GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
AGIS - PTUJ
ŠTEV. 9
SEPTEMBER 1981
LETO V.
Novi proizvodni program TOZD GUMARNA
V starem delu gumame, to je v obratu III, je stekla proizvodnja termoforjev in farmacevtskih zamaškov. To sta za gumarno povsem nova in dokaj zapletena izdelka.
Zato vam poskušamo predstaviti proizvodni proces omenjenih pozicij.
PROIZVODNJA TERMOFORJEV
Postopek priprave je nekoliko drugačen, tukaj se surove! sekajo iz vlečene plošče in se nato natančno tehtajo za vsako orodje posebej.
se grlo vstavi v termofor. Tako kompletiran termofor mora stati najmanj 12 ur, Nato pa se termo-forji namočijo v vrelo vodo kjer poteka vulkanizacija gri. Postopek se vrši slabo uro nato pa zrakom. S tem se ugotovi, če
Tako pripravljen in označen su-rovec potuje naprej na stiskalnice na katerih pa vladajo enaki pogoji kot pri transfuzijskih zamaških. Razlika o opremljenosti so samo dvižne mize, ki olajšajo delo vulkanizerjem. Ko je izdelek vulkaniziran se ga ohladi v vodi in ga nato z jedrom natakne na škarje. Škarje s pomočjo kom-primiranega zraka raztegnejo ustje tnrmoforja za približno 600 % kar omogoča, da se jedro odstrani iz izdelka. Tako vulkaniziran izdelek se nato obreže nakar potuje na montažo grl. Grla se predhodno vulkanizirajo na etažni stiskalnici pod normalnimi pogoji. Očiščena grla nato premažemo z lepilom, ki se predhodno pripravi v laboratoriju. Nato se na tako' premazano grlo ovije trak surove gume. Pravtako je potrebno oprati in premazati sedež ter-moforja. Po 20 minutah sušenja
je potrebno izvršiti preizkus z termofor jitesnijo. Naslednja operacija je pranje termoforjev v pralnem stroju. Mokre termoforje nato obesimo v sušilnik in jih s pomočjo rotorja in kalorifenja sušimo.
Nato sledi pregled, klasifikacija in odprema termoforjev. Pri-drževanje teh. parametrov je izrednega značaja ker je izdelek pozicija za izvoz na konvertibilna tržišča, kriteriji kvalitete za prodajo na konvertibilni trg pa so zelo ostri.
PROIZVODNJA TRANSFUZIJSKIH ZAMAŠKOV
Priprava surovca za transfuzijske zamaške se vrši v kombinirani liniji (dvovaljčnik — transporter — ekstrudor). Izredno važnega pomena na tej operaciji sta temperatura in čistoča. Po tehno-
loških parametrih nabrizgan su-rovec se zloži na vozičke kjer se mora postopoma hladiti najmanj 12 ur. Nato se surovec naseka na sečki in odloži v čiste zaboje.
Vulkanizacija se vrši na etažnih stiskalnicah pod drugačnimi pogoji kot je normalna vulkanizacija. V celotni bateriji preš je vezana reducirna postaja, ki omogoča regulacijo pritiska pare. (posledica je nižja temperatura). Pri samem delu je zelo važno
poznavanje in spoštovanje tehnološke dokumentacije.
Izdelki se sekajo s pomočjo sekačev, nato pa gredo na pranje. Perejo se v pralnem stroju s točno določenimi teh. parametri. Zadnja operacija je pregled, klasifikacija in odprema. Zaradi pomembnosti človeških življenj je ta operacija zelo važna in so napake lahko usodne.
Č. Š.
GORELO V KOMPRESORSKI POSTAJI TOZD AVTOOPREMA
Dne 17. septembra 1981 ob 19.45 je prišlo do požara v kompresorski postaji TOZD TAP. Nastala je dokaj visoka materialna škoda približno 100.000 din.
Komisija za ugotovitev vzorkov požara v kompresorski postaji je ugotovila, da je do požara prišlo na zaganjaču elektromotorja kompresorja zaradi nepravilnega zaganjanja. Ročica za zaganjanje je ostala na znaku »POLAZAK« tudi med normalnim obratovanjem kompresorja.
Zaradi nepravilnega rokovanja pri zagonu elektromotorja kompresorja je prišlo do prekomernega segrevanja in upar-janja trafo olja v zaganjaču.
