PHILIPS RADIO PHIUPJ RADIO PHILIPS RADIO C RAD POŠTNINA PLA CA NA V GOTOVINI 26. IV 2. V 1931 L. III ceh*štev|lki »in 4 D ARCO FAR P R E O B R A T na polju podajanja glasbe po modernem aparatu za godbo v stanovanju TELEFUNKEN-ARCOFAR RADIO in gramofonsko godbo i/, enega aparata v doslej nedoseženi kakovosti AR COFA H - to je godba! Zastopniki: Ljubljana: Radio d. z o. z.. Miklošičeva cesta.— K. Ju rman. kr. dvorni optik, Selenburgova ulica. — Tehnik Banjai, Miklošičeva cesta. — Maribor: Radio Starkel. — Celje: Mestna elektrarna, Ing. Sclimidinger. — Kranj: F. Janša. — Jesenice: J. Mar kes. — Ptuj: E. Damisc.li. — Ormož: Z. Gorju p. — Novo mesto: J. Ogrizek. — Trbovlje: F. Klenovšek. — Murska Sobota: J. \emecz. — Slovenjgradee: J. Megušar. TELE FUN KEN TELEFUNKEN Najstarejša izkustva Najmodernejša konstrukcija RADIO LJUBLJANA ilustrirani tednik za radiofonijo NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN 26. APRILA 2. MAJA RADIO IN MIR Beseda je postala vesoljna. Ena beseda pred mikrofonom obkroži svet naglo kot misel. Ta beseda, ki prodira k nam skozi zidove in nam priča o neslutenem življenju in dogajanju, ta magični zvok vsebuje nekaj, skoraj da, čudežnega in se javlja v atmosferi čudes .,, Čudno je le to, da se ta nadčloveška možnost vse doslej ni začela uporabljati stalno in sistematično v službi za mir. Kljub temu se vsaj nasprotovanje ni upalo pokazati očito. Valovi ne poznajo meja in zato je ni organizirane oddaje, ki ne bi bila mednarodna. Iz tega sledi, da bi v etru nastal kaos, ko bi med narodi ne bilo sporazuma. Drug drugemu bi prevzemali valovne dolžine, zato bi bilo praktično nemožno za vsako, močno ali šibko postajo priti do veljave pri poslušalcih, ki jim je namenjena. In tako poznamo iz zadnjih let zaporedoma ženevski načrt, bruseljski načrt po poskusih iz Berna in Wa-shingtona. Praški načrt predstavlja končno resen poskus evropske organizacije radia in, če hočete, — P a n -evrope v radiu. Dejstvo da je tako, da se je uresničil prvi praktični sporazum v mednarodnem svetu baš na področju radiofonije! • Deset let po vojni Društvo narodov še nima svoje lastne postaje. In to ni v redu. Ženeva je kakor glavno mesto M i -r u. V preteklosti je že vršila službo osrednjega mesta za države, ki jim je bilo za kakršnokoli sodelovanje. Z Rdečim križem se je mednarodno brigala za posameznike. Z Društvom narodov se je v njej ustvarilo središče tvorb posameznikov, držav. Čemu ne bi vstala v njej nova postaja v službi ideje skupnosti kot najmogočnejše sredstvo napredujoče znanosti? Velikim znanstvenim iznajdbam je lastno, da so same napoved nove dobe ali pa da se brž prilagodijo novim potrebam. In ko se poraja v narodih kljub državniškim spletkam razpoloženje za sporazum med narodi, za po-mirjenje duhov, predstavlja znanstveni simbol tega razpoloženja baš iznajdba radia. Ni več naloga samo preprostih pastirjev, da prinašajo ljudem besedo o dobri volji. En sam glas, umetelen aparat — in ta bla-govest lije na vse strani po začudenem svetu! Pričakujemo ta glas zlasti iz Ženeve, da bo prihajal in se oglašal venomer in bo počasi po svoje pripomogel, da se stre sovražni duh v šovinističnih in imperialističnih zaslepljenih množicah v prenekaterih narodih ... Vsako leto se praznuje 18. maj kot obletnica na prvo haaško konferenco leta 1899. Ta dan imenujejo dan Dobre Volje. Angleški šolarji in dijaki pošiljajo za ta dan mirovne poslanice svojim tovarišem vseh narodov. Tudi naša postaja je oddajala doslej vsako leto, kolikor nam je znano, to poslanico. To pa je samo primer. Ne bomo nato niti govorili o predavanjih o miru in podobnem, kot jih vodstva postaj na hvalevreden način uvrščajo v svoj prosveten program, A ta predavanja so le prerada samo efemerni pojavi, ki utonejo v obilici ostalega programa. Treba pa je v službi velikanske ideje Miru organizirane propagande. Mednarodni stil take propagande nudi radio. In to radio na kake gostoljubne postaje, marveč radio v obliki samostojne postaje Društva narodov! Propaganda je postala vsakdanja beseda. Skoraj da očituje nekaj dvomljivega v cilju, ki mu služi, skoraj vedno za tisto, kar je v tem cilju manjvrednega.,. Kljub temu mora radio baš služiti kot propaganda za mir. More pa to vršiti tudi navidezno nesistematično. Prenaša se kakšen govor iz Ženeve. Prav. Prenaša se ta ali ta svečanost iz Londona. Tudi prav. Oboje slučajno, brez določnega načrta. To pa je le navidezno. Ustvarja se namreč iz vsega tega nekakšen »evropski okus«, neka duhovna sorodnost vseh radio-poslušalcev sveta! Baš s tem pa ustvarja radio, kakor se bistroumno izraža neki francoski žurnalist, okvir za mir, Občinstvo postaja univerzalno. Bilo je in je še, pa ne za dolgo, nacionalno. Isti čas, isto uro, isto sekundo tvorijo Londončan, Parižan, Berlinčan, Španec, Romun, Jugoslovan neizmeren enodušen avditorij... Javlja se v radiu fenomen, podoben filmu. Kakor je namreč nasmeh Charlieja Chaplina znal biti skozi deset let nasmeh vsega človeštva, podobno bo radio nekega dne našel glas, ki bo ponesel vsemu svetu končnoveljavno blagovest miru. Jean-Richard Bloch je nedavno napisal tele besede: »Ne bomo se več zadovoljevali s tem, da najdemo francoski odgovor francoskim problemom. Treba človeških odgovorov na človeške probleme! Ais-chil jutrišnjega dne bo napisal Ore-stejo vsega sveta ,,.« Napisal jo bo — za radio!.., D. K. KAJ NAM MOTI SPREJEM INOZEMSKIH POSTAJ? (Dalje.) Žal se je poslabšal sprejem tudi še nekaterih nadaljnih inozemskih postaj. Me-rodajni krogi so bili naziranja, da se ni bati motenj, če se vstavi med dve postaji, ki imata valovno razdaljo 9 KČ, še tretja postaja, če je namreč ta od prvih dveh krajevno dosti oddaljena. Tako se je skrčila razdalja pri nekaterih postajah celo na 4.5 KC. Take valove so dobile zlasti ruske postaje. Take postaje sicer ne motijo med seboj v bližini vpoštev prihajajočih postaj samih, ker imamo precej centralno lego. Vpoštevati je dalje, da se te motnje pojavljajo le pri zelo občutljivih aparatih, ki tudi tako oddaljene postaje sprejemajo. Tako opažamo večkrat pri nas, da se motijo med seboj španske in ruske postaje. V zadnjih mesecih so pričele nekatere oddajne postaje močno povečavati svoje oddajne energije. Kot čitamo v strokovnih časopisih, se bo to pojačavanje stalno nadaljevalo. Iz tega nastane nadaljna nevarnost, da boda te pojačane postaje enostavno prevpile sosedno. Na mnogih krajih presega — zlasti v ponočnem času — energija, ki jo sprejme antena sprejemnega aparata, od tako pojačane inozemske postaje, od domače postaje sprejeto energijo, tako da more inozemska postaja motiti celo domačo. Selektivnosti namreč pri običajnih aparatih ne moremo stopnjevati preko gotove mere, ker bi sicer trpela čistost in naravnost glasu. Modulirani pas valov, ki ga oddaja postaja, moramo namreč v celoti sprejeti, če hočemo dobiti naraven glas. To lahko opazi vsakdo sam pri svojem aparatu. Če namreč pri aparatu premočno nastavimo reakcijo, s tem selektivnost zelo povečamo. Bolj če gremo v reakcijo do meje, kjer prične elektronka nihati, se selektivnost čimdalje bolj povečava. Zato pa postaja tudi glas čimdalje manj čist. Z reakcijo nastavimo namreč aparat ostro na osnovni val nosilec ter odrežemo stranske frekvence, s čimer pa postane glas spačen. Dober aparat naj bo le v toliko selektiven, da sprejema le osnovni val z mo-dulacijo 9 KC. Če posega druga postaja na nedovoljeni način s svojim valom v območje prve, ni torej krivda aparata, da je glas spačen, oz. moten. Takim motnjam so podvrženi tudi tako imenovani superpozicijski aparati, ki so sicer za postaje z 9 Kc popolnoma selektivni, kot so n. pr. izborni šestelektronski aparat Radione ali Ingelen. II, Fizikalični pojavi. Na splošno se govori, da pojema jakost sprejema z oddaljenostjo od oddajne postaje. Pogostoma pa sami lahko opazuje-' mo pri svojem aparatu, da sprejemamo dostikrat postaje z malo oddajno energijo, ki so po vrhu še zelo oddaljene, bolje, kot pa bližje postaje z večjo oddajno energijo. Tako opažamo n. pr., da slišimo v razdalji ca 80 km od Ljubljane našo postajo mnogo slabše, kot pa mnogo bolj oddaljene inozemske postaje, ki oddajajo z manjšo energijo. To navidezno nasprotje ima svoj vzrok v tem, ker prihajajo valovi oddajne postaje na dva načina do sprejemnega aparata. Razlikujemo namreč obzemeljske in prostorske valove. Obzemeljski valovi (primerjaj skico 2) se širijo bolj ali manj ob površju zemlje, kjer kmalu izgubijo vsled ovir, ki se jim stavijo po poti, svojo moč. Te izgube na energijo niso odvisne le od dolžine pota, ampak tudi od oblike valov, to je zlasti od valovne dolžine. Valovi z dolgo valovno dolžino dobe na površju zemlje mamj upora, kot kratki valovi, zato sega obzemei.jski val pri dolgovalovnih postajah dalje kot pa pri kratkovalovnih. Tudi razmerje med obzemelj-skem ter prostorskem valu je pri dolgih valovih za obzemeljski val ugodnejše, to se pravi, da gre več energije ob zemlji kot pa jo gre v ozračje ter dalje v sve- tovni prostor. Prav radi teh lastnosti porabljajo zlasti v prekomorskem brzojavnem prometu valove dolžin do 20.000 m. Druga vrsta valov, to so tako imenovani prostorski valovi, se osvobodijo vpliva površine zemlje ter izžarevajo v vseh smereh v svetovni prostor. V nasprotju z obzemeljskimi valovi pa segajo prostorski valovi tem dalje, čim krajšo valovno dolžino imajo. Kako pa pridejo sedaj ti prostorski valovi zopet do zemeljske površine? To s: razlagamo na sledeči način: Na me i našega ozračja, torej v veliki višini nad našo zemljo, se nahajajo plasti, ki lomijo, oz. odbijajo ladijske valove, podobno, kot zrcalo lomi oz. odbija svetlobne žarke. Od te plasti odbiti električni žarki zadevajo zopet zemljo (skica 2.). Na ta način bi se obe vrsti valov, t. j. obzemeljski in prostorski, med seboj lepo izpopolnjevali, če — ne bi nastopila zopet nova ovira. Žal veljajo naša dose-anja izvajanja glde širjenja radiovalov le za po- nočni čas. Od solnca obsevano ozračje vpliva namreč na te prostorske valove enako kot megla na luč. Zato se morejo prostorski valovi širiti le v ponočnem času. Tedaj pa naraste njih energija vsled razmeroma majhnega upora, ki ga najdejo v ozračju, tako zelo, da po večkrat presegajo energijo bližnjih in močnejših postaj, od katerih pa prihaja k nam le obzemeljski val. S tem je tudi pojasnjeno dejstvo, zakaj slišimo včasih oddaljenejše postaje bolje kot bližnje. Ta pojav raz- loži tudi tako imenovani »mrtvi« pas, ki ga ima vsaka postaja v gotovi razdalji. Za Ljubljano obsega ta mrtvi pas nekako kraje Jesenice, Spodnjo Koroško, Dravograd, Slov. Bistrica, Brežice, Črnomelj. V krajih, ki leže za imenovanimi, se naša postaja zopet boljše sliši. Razlaga se tak mrtvi pas še s tem, da obzemeljski val ne sega več do njih, prostorski pa jih vsled premajhne oddaljenosti od postaje zopet ne doseže, ker gre preko