Po uparjeni količini olja za hlajenje uporovnih spiral v zaganjaču so uparovne spirale ostale, brez hlajenja s tem pa je njihova temperatura presegla temperaturno točko vnetišča oljnih par.
Posledice in škoda pa bi bila gotovo še veliko večja če ne bi bilo prisebnih delavcev Agrotransporta Ptuj, ki so prvi opazili požar in takoj ukrepali. To so:
Sekelšek Viktor, Kukavec Franc, Kolarič Slavko, Kosi Danilo. Naj nam bodo svetel vzor, kako je potrebno ukrepati.
Več o požaru in razgovor s temi ljudmi bomo objavili v naslednji številki našega glasila.
Maks MENONI
Iz prakse sodišč ZD
V	prizadevanjih, da bi ta rubrika bila čim bolj aktualna in ker smo sedaj v naši delovni organizaciji v fazi javne razprave o Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje dohodka, čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, želimo s tem člankom objavljenim v »Delavski enotnosti« dne 1. 3. 1980 prispevati k razjasnitvi objektivnega vrednotenja po delu in rezultatih dela.
Naš namen je spodbuditi predloge, da se v besedilo našega SAS-a vnesejo primeri objektivnih kazalcev, ki naj bi dali dejansko sliko prispevka slehernega delavca k delu in ustvarjenemu dohodku, tudi režijskih delavcev v TOZD-ih in DSSS.
V	članku, ki ga prenašamo, so analizirani tudi pogoji za začetek uresničevanja SAS-a.
Piše: Ivan 2užek
DEKLARATORNIH MERIL NI MOGOČE UPORABLJATI PRI
DOLOČANJU OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
UVODI
Temeljna organizacija je sprejela pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in med merili določila več kazalcev, ki naj bi se uporabljali pri ugotavljanju, merjenju in vrednotenju delavčevega prispevka k delu. Navidez je tak samoupravni splošni akt v skladu z določbo 105. člena zakona o delovnih razmerjih, ki glede meril določa, da se z merili določijo količinski podatki in kazalci, s katerim se ugotavlja, meri vrednoti in izkazuje izpolnjevanje posameznih osnov oziroma obseg in vrsta prispevkov delavca k delu. Predvideni so bili kazalci kot na primer gospodarjenje z zaupanimi sredstvi, izraba delovnega časa, prihranek na materialu itd. Ker ti kazalci niso bili natančneje opredeljeni, so delavci v prehodnih določbah pooblastili delavski svet, da odloči o tem, od kdaj se bodo merila sploh uporabljala. Zavedali so se, da bodo morali zbirati podatke in objektivne kazalce, da bi lahko ugotavljali večji alimanjši prispevek dela k ustvarjenemu dohodku temeljne organizacije. Delavski svet je prav zaradi tega sprejel sklep, da se dejanska realizacija sprejetih meril odloži za eno leto, dokler ne bodo izdelani tehnični postopki za zbiranje in kontroliranje podatkov.
Skupina delavcev delovne enote se s takšnim stališčem ni
strinjala in je menila, da je potrebno merila takoj realizirati in da delavski svet ne bi smel imeti pooblastila, da odloča o tem, kdaj se bodo merila začela uporabljati.
Sodišče združenega dela je njihovo zahtevo zavrnilo. S pravilnikom so dana le izhodišča za uporabo meril, dejansko pa se merila ne bodo mogla uporabljati toliko časa, dokler ne bodo izdelani postopki o spremljanju dela vsakega delavca v temeljni organizaciji. Če objektivnih podatkov in kazalcev ni, potem bi k večjemu lahko uporabili subjektivno oceno, ki pa ne daje dejanske slike o prispevkih posameznih delavcev k delu. Takih deklaratornih meril ne more uporabljati niti temeljna organizacija niti sodišče, zato je pravilna odločitev samoupravnega splošnega akta, da je potrebno najprej izdelati postopek za zbiranje podatkov in šele potem objektivizirati dejanski delavčev prispevek k ustvarjanju oz. povečanju dohodka temeljne organizacije. Postopek bo lahko izdelal delavski svet, s tem, da bo določil tehniko zbiranja, evidentiranja, analize in kontroliranja zbranih podatkov. Delavci torej s svojim zahtevkom niso mogli uspeti, saj so se dejansko odločili o uporabi meril že s sprejetjem samoupravnega splošnega akta.