njih. S pomočjo te plasti (Ileavisidova plast), ki lomi električne valove, si razlagamo tudi tako imenovani fading. Fading imenujemo trenutne spremembe jakosti sprejema, zoper katere za enkrat še nimamo nobenega sredstva. Te spremembe jakosti so včasih tako velike, da najmočnejše postaje skoro popolnoma utihnejo ter se nato po nekaj sekund ali tudi po presledku do pol minute ali še dalje zopet vrnejo z veliko jakostjo. Jakost postaje naraste pri tem sama od sebe, ne da bi mi na aparatu kaj spremeniii. Ta pojav si najlažje razložimo s primero. S pomočjo zrcala, ki ga naravnavamo na vse strani, lahko vržemo solnčni žarek (»zajček«) na poljubno mesto. Podobno kot zrcalo v naši roki, se premika Heavisidova plast nad našim ozračjem, vsled česar se odbijejo električni valovi mesto k nam v drugo smer. Na ta način si razlagamo fading, različno jakost sprejema gotove postaje v istem času. Čim krajši val imamo, tem bolj je ta podvržen temu pojavu. Zato sicer prostorski valovi pri kratkih valovih naraščajo, narašča pa tudi pojav fadinga, medtem ko pada obzemeljski val in s tem razdalja v bližini postaje, kjer jo moremo poslušati tudi podnevu. Prizadevanja postaj so seveda obrnjena na to, da se jih tudi podnevi čim dalje dobro čuje ter da se pri tem jakost sprejema le malo menja. Zato povečavajo postaje svoje oddajne energije. Zato so tudi dolgi valovi zelo priljubljeni. Kratki valovi pa imajo zopet to prednost, da more- jo premostiti velikanske razdalje brez posebnih izgub, zato moremo na kratkih valovih močno poslušati tudi najbolj oddaljene postaje (n. pr. Ameriko, Indijo, Avstralijo). Dalje so kratki valovi zelo malo občutljivi za lokalne motnje, med tem, ko sicer te motnje z valovno dolžino naraščajo. Iz tega sledi, da mora biti sprejem v dolgih zimskih večerih zelo dober, zlasti še, ker nimamo pozimi tudi skoro nobenih atmosferičnih motenj. Toda tudi v l -j«v"hxHoffman. pripovedke«, III. dej., opera, 16.50: Leipzig. »Afričanka«, 4. in 5. slika, opera, 17.25; Konigsberg. »Čarostrelec«, opera, 19.35: Miinchen. »Dijak prosjak«, opereta, 20.00: Langenberg. Opera, 20 55: Milan Torino; 21.00: Bucarest. Ponedeljek: »Aida«, opera, 19.30: Konigsberg. Torek: »Margareta« (Faust), opera, 19.30: Dunaj. »Mauru«, opera, 19.50: Varšava, Katovice. Opera, 20.40: Rim. Sreda: »Mojstri pevci«, opera, 18.30: Budapest. »Madame Butterfly«, opera, 19.3C: Bratislava. »Malpopita«, radio-opera, 21.10: Berlin, Breslau, Konigsberg. Opera, 20.55: Milan Torino. Četrtek: »Sevilski brivec«, opera, 20.00: Leipzig. Opera, 20.40: Rim. Petek: »Netopir«, opera, 19.30: Dunaj. »Faust«, opera, 21.00: Bucarest (plošče). »Da«, opereta, 20.55: Rim. Sobota: »Najlepše žene«, opereta, 20.00: Varšava, Katovice. Opera, 20.00: Beograd, Zagreb; 20.40: Rim. KONCERTI Nedelja: Leipzig, Berlin, Breslau, Konigsberg, Langenberg, Miihlacker, Miinchen: 11.30: J. Bach: Kantata No. 103. — Oslo: 20.00: »Letni časi«, oratorij za soli, zbor in orkester. Ponedeljek: Dunaj, Beograd, Bratislava, Budapest, Katovice, Langenberg, Mor. Ostrava, Varšava, Zagreb: 20.30: Internacionalni koncert: 1. Beethoven: VI. Simfonija F-dur (Pastorale) op. 68; ?. Bruckner: IV. Simfonija Es-dur. Torek: Praga, Bratislava, Mor. Ostrava: 20.00: Mozartov večer. — Zagreb: 20.20: Mussorgskijev večer. Četrtek: Oslo: 20.00: Cerkveni koncert. Petek: Oslo: 20.00: Simfonični koncert Filharmonije. — Varšava, Katovice: 20.15: Simfonični kon. Filharmonije. PREDAVANJA Nedelja: Dunaj: 17.00: Prva vožnja »Kraljice Marije«; 18.30: Na Javi. Ponedeljek: Graz: 18.30: Kače v štajerskih vražah. — Langenberg: 18.35: Na Kanarskih otokih. Torek: Berlin: 18.30: Policija kot angel varuh radio poslušalcev. ■— Praga: 18.30: Iz Kavkaza. Sreda: Miihlacker: 18.15: V Tripolis. — Praga: 19.30: Iz zgodovine gramofona. Četrtek: Berlin: 15.20: Zakon in družina. — Breslau: 17.45: Kaj moremo storiti za brezposelne? — Langenberg: 18.20: Med velikani in pritlikavci v Afriki. — Praga: 19.05: Prvi maj nekdaj in danes. — Miihlacker: 22.30: Zakai grem v podmornici na severni tečaj? (Govori nemški udeleženec Wilkinso-nove ekspedicije, zdravnik dr. Vil-linger.) JEZIKOVNI TEČAJI Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. Četrtek, 30. aprila ob 19. Dodoše oni, velim. Stojan odmah uz ognjište, pa peci kavu! Zapališe četiri sveče. Udari dim od duvana, kao iz dimrijaka. Piju kavu, čute kao Turci, samo karta klizi, i čuješ kako žveči dukat. To je bila strašna noč! Mi se s majkom zatvorili u drugu sobu. Ona više ne plače. Ni sestra. Ispijene u licu, oči upale, pa gledaju strahovito upla-šeno. Prema ovome je ništa ono, kad mi je stric umro. Nekoliko puta ulazio je moj otac u našu sobu. Bio je sav znojav. Razdrljio džema-dan, raspučio košulju, pa mu se vide guste črne dlake na grudima. Namrčio se kao Turčin. »Daj još!« veli mojoij majci. Ona stegla srce. Čuti kao kamen, otvora kovčeg, pa šakom sipa u njegovu, a on vezuje u mahramu. Gleda uzvereno i na stranu, odlaže nogama kao ja, kad me društvo čeka na polju, a ia stojim, dok mi seša ne odseče hleba. Uzima novce, glavu okrenuo na drugu stranu, pa kad pode, progunča kao za se: »Još ovo samo!« I onda čisto beži iz sobe. Ali »još ovo,« »još ovo,« ude ti on, čini mi se, peti put u našu sobu, a tako oko tri sahata po ponoči. »Daj!» veli mojoj majci, a došao u licu kao zemlja. Mati pode kovčegu, a noge joj klecaju, sve se navija. Onda ja videh, ispod jorgana, kako se onaj moj veliki otac strse, i kako se pri-hvati za peč. »Birže!