PRAVNA SLUŽBA
S proslave tovarniškega praznika
Navodila službe varstva pri delu
Na podlagi sfklepa 5. redne seje DS DSSS z dne 26. 8. 1981 je zadolžena Služba varstva pri delu in ikaldinovslka služba, da pripravi organizacijski predpis glede koriščenja in razdolževa-nja osebnih zaščitnih sredstev in opreme v DO AGIS.
Služba varstva pri. delu v sodelovanju s kadrovsko službo je pristopila realizaciji navedenega sklepa fin podaja naslednji organizacijfski predpis.
NAVODILO O KORIŠČENJU, UPORABI IN RAZDOLŽEVANJU OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV IN OPREME V DO AGIS
1.	Z razporeditvijo na delo pridobi delavec pravico in dolžnost uporabljati sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu v skladu z določbami Pravilnika o varstvu pri delu po TOZD in DSSS.
2.	Delavec, ki pri delu ne uporablja predpisanih sredstev ali opreme za osebno varstvo pri delu, jo uporablja v nasprotju z določbami pravilnika o varstvu pri delu v TOZD in DSSS, je odgovoren za hujšo kršitev delovne obveznosti.
3.	Da so zagotovljena določila iz prejšnje točke so neposredni vodji del dolžni skrbeti, da so delavci preskrbljeni z sredstvi in opremo za osebno varstvo pri delu in, da jih uporabljajo.
4.	Uporabnik sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu je dolžan ob prenehanju delovnega razmerja, ob premestitvi v drugo TOZD ali na drugo delo vrniti vsa sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, ki se ne uporablja pri novem delu.
5.	Prav tako je potrebno vrniti vsa sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu v primeru, da je le-tem potekel rok uporabe, ki je sestavni del pravilnika o varstvu pri delu.
6.	V kolikor skladiščnik osebnih zaščitnih sredstev ugotovi, da so sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu še uporabna, se le-tem podaljša rok uporabe za čas, ki ga določi clrlaHiščnik osebnih zaščitnih sredstev po pregledu le-teh.
V primeru, da je skladiščnik v dilemi oz. ne more sam določiti uporabnost osebnih zaščitnih sredstev in opreme, ali če se delavec ne strinja s skladiščnikovo odločitvijo, se skliče komisija za osebna zaščitna sredstva.
7.	Komisijo za osebna zaščitna sredstva sestavljajo:
—	skladiščnik osebnih zaščitnih sredstev in opreme,
—	predstavnik službe varstva pri delu in
—	delovodja oz. odgovorni vodja del za posameznega delavca.
8.	Delavci, ki so prekinili delovno razmerje z našo delovno organizacijo, so dolžni vrniti vsa osebna zaščitna sredstva. V kolikor osebna zaščitna sredstva in oprema niso vrnjena, ali pa, da so vrnjena osebna zaščitna sredstva, katera niso bila izdana v skladišču osebnih zaščitnih sredstev, se ukrene postopek za povrnitev odškodnine za omenjena sredstva.
9.	Pri določanju višine odškodnine se upošteva amortizacijska stopnja, katere nabavna vrednost se enakomerno razdeli glede na rok uporabe po mesecih trajanja osebnega zaščitnega
sredstva.
(Primer 1/3, 1/6, 1/8, 1/12, 1/8, 1/24 vrednosti na mesec.)
10.	Skladiščnik osebnih zaščitnih sredstev je dolžan, da na podlagi razdolžnice, katero prinese delavec iz kadrovske službe, izpolni obrazec (ki je setavni del tega navodila) iz katerega bodo izhajale ugotovitve o vrnjenih osebnih zaščitnih sredstev tj., da se na razdolžnico kadrovske službe ne podpiše skladiščnik osebnih zaščitnih sredstev in opreme je kadrovska služba dolžna obvestiti službo varstva pri delu o tem primeru.
11.	Na podlagi obvestila iz kadrovske službe bo služba varstva pri delu pokrenila postopek, ki je naveden v naslednji točki
12.	V primeru, da je skladiščnik osebnih zaščitnih sredstev in opreme odsoten, je delavec dolžan, ki se razdolžuje, da se javi službi varstva pri delu.
13.	Na podlagi obrazca, katerega izpolni skladiščnik osebnih zaščitnih sredstev in opreme ali na podlagi obvestila kadrovske službe (primer v točki 12), bo služba vastva pri delu vložila zahtevek pokrenitve postopka za povrnitev amortizacijske vrednosti osebnih zaščitnih sredstev, glede na rok uporabe, v splošni sektor — pravni službi, če le-ta niso bila vrnjena po določilih tega navodila.
14.	Obrazec, ki je sestavni del tega navodila, po izpolnitvi podpišeta delavec in skladiščnik osebnih zaščitnih sredstev in opreme.
15. Vsa vrnjena osebna zaščitna sredstva in oprema se bo dala v čiščenje in pranje. Za povrnitev stroškov pranja in čiščenja pa se zadolži TOZD ali DSSS v kateri je delavec na zadnje opravljal dela in naloge.
Služba varstva pri delu
TOZD VZMETARNA
VZDRŽEVALCI 0 VZROKIH ZA MANJ USPEŠNO OPRAVLJANJE SVOJIH DELOVNIH NALOG
Ker smo lokacijsko ločeni od DO Agis bi želel seznaniti člane kolektiva, kako živimo in delamo delavci TOZD Vzmetarna v boju za čimboljši jutri naše TOZD in nas vseh.
Ob preselitvi obrata navojne vzmetarne na Formin smo dobili prostore kakršnih si v Ptuju niti zamišljati nismo mogli. Vzporedno smo dobili tudi idealne delovne prostore in seveda zaradi tega tudi trenutni uspeh ni izostal.
Že takoj po preselitvi je med delavci bdela zamisel in želja po svoji organizaciji, zato smo ustanovili iniciativni odbor osnovne organizacije sindikata, kateri je vztrajno deloval do uresničitve sklepa, ki smo si ga zadali, to je ustanbvitev svoje TOZD.
Po ustanovitvi je bilo veliko dela za 10 OOS. Potrebno je bilo predelati vse samoupravne akte in pravilnike, ter jih sprejeti na zboru delavcev, na referendumu ali delavskem svetu.
10 OOS si je prizadeval, da bi v čim krajšem času predlagal v vse samoupravne in izvršilne organe delegate, vendar vse v skladu z zakonom. Ob ustanovnem občnem zboru (letni konferenci) 10 OOS naše TOZD smo si zadali razne naloge, katere smo do sedaj bolj ali manj uspešno reševali.
OOS si prizadeva, da vladajo v TOZD-u čim lepši odnosi med delavci, zato smo se tudi odločili, da organiziramo strokovno ekskurzijo na zagrebški velesejem, saj mislimo, da je to potrebno iz tehničnega in praktičnega vidika.
Kljub temu, da dosegamo dokaj dobre poslovne rezultate je IO OOS predlagal vodstvu TOZD da bi organizirali seminarje oziroma tečaje za pridobitev interne kvalifikacije v različnih poklicih, saj bi s tem bila zagotovlje-
na večja produktivnost, kvaliteta in s tem tudi osebni dohodek.
Mislim, da ni delavca v naši TOZD, ki ne bi želel napredka sebi, svoji TOZD in s tem tudi družbi. V takem prizadevanju vsakega posameznika smo dose-daj storili, še precej, saj smo uspeli prodreti na tuji trg in si s tem zagotoviti prepotrebna devizna sredstva, katera pa še vedno ne pokrivajo potreb TOZD. Zaradi tega si bomo morali še naprej prizadevati za dobro kvaliteto naših izdelkov, saj je le-to pogoj za še večji izvoz.
Ker stremimo za napredkom, smo se delavci Vzmetarne odločili za nakup novih strojev, le-ti pa nam že vračajo vložena sredstva, saj lahko z njimi dosegamo boljše rezultate z manjšim fizičnim naporom.
Vsi se zavedamo trenutnega položaja celotne jugoslovanske skupnosti, saj v času uresničevanja stabilizacijskega programa ni lahko prodreti na tržišče, pa vendar upamo da bomo uspeli.
Ivan Kelenc
USPEHI GASILCEV
V deleljo 20. 9. 1981 je Občinska gasilska zveza Ptuj oizroma gasilski center Ptuj organiziral tekmovanje gasilskih desetin v Velovlaku.
Tekmovanja so se udeležila gasilska društva iz gasilskega centra Ptuj. Na tekmovanju je imela največ uspehov tekm«fcal-na desetina iz IGD AGIS, saj je opravila tekmovalno vajo v najkrajšem času in z najmanj ka-
zenskih točk in se uvrstila na prvo mesto. Seveda lahko priznamo, da se je gasilska desetina dobro pripravila za tekmovanje in lahko tudi rečem, da imamo tudi v Agisu dobro izurjene in vestne člane gasilskega društva, kateri seveda kljub slabim pogojem dela zares dobro delajo na operativnem področju.