« kaže majci, a odlaže nogama i rukavom 'briše znoj. Mati mu pruži. »Daj sve!« reče on. »Doslednjih deset dukata!« reče ona. Ali to ne beše više glas, ni šaput, več neslo nalik na ropac. On skopa one novce i upravo istrča iz sobe, Poljščina Poučuje g. prof. Tine Debeljak. Glagoli na -eč. Sedanjik po zgledu glagolov na -ič (-yč). N. pr.: widzieč — videti; widz?, widzisz, widzi, widzimy, widzicie, widz3 (kakor: prosič — prositi; prosz?, prosisz, prosi, prosimy, prosicie, proszEi). Semkaj spadajo še: cierpieč (trpeti), grzmieč (grmeti), kl?czeč (klečati), po-le-cieč (z-leteti), ležeč (ležati), musieč (morati), mysleč (misliti), patrzeč (gledati), siedzieč (sedeti), slyszeč (slišati), wisieč (viseti), boleč (boleti), milzeč (molčati), Ostali časi pravilno. Zgledi: 1. »Cierp cialo, kiediš nie sluchalos jest przyslowie polskie, oznaczaj^je, že kto nie chce sluchač, ten musi cierpieč. 2. Kiedy bylišmy u fotografa, musiali-šmy siedzieč cicho i patrzeč (si?) w jedno miejsce. 3. On ležy wcičiž na kolanach i myšli tylko o swem zbawieniu. 4. Ptak, ktory siedzial na drzewie, byl ot jastrz^b, wpatrywal si? ostro w podwor-ze, rzucii si? na got?bia, porwal go w swe szpony (pazury) i polecial potem z nim do lasu. K večeru skladatelja P. H. Sattnerja, ki se je vršil v torek, dne 21. t. m., piše dr. Anton Dolinar v »Pevcu«, letnik VI., št. 12, med drugim tudi naslednje: Sattnerjev muzikalni razvoj je povsem naraven, on je pevec domačih gajev in logov, njegovo delovanje pomeni vsestranski razvoj onih bogatih darov, ki mu jih je Klio vdahnila ob njegovem rojstvu. Pot ga je vodila po domačih krajib, ga peljala tudi v tuje kraje, toda nikdar k daljšemu bivanju. Nič čudnega zato, da nosijo vsa njegova dela, manjša in večja, značaj izredne domačnosti in preprostosti in morda prav zaradi tega tudi pečat tolike prisrčnosti in ljubeznivosti, ki sta posledica, da se njegova dela proizvajajo na vseh naših korih in ob navadnih kot tudi ob slavnostnih prilikah. Iz njegovega ustvarjanja odseva lepa enotnost, ki sicer časovno dviguje, toda nikdar ne pretrga- Nove strune je hotel najbolj izrazito ubrati v »Oljki«; velikokrat preigravam in prelistavam to delo, pa vedno se mi zdi, da je Sattner v delu nekako zatemnjen in z nekim pajčolanom pokrit, z eruptivno silo udali na nekaterih krajih pravi, odkrit njegov obraz in za tiste hipe človek prime in so mu najdražji. Zdi se mi, da je neka nujna logika v tem, da umetnik v slogu, katerega je najbolj izoblikoval, pa bodi še tako preprost, najlažje govori in sicer s polnim poudarkom in z najjačjo silo. Sattnerjeva skladateljska moč leži v manjših oblikah, dočim je Foerster ravno tukaj najšibkejši. Če gledamo Oratorij, Jefiejevo prisego itd., tedaj obstanemo na posameznih biserih, se teh radujemo in tako iz dreves skoraj ne vidimo gozda, oziroma na skrb za celotno arhitektonsko stavbo prav lahko pozabimo. Idejnega ozadja vsemu Sattnerjevemu ustvarjenju moramo iskati v romantiki, in sicer v bolj zgodni, dasiravno v mnogih delih izredna umerjenost rabi izražalnih sredstev, izrazitost melodične linije in pa oblikovna dovršenost klasične vplive prav močno očitujejo. Gotovo pa je, da veljata za nas Foerster in Sattner kot najjačja delavca v razširjevanju cecilijanske ideje. Bezupni položaj in celotni propad cerkvene glasbe v prvi polovici devetnajstega stoletja je tedaj naravnost kričal po zboljšanju. Ta želja je bila tedaj vsesplošna. Proske, Haberl, Witt so imena, ki značijo začetek tega preporoda, ustanovitev nemškega Cecilijinega društva, cerkveno-glasbene šole v Regensburgu itd. To biganje je klicalo: Nazaj k virom, h koralu, k Palestrinu in sploh k tvorbam klasične polifonije 16. stoletja. Zato ie ce-cili>n?ko gibanje tako važno, ker je cerkveno glasbo rešilo stagnacije in ji odprlo novo pot, obenem pa pokazalo na temelj, na katerem se edino more in mora polagoma zgraditi moderni cerkveno-glasbeni slcg. Tudi pri nas je ta klic našel odziva in Sattner je bil med tistimi, ki je potrebo tega stremljenja uvidel in potem tudi vsestransko podpiral. OD 26. APRILA SPOREDI DO 2. MAJA RADIO LJUBLJANA 527 kc Nedelja, 26. aprila 9.00 Ing. Jože Černe: O poljedelstvu 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec 10.20 Ferdo Jelene: Hotelirsko knjigovodstvo 11.00 Radio-orkester: Robrecht: Svetovni valček; Conradi: Berlin v žalosti in veselju; Rossini: Teli; Wagner: Pesem ve-černici; Kalman: Grofica Marica 12.00 Čas, plošče (Lortzing: Car in tesar, opereta) 15.30 Citre-solo, igra gdč. Justin Greta: 1. Valček; 2. Polka marinarjev; 3. Vedno vesel; 4. Skozi gozd in log (koračnica); 5. Na planini; 6. Wagnerjeva koračnica; 7. Spomini (val.) 16.00 Lovske pripovesti, šaljivo čtivo, g. Valo Bratina 17.00 Koncert pevskega društva »Zarja« iz Tacna: 1. Jak. Aljaž: Soči; 2. V. Krek: Ljubezen in pomlad; 3. Z. Prelovec: Škrjanček, 4. Hišica ob cest' stoji, 5. Vojaški boben; 6. I. Knall: Slovan; 7. Jos. Pavčič: Potrkan ples; 8. Z. Prelovec: Nageljni rdeči, 9. V mraku; 10. V, Volarič: Lahko noč 20.00 Koncert godbe na pihala »Sloga«; 1. Grosch: V boj, koračnica; 2. Boieldieu: Bagdadski kalif, uvertura; 3. Fučik: Zimski viharji, valček; 4. Parma: Ksenija, intermezzo; 5. Bizet: Car-men, fantazija; 6, Šebek: Zbor dervišev, orijental-ska slika; 7. Zaje: Iz beneških elegij št. 5; 8. Blou-dek: V vodnjaku, operni potpouri; 9. Rubinstein: Asra, pesem; 