Franc Stopajnik
Ugotovitve, da zaposleni v TOZD vzdrževanje v okviru DO AGIS ne opravljajo uspešno svojih delovnih nalog so narekovale potrebo po izdelavi kompleksnega sanacijskega načrta, katerega del je bila tudi manjša sociološka raziskava.
1.	kaj menijo sami vzdrževalci o problemih s katerimi se pri svojem delu srečujejo oz. kaj navajajo kot vzroke za te probleme
2.	in kako so pripravljeni sodelovati pri reševanju teh problemov.
Mnenja zaposlenih v TOZD vzdrževanje smo zbrali z metodo ankete. Pripravljeni vprašalnik je izpolnilo 65 vzdrževalcev, tako dobljene podatke pa smo statistično obdelali na računalniku v AGIS-u.
Seveda smo pri oblikovanju ugotovitev upoštevali tudi podatke o stanju v TOZD vzdrževanje in celotni DO, ki so nam jih posredovale strokovne službe.
MNENJA VZDRŽEVALCEV O NJIHOVEM DELU
Predpostavljali smo, da klasična mehanizirana proizvodnja v celotni DO (z elementi ročnega dela na eni in nekaj avtomatiziranimi deli na drugi strani), za katero je značilna precejšnja starost (zastarelost) celotnega strojnega parka in minimalna stopnja standardizacije (razne vrste strojev ter različni tipi strojev iste vrste) bistveno povečuje količino dela vzdrževalcev ter zelo vpliva na vsebino njihovega dela.
To predpostavko so nam anketirani v celoti potrdili. Anketirani delavci menijo, da imajo veliko dela, vendar pa zaradi njihove strokovne usposobljenosti, pomanjkanja navodil o tem, kako vzdrževati zlasti modernejše stroje oz. zaradi slabe organizacije dela prihaja tudi do situacij, ko imajo dela premalo. Ta nihanja med preveliko in premajhno količino dela jih irazito motijo in tako pogojujejo nizko stopnjo zadovoljstva zaposlenih s svojo TOZD in DO.
Svoje delo opisuje kot raznovrstno, zahtevno, relativno samostojno in potrebno ga je natančno opravljati.
POGOJI ZA USPEŠNEJŠE DELO VZDRŽEVALCEV
Za uspešno opravljanje takšnega dela morajo biti nujno izpolnjeni določeni pogoji, ki v dosti manjši meri vplivajo na uspešno opravljanje vsebinsko manj zahtevnega dela.
Ti pogoji so:
1.	Ustrezna organizacija in priprava dela, ki bi morala vključevati relativno visoko stopnjo formalizacije delovnega procesa (urejena tehnična dokumentacija in vzpostavljen sistem preventivnega vzdrževanja) ter ustrezno stopnjo tehnične opremljenosti vzdrževalcev. Anketirani iz strokovne službe TOZD menijo, da tega problema sami ne morejo rešiti (dela imajo preveč in to jih tako izrazito moti, da nekateri celo razmišljajo o odhodu iz DO). Menimo, da bo le ustrezno število strokovno dovolj usposobljenih delavcev, zaposlenih v strokovni službi TOZD in na vodstvenih delih v sodelovanju s strokovnimi službami DO ,lahko vzpostavilo (in kasneje tudi vzdrževalo) ustrezen sistem organizacije in priprave dela.
2.	Ustrezna strokovna usposobljenost vseh delavcev v TOZD.
Anketirani so nezadovoljni z možnostmi strokovnega izpopolnjevanja v TOZD in DO. Zato bo potrebno izboljšati možnosti funkcionalnega usposabljanja ter vzpostaviti sistem permanentnega (stalnega) strokovnega izpopolnjevanja vseh profilov delavcev v TOZD Vzdrževanje. Takšen sistem izpopolnjevanja je za DO s tako nizko stopnjo standardizacije proizvodnje, kot je to AGIS, edino ustrezen.
3.	Ustrezen odnos vseh delavcev AGIS-a do strojev in naprav, s katerimi delajo ter ustrezna delovna disciplina samih vzdrževalcev.