10. Eisen-mann: Ti si moja zvezda, tango; 11. Jurman, Veronika, pomlad je tu, fox-trot; 12. Urbach: Zlata Praga, potpouri; 13. Rossini: Stabat Mater, pesem; 14. Leopold: Stadion, koračnica 21.00 Radio-orkester: Ponedeljek, 27. aprila 12.15 12.45 13.00 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 Plošče (mešan program) Dnevne vesti Cas, plošče, borza Radio-orkester: Lincke: Sveže rožice; Kienzl: Evangeljnik; Čaj-kovskij: Elegija; Puccini: Madame Butterfly Dr. A. Bajec: Italijanščina Prof. F. Vodnik: Poljščina Zdravstvena ura Bogo Pleničar: Šah rs lw 20.30 Prenos z Dunaja. Dirigent Franz Schalka: 1. Beethoven: VI. simf.; 2. Bruck-ner: IV. simfonija 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Torek, 28. aprila 12.15 Plošče (pesmi, šlagerji) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Radio-orkester: Gehrmann: Vsak večer; Lincke: Najlepše; Merca-dante: Prisega; Halevy: Židinja; Wolf: Champagner Faure: Na samostanskih razvalinah 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina 20.00 Schonherr: »Ono« (člani nar. gled.). Režira gosp. Valo Bratina 21.30 Radio-orkester: Oscheit: Fakirska koračnica; Lincke: V opojnosti valčka; Schubert: Roza-munda; Schreiner: Iz Schu-manovega albuma; Rhode: Trnjulčica; Lincke: Intermezzo; Drigo: Serenada; Lecocq: Mamsell Augot; Dostal: 100% šlager Hawaii-jazz Vmes poročila in časovna napoved 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 29. aprila 12.15 Plošče (instrumentalna in jugoslovanska glasba) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Radio orkester: Schrammel: Umetnost in narava. Lincke: Ninetta-valček. Balfe: Ciganka. Azzoni: Melodia. Lincke: Porcelanasta punčka. Wal-lace: Maritana 19.00 V. Moderndorfer: Vraže med koroškimi Slovenci 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina 20.00 Slovenske narodne pesmi pojejo s spremljevanjem radio orkestra: gdč. Ko-renčan in gg. Mirko Je-lačin in Drago Žagar: Parma: Mladi vojaki. Pe-trič: Slov. uvertura. Dr. Dolinar - Bernart: Mlada pota. Parma: Xenia. Pe-trič: Tri narodne. Pavčič: Narodna koračnica. Pavčič: En starček. Parma: Zlatorog. Petrič: Tri narodne. Petrič: Kuku Ra-dio-Ljubljana. Dr. Dolinar-Petrič: Duhteči nagelj. Verbič: Planinski pozdrav. Pavčič: Gor čez izaro 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Ceiriek, 39. aprila 11.45 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke (Moderndorfer) 12.15 Plošče (slovenske pesmi, (šlagerji) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Plošče 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina 19.30 Dr. Reya: Klima Severne Amerike 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka 20.30 Pevski solistični večer ge. Pavle Lovšetove in hčerke Majde. Pri klavirju Marjan Lipovšek: 1. Frid. Smetana: Pomlad ljubezni. 2. P. J. Čajkov-skij: Zakaj? 3. V. Novak: Iz cikla »Erotikon«. 4. K. Lereux: Večer na Nilu. 5. W. Kienzl: Par po prstih. 6. J. Marx: Beneška uspavanka. 7. R. Gliere: V jutranji zarji. Poje Pavla Lovšetova. 8. F. Schubert: Radovednež. 9. J. Verdi: Paževa kancona iz opere »Ples v maskah«, poje Majda Lovšetova 10. A. Thomas: Ofelijina arija iz opere »Hamlet«. Poje Pavla Lovšetova. 11. H. Proch: Koloraturna slika, tema in variacije na vse vokale, izvaja Majda Lovšetova. 12. Iz zbirke mladinskih pesmi: a) M. W. Hamilton: Deževna noč; b) L. Blech: Gospod petelin in gospodična kokoš; c) L. Blech: Opackani Jurček in očofana Špelca; d) P. Curran: Velikonočna 21.30 Koncert Radio orkestra 22.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Petek, 1. maja 12.15 Plošče (operne arije, ou- verture) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Radio orkester: Oscheit: Picador. Fetras: Zvezde upanja. Gade: Odmevi iz Ossiana. Flotow: Martha. Herbert: Skrivnost noči 19.00 Dr. S. Lapajne: Avtorji in njihove pravice 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina 20.00 Gospodinjska ura: Materinski dan (Krekova gospodinjska šola) 20.30 Flavta solo s klavirjem. (Flavto igra Slavko Koror šec, pri klavirju dr. Švara: 1. A. W. Mozart: Koncert c-dur. 2. F. Scherber: Sonata a-dur. 3. A. Krotz: Angleška fantazija. 4. F. Kohler: Serenade Oriental 20.15 Radio orkester: Neidhardt: Koračnica. Ey-sler: Mlada dekleta se rada vrte. Rossini: Italijanka v Alžiru. Gounod: Faust 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Sobota, 2. maja 12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 18.00 Viktor Pirnat: Po dalmatinskih otokih 18.30 Plošče 19.00 Pavel Kunaver: O Krasu 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.00 Prenos opere iz Beograda 22.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan OSTALE POSTAJE Nedelja, 26. aprila 698 kc Beograd 2-5 kW 9.00 Prenos iz Saborne cerkve 10.00 Abstinenca 11.30 Plošče 12.30 Opoldanski koncert Eadio orkestra 13.30 Novice 10 00 Delavska ura 17.00 Zdravstvo^ 17.30 Plošče 20.00 Vokalni koneert 20.30 Operetna glasba 21.15 Vokalni koncert 21.45 Komorna glasba 22.15 Novice 22.35 Predavanje 23.00 Po Evropi 977 kc Zagreb 0-7 kW 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvonenje 12.05 Koncert 12.30 Kuhinja 17.00 Komorna glasba 20.30 Večerni koncert 21.50 Novice 22.00 Plesna glasba 160 kc Hilversum 6-5 kW 13.10 Oktet 14.40 Plošče 17.10 Plošče 20.55 Koneert 22.25 Koneert Eadio orkestra. 23.40 Plošče 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Prenos iz cerkve 12.30 Simfonični koncert Filharmonije 14.20 Plošče 17.40 Orkestralni koneert 20.00 Kabaret 20.30 Italijanske narodne pesmi 21.05 Koncert 23.00 Lahka in plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 15 00 Mladinska ura 17.00 Koncert pevskega zbora 19.15 Lahka glasba 10.40 Koncert 563 kc Miinchen 4 kW 11.30 Leipzig 12.00 Koncert 13.35 Plošče 14.30 Šah 16.55 Badio orkester 18.25 Pesmi in balade 19.i35 »Čarostrelec«, opera, 22.45 Plesna glasba 581 kc Dunaj \Veber 15 kW 10.00 Orgle 10.30 Iz psihologije 11.05 Koncert 13.10 Plesna glasba 14.40 Popoldanski koncert 17.00 Prvo potovanje »Kraljice Marije« 17.30 Komorna glasba 18.30 Na Javi 19.40 Pevski kvartet 20.15 Enodejanka 21.30 Večerni koncert. 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 10.30 Evangelijska razlaga 10.50 Plošče (nabožna glasba) 12.15 Pestra glasba 16.05 Komedija 17.30 Plošče 19.5 Pestra glasba 20.55 Opera 608 kc Oslo 60 kW 10.20 Prenos cerkvene svečanosti 17.00 Koncert Badio orkestra 17.50 Prenos iz cerkve 20.00 »Letni časi« Haydu, (orat. za zbor, soli in orkester) 22.05 Recitacije 22.35 Plesna glasba 616 kc Prača 5kW 8.00 Orkestralni koncert 9.00 Bratislava 10.00 Plošče 10.45 Moderna češka glasba 12.05, Poljudna glasba 13.05 Plošče 16.00 Sokolstvo (Bmo) 19.05 Ljudski večer 19.35 Koncert 20.30 »V čeških nebesih«, komedija ■21.00 Ljudski orkester 22.20 Koncert 635 kc Langenberg 13 kW 7.00 Jutranji koncert 8.00 Koncert 9.05 Katolška svečanost 11.30 Leipzig 13.00 Opoldanski koncert 16.50 Popoldanski koncert 19.00 Na kratkih valovih 20.00 »Dijak prosjak«, opereta 23.00 Plošče 680 kc Rjm 50 kW 10.00 List in evangelij 10.15 Nabožna glasba 13.00 Pester koncert 17.00 Vokalni in. orkestralni koncert 19.15 Plošče 21.00 Koncert 716 kc Berlin 4 kW 7.00 Koncert 8.25 Perutninarska farma 8.55 Jutranja slovesnost 11.00 Za starše 11.30 Leipzig 12.30 Koncert 14.30 Mladinska ura 15.00 Koncert 16.00 Vesela glasba 18.30 Kvartet 19.40 Plošče Koncert (pihala) 22.30 Plesna glasba 734 kc Katovice 10.15 Nabožna glasba 11.40 Nabožen govor 12.30 Koncert 14.20 Glasba 16.00 Mladinska ura 17.15 Glasba 17.40 Popoldanski koncert Sr^ Italijanska glasba £1.05 Poljudna glasba 10 kW 833 kc Muhlacker 75 kW 7.00 Koncert 9.30 Katoliška svečanost 10.45 Pevski koncert 11.30 Leipzig 12.00 Promenadni koncert 13.15 I: iošče 16.50 Koncert 17.40 Zabavni koncert 18.20 Komorna glasba 19.30 »Das Blieingold«, Wagner 22.20 Plesna glasba 851 kc (iraz 7 kW Do 17.01) Dunaj 17.00 Pester spored: koncert, enodejanka 19.00 Dunaj 871 kc Bucarest 12 k\X/ 11.00 Otroška ura 11.30 Nabožno čtivo 11.45 Nabožno petje 12.00 Badio orkester 13.00 Plošče 17.00 Kumuuska glasba 18.30 Orkestralni koncert 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Opera 923 kc Breslau 4 kW 8.00 Jutranja slovesnost 9.00 Plošče 10.00 Katoliška prireditev 11.30 Leipzig 12.30 Opoldanski koncert 17.25 Zabavni koncert 18.40 Pesnii (Beethoven) 20.30 Večerni koncert 21.20 Igra 22.40 Plesna glasba 1058 kc Konigsberg 1-7 kW 7.30 Koncert 0.30 Cerkvena svečanost 11.00 Začetki glasbe 11.30 Leipzig 12.30 Koncert 15.00 Mladinska ura 15.25 Klavir 16.50 Zabavna glasba 17.25 »Afričanka«, opera, Meyerbeer (4. in 5. slika) 10.25 Večerna glasba 20.30 Koncert 22.50 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 8.00 Praga 9.00 Prenos iz cerkve sv. Martina 10,00 (lovor 10.30 Plošče 10,45 Praga 16.00 Radio orkester 17.45 Drama 18.05 Plošče 19.35 Orkestralni koncert 21.00 Praga 1140 kc Mor. Ostrava 10 8.00 Praga 0.00 Bratislava 10.00 Brno 19.00 Praga 21.00 Poljudni koncert 22.20 Praga 1157 kc Leipzig 4 kW 7.00 Jutranji koncert 8.30 Orgle 9.00 Dopoldanska svečanost 11.30 J. Bach: Kantata št. 103 12.00 Lepa knjiga 12.30 Opoldanski koncert 14.00 Koncert 15.15 Pevski koncert 16.50 »Hoffmanove pripovedke«, opera, 3. dej. 18.00 Koncert 18.20 Dve euodejanki 19.10 Koncert 20.50 Večerni koncert 22.30 Večerna glasba 95tokc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 11.00 Za starše Ponedeljek, 27- aprila 698 kc Beograd 2-5 kW 11.30 Plošče 12.45 Radio orkester 13 30 Novice 16.00 Plošče 17.00 Predavanje 17 30 Narodne (kvartet) 18.00 Koncert 19.30 Francoščina 20.00 Komedija 20.30 Dunaj 22,tHI Novice 22,20 Večerni koncert 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 12,30 Plošče 13.30 Novice 17.00 Zvočni film 18,30 Novice 19.50 Književna ura 20,20 Uvod k prenosu 20.30 Dunaj: Beethoven: Simfonija VI.; Bruckner: Simfonija IV. 22,30 Novice 22.40 Po tujih postajah 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Plošče 16.15 Otroška ura 16.45 Plošče 17.45 Lahka galsba 19.25 Plošče 20.30 Dunaj: internacionalna koncert 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert vojaške godbe 12,05 Radio kvartet 17.25 Koncert ciganske glasbe 19.30 Plošče 20.30 Dunaj 22.30 Ciganska glasba 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Plošče 16.20 Domača glasba 17.00 Otroška ura 19.30 Zabavni koncert 20.40 Citre 21.30 Komorna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče 15.20 Popoldanski koncert 17.00 Otroška ura 17.30 Mladinska ura 19.30 Vesel večer 20,30 Internacionalni koncert: Beethoven: VI. simfonija F-dur'. Bruckner: IV. simfonija Es-dnr 22 20 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW 11.18 Plošče 12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 17 00 Glasba 19.3» Pest ra glasba 19.50 Plošče 21.00 Simfonični koncert Č08 kc Oslo 60 kW 17.15 Salonska glasba 20,00 Piano 20.30 Pevski koncert 22.05 Igra 616kc Praga 5 1:W 12.30 Moravska Ostrava 16.05 Plošče 19.15 Radio kabaret Brno 16.30 Orkestralni koncert 20.30 Dunajski koncert (Dunaj) 22.35 Moravska Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 7.05 Jutranji koncert 10.15 Plošče 13 05 Opoldanski koncert 15.50 Otroška ura 17.00 Popoldanski koncert 18.35 Na Kanarskih otokih 20.00 Večerna glasba 20.30 Dunaj 680 kc Rim 50 kW 12.45 Lahka glasba 17.00 Koncert 20.40 Večer lahke glasba /16 kc Berlin 4 kW 7.00 Koncert 14.00 Plošče 16.30 Vesela glasba 17.30 Mladinska ura 18.30 Petje 19.30 Zabavna glasba 20.30 O čemu govorimo 21.00 Poročila 21.10 »Voda narašča« 22.30 Plesna glasba 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Plošče 16.15 Otroška ura 16.45 Plošče 17.45 Lahka glasba 20.15 Glasben razgovor 20.30 Dunaj •22.00 Varšava 23.30 Lahka in plesna glasba 833 kc Muhlacker 75 kW 10.00 Plošče 11.45 Koncert 12.20 Plošče 16.30 Popoldanski koncert 19.35 Komorna glasba 20.20 Koncert 21.35 Iz Stambula v Teheran 22.40 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Do 18.00-Dunaj 18.00 Štajerski umetniki 18.30 Kače v vražah 19.00 Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 13.110 Plošče 17.00 Koncert vojaške godbe 20.00 Plošče 21.00 Komorna glasba 21.45 Vokalni koncert 22.15 Komorna glasba 923 kc Breslau 4 k\X 7.15 Koncert 15 35 Otroška ura 16.00 Pesmi 16.45 Plošče 19.00 Operetna glasba 20.30 Komorna glasba 1058 kc Konigsberg 1-7 kW 7.00 Koncert 11.30 Plošče 15.45 Uganke za male 16.15 Zabavna glasba 19.30 »Aida«, opera, Verdi 1076 kc Bratislava 12 kW' 11.30 Plošče 12 30 Moravska Ostrava 16.00 riošče 16.30 Praga 17.50 Komorna glasba 19.15 Radio kabaret (Brno) 20.30 Praga 22.35 Moravska Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 11.00 Plošče 12.30 Radio orkester ,15.00 Plošče 16 .30 Praga 19.15 Radio kabaret Brno 20.30 Praga 22.35 Koncert radio orkestra 1157 kc Leipzig 4 kW 14.15 Ženska ura 16.30 Koncert 19.30 Koncert 20.00 Mandoline 20.30 Z »Zepelinom čez ocean« 21.00 Simfonični koncert 22.20 Plesna glasba 0.30 Nočni koncert 9560 kc Wusterhausen 8kW _(kratkovalovna postaja) 7.00 Koncert 14.00 Plošče 14.50 Otroška, ura 15.40 Mladinska nra 16.00 Vzgoja 16.30 Popoldanski koncert 20.00 Odstranjevanje nemira Torek, 28. aprila 698 kc Beograd 2-5 kW 11.30 Plošče 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 16,00 Plošče 17.00 Trio 17,30 Mussorgski (predavanje) 18.00 Popoldanski koncert 19.30 Nemščina 20.00 Vokalni koncert 20.30 Zagreb 22.30 Novice 22.50 Večerni koncert 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 12.30 Plošče 13.30 Novice 17.110 Popoldanski koncert 18.30 Novice 20.00 Novejše francoske knjige o o Jugoslaviji 20.15 Poročila 20.30 Mussorgskijev večer 21.30 Plesna glasba 22.30 Poročila 22.40 Plesu« glasba 212-5 kc Varšava 12 kW 12.111 Plošče 10.15 Plošče 17.45 Simfonični koncert 10.25 Plošče 19.50 »Ma uro, opera, Pedereivski 23.20 Lahka glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Plošče 12.05 Koncerl orkestra 15.30 Otroška ura 17.30 Koncert opernega orkestra 19.45 Igra 21.30 Koncerl 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Plošč,- 15.05 Gospodinja 10.20 Koncert 17.20 Popoldanski koncert 19.30 Koncert (pihala) 21.15 Pestra ura 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče ' 12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče 10.00 Češkoslovaška narodna pesem 17.00 Otroška ura 19.30 Margareta (Faust), opena, Gonnod 22.50 Plošče 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 11.18 Pestra glasba 13.00 Plošče 10.35 Otroški kotiček 17.00 Popoldanski koncert 19.15 Pestra glasba 19.50 Plošče 21.00 Dvospevi italijanskih oper 608 kc Oslo 60 kW 18.45 Havajska glasba 21.15 Recitacije 22.15 Vokalni koncert 616 kc Praga 5 kW 11.15 Plošče 12.25 Radio orkester v Brnu 10.05 Plošče 16.30 Bratislava 18.30 Iz Kavkaza 19.05 Bratislava 20.00 Proslava 175 letnice Mozartovega rojstva: Koncert češke Filharmonije 22.20 Plošče 635 kc Langenberg i3kW 7.05 Jutranji koneert 10.15 Plošče 13 05 Opoldanski koncert 15.50 Otroška ura 17.00 Popoldanski koneert 20.00 Večerna glasba 21.00 Pestra ura 680 kc Rim 50 kW 12.45 Plošče 17.00 Vokalni in orkestralni Koncert 19 50 Plošč,-20.40 Opera 716 kc Berlin 4 kW 7.00 Koncert 14 00 Plošče 15.20 Zelenjadni vrtiček 10.00 Klavirski trio .16.25 Mladinska ura 16.45 Vesela glasita 17.20 Književnost 17.50 Velikonočna glasba 18.30 Policija kot angel varuli Radio poslušalcev 19.30 Plesua večer ■34 kc Katovice_10 kV. 12.1(1 Koncert 16.10 Otroška knjižnica 16.25 Plošče j 17 45 Simfonični koncert 19 50 Mauru . opena (Paderewski) 23.20 Plesna glasba 833 kc Miihlacker 75 kW 10.00 Plošče 10.15 Blagoslovitev novega univer-zitetn. poslopja v Tiibengen 11.45 Koncert 12.20 Plošče 16.00 Koncert 20.15 Zabavni koncert: 22.25 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 k W 13 00 Plošče 17 00 Lahka glasba 19.00 Radio univerza 20 00 Plošče 21 00 Radio orkester 21.45 Petje 22.15 Koncert Radio orkester 923 kc Breslau 4 kW 7.15 Koncert 13.10 Plošče 15.35 Otroška ura 16 00 Popoldanski koncert 19 25 lz italijanskih oper 20.0(1 Služita igra 21.00 Glasba opere Čarost relec« ■22.25 Novi cilji 1058 kc Konigsberg W kW 7.00 Koncert 11.30 Plošče 16.15 Zabavna glasba 17.00 Pesmi 17.20 Cello in klavir 19.0» Koncert 19.30 Plesni večer (Berlin) 21 10 Konec dober — dobro vse , Shakespeare 22.30 Večerni koncert 1076 kc Bratislava 12 kW 11 30 Plošče 12.25 Orkester v Brnu 16.00 Plošče 16.30 Radio orkester 18.10 Pestiti 19.05 Koncert radio orkestra 19.45 Praga 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 11.00 Plošče 12.25 Radio orkester v Brnu 15.00 Plošče 16.15 Otroška ura 16.30 Bratislava 19.00 Bratislava 1.9.45 Praga 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Plošče 14.30 Mladinska ura 16.30 Koncert 18.05 Ženska ura 10.00 šolski Radio 11.30 Plošče 12.45 Radio orkester 13 30 Novice 16.00 Plošče 17.00 Popoldanski koneert 18.00 Narodne s kitaro 19.311 Predavanje 20 00 Narodu.....elodi.ie 20.30 Pevsko društvo Gajret 21.30 Plošče 22 00 Poročila 22.20 Ruska ura 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 12.30 Plošče 13 30 Novice 17.00 Glasbena otroška ura 18 00 Plošče za otroke 18.30 Novice 19.50 Uvod k prenosu 20 00 Praga: Simfonični koncert 22.00 Novice in vreme 22.10 Zvočni film 160 kc Hilversum 6-5 kW 8.41 Plošče 11.10 Radio kvartet 12.40 Radio oktet 16.40 Komorna glasba 17.10 Otroška ura 18.10 Koncert orkestra 20.10 Violinski koncert 21.25 Radio orkester 22.10 Igra 22 55 Riadio orkester 23.40 Plošče 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Plošče 16 15 Otroška ura 16.45 Plošče 17.45 Ljudski koncert 19.25 Plošče 20.15 Glasbeni razgovor 20.30 Komorna glasba 23.00 Lahka in plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Radio kvartet 12.05 Orkestralni koncert 17.30 Kitare 18.30 Mojstri pevci , opera, Wagner 19.30 Plošče 20.30 Saxofon 21.00 Igra 21.40 Oollegiuni inusiciim 22.30 Plesna glasba 22.30 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 7.00 Koncert 12.30 Plošče 14.00 Plošče 15.45 Otroška ura l(i 00 Ženska ura 16.30 Popoldanski koncert 12.30 Opoldanski koncert 16.20 Otroška nra 17.20 Popoldanski koncert 19.30 Balalajke in klavir 20.00 Koncert 22.45 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 k W 11.00 Dopoldanski koncert 13.10 Plošče 15.20 Akademija 17.00 Plošče 18.00 Med Eskimi 20 oo Komedija 22.10 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 11.18 Plošč,-12.15 Pestra glasba Iti 35 Otroški kotiček 19.15 Pestra glasba 20.55 Opera t08 kc Oslo 60 kW 17.00 Koncert 20.00 Koneert Radio orkestra 22.05 Recitacije 22 35 Plesna glasba 616 kc Praga 5kW 11 15 Plošče 12.25 Bratislava 16.30 Otroška ura 17.30 lz zgodovine gramofona 19.00 Narodne pesmi 20.00 Koneert v Brnu 21.30 Koncert 635 kc Langenberg 13 kW 7.05 Jutranji koncert 10 15 Plošče 12.10 Plošče 13 05 Opoldanski koncert 15.50 Otroška ura 16.30 Vzgoja 17.00 Popoldanski koncert 20.00 Večerna glasba 680 kc Rjrn 50 kW 12.45 Lahka glasba 1700 Pester koncert 19.40 Plošče 20.45 Komedija 21.05 Orkestralni in vokalni koncerl Sreda, 29. aprila 698 kc Beograd 2-5 kW 563 kc Miinchen 4kW I" I" ¥(»> »¥f ¥* '«(«< »»f ¥» «»(¥' * • *»(¥» »»f ¥» » Vf ¥» «»(¥» «¥f ¥» '»f V* »¥f¥« »»f ¥» ¥» ¥» »»f¥» ¥» »»f ¥• | Din 4400'— TZREDNO NIZKA CENA I iA«**A*. a*A&» »afia. »*®a« >«ti. «» AA« «*A»« 'I «»f ¥» «»f ¥« «¥f»» »¥(T« '¥(¥••¥(¥• «¥f¥' •»)«• »»(¥»»»(¥» «»f ¥* «f ¥ | Štirielektronski EUNIG aparat št. 7475 za popoln 'priključek na izmen, tok Najmodernejši štirielektronski aparat z visokofrekvenčno elektronko E 442 z zaščiteno anodo, zato velikansko ojačanje! Inozemske postaje brez antene in zemlje na z\očnik! Štirielektronski EUNIG agarat št. 7475 za popoln priključek na izmen, tok Popolna selektivnost! - Jakost zadostna za elektrodinainične zvočnike Jakost in razločnost glasu kot pri originalni godbi. — Dobi se v vseh boljših radio-trgovinah. » E —U —M —I —G« elektrotehn. in kovinska industrija WIEN VI., — Hirschengasse 5 716 kc Berlin 4 kW 7.1111 Koncert 14.00 Plošče 16.30 Bach-Bcethoven; koncert 17.05 Čajanka 18.30 Petje 19.35 Jaz/, glasba 21.10 Jlalpopite . radio opera, W. (ioebr 22.30 Plesna glasba 734 kc Katovice 10kW 12.10 Plošče 16.15 Mladinska ura 16.45 Plošče 17.45 Poljudna glasba 20.30 Komorna glasba 23.00 Iz nabiralnika 833 kc Miihlacker 75 kW 10.00 Plošče 11.45 Koncert 12.20 Promenada i koncert 15.30 Otroška ura 16 30 Popoldanski koncert 18.15 V Tripolis 19.15 Operni večer 20.30 Lep večer 21.45 Gledališče in mlada generacija 851 kc Graz 7 kW Do 18.00 Dunaj 18.00 Pesmi 18.30 Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 13 oo Plošče 17.00 Radio orkester: operetna glasba 18.15 Romunska glasba 19.00-Radio univerza 20 00 Plošče 21.00 Saksofon 21.45 Piano 22.15 Violina 923 kc Breslau 4 kW 7.15 Koncert 13.10 Plošče 1615 Dvospevi 17.00 Plesna glasba 19 00 Plošče 20.25 Kvartet 20.10 Malpopile , radio opera, (ioebr 1058 kc Konigsberg »-7kW 7.00 Koncert 11.40 Plošče 15.30 Otroški kotiček 16.25 Zabavni koncert 17.40 Knjige 10.30 Simfonični koncert 21.10 Malpopile - radio opera (Berlin) 22.45 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Plošče 12.25 Orkester 10 00 Plošče 16.30 Praga 7.30 Otroška ura 18.30 Koncert 19 30 Madame Bulterfly opera, Puccini 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 11.00 Plošče 12.25 Bratislava 15 00 Plošče 16.15 Otroška ura 16.30 Praga 18.25 Mandoline iu kitare 19.30 Praga 20.00 Koncert v Brnu 21.30 Praga 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Plošče 14 30 Mladinska ura 10 30 Marši in valčki 18.00 Vzgoja 19.00 Mlini in njih romantika 20.10 Koncert 21.30 Violina iu klavir 22.30 Vesela glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 7.Oil Koncert 9.0(1 Pravljice 12.05 Plošče 14.00 Plošče 14.45 Otroška ura 16.00 Vzgoja 16.30 Popoldanski koucert 17.30 Trio 19.30 Izdatki in varčevanje (eir