Anketirani ugotavljajo, da je slab odnos delavcev AGIS-a do strojev in naprav eden od osnovnih razlogov za njihovo preveliko količino dela, ki ga ne morejo opraviti kvalitetno. Istočasno opozarjajo tudi na slabo delovno disciplino v lastnih vrstah. Odnos do strojev in naprav bo mogoče spremeniti z ustreznim strokovnim usposabljanjem vseh delavcev ter z ustreznim načinom stimulativnega nagrajevanja. Ta način bi moral poleg kvantite upoštevati tudi kvaliteto opravljenega dela. S takšnim načinom nagrajevanja bi lahko tudi, ob ustreznih drugih sankcijskih mehanizmih, vplivali na izboljšanje delovne discipline v TOZD Vzdrževanje.
4.	Ustrezna stopnja decentralizacije procesa odločanja, ki bi omogočila, da se predlogi in mnenja zaposlenih upoštevajo že pri pripravi neke, lahko tudi strokovne, odločitve.
S temi ukrepi bi izpolnili pogoje za uspešnejše opravljanje vzdrže-valskega dela in istočasno odpravili tiste elemente, s katerimi zaposleni v TOZD Vzdrževanje niso zadovoljni.
Z njimi bi:
1.	Povečali stopnjo povezanosti vzdrževalcev s svojo TOZD in tako zmanjšali žarišče potencialne fluktuacije (odhodov iz DO).
2.	Omogočili zaposlenim v vzdrževanju, da se uspešneje vključijo v samoupravni proces,
3.	ter jih motivirali,ne le za sodelovanje pri izvajanju sanacijskega programa, ampak tudi za uspešnejše ravnanje v spremenjeni situaciji.
Raziskavo sta izvajala in zapis pripravila: Zinka Kolarič, dipl. soc.
Božo Glazer, dipl. soc.
Odmevi z dopusta
Dopusti so za nami. Spočiti in polni novih življenjskih moči smo se vrnili na delovna mesta, kjer bomo seveda ob delu tiho upali, da bi že prišlo drugo leto s tem pa novi dopust. Da bi se drugo leto lažje odločali nam bodo morda koristile izkušnje dopustnikov, ki so nam o svojem dopustu zaupali letošnje izkušnje. Vsem smo postavili enaka vprašanja.
—	Kdaj in kje ste letovali?
—	Kako to, da ste se odločili za ta kraj?
—	Je bilo vse tako, kot ste pričakovali?
—	Kako reševati problem letovanja v bodoče?
REPIČ NADA, DSSS
Letos se je začelo moje letovanje 11. julija, pot pa me je vodila daleč v malo mesto Ore-bič na Pelješcu. Letovala sem s šotorom, ki sem si ga sposodila v Agisu.
Tak način letovanja je bila vedno moja velika želja, cilj vsega tega pa je, da lahko spoznaš našo lepo domovino in letuješ, kjer se ti zdi najlepše. Veliko ljudi stremi za tem, da si ogleduje in se potepa po tujih deželah in večina teh pa ne pozna lepot, ki nam jih nudi naša domovina, ki so zato še lepše. Na tem popotovanju sem se najprej ustavila v Mostarju ter si ga tudi ogledala. Predvsem je zanimiv stani del mesta, ki je bil poln mimoidočih turistov, ki so si ga ogledovali in sem prepričana, da ga nikoli ne bodo pozabili. Pot nato pelje ob neki Neretvi, ki se vije med planinami vse do Jablanice, katere se spominjamo iz naše NOB po bitki za ranjence. Tam je zelo lep velik muzej, kjer sem si ogledala fotografije iz te bitke, ter iz bitke za Prozor. Se vedno te pot pelje med planinami', kjer so se pred več kot tridesetimi leti borili partizani, da lahko mi sedaj svobodno živimo. Naslednja postaja je Jajce s svojimi lepimi slapovi in jezeri na Plivi, ki jih nikdar ne pozabiš in seveda muzej, ki je dal veliko novih določil in ukrepov iz II. zasedanja AVNOJ-a.
Pliva in njena jezera ostajajo za teboj, ko hitiš po poti naprej. Ustavila sem se v malem mestu Ključ, ki je ravno tako znan iz naše NOB, ter nato v Bihaču pri muzeju, kjer je bilo I. zasedanje AVNOJ. Z Bihačem se tako konča cesta AVNOJ-a, vendar pa ostanejo v tebi vsi lepi doživljaji, ki jih morda doživiš samo enkrat v življenju.
Bilo je več kot sem pričakovala, saj v planu nisem Imela tega, da si bom lahko ogledala toliko zanimivih stvari po poti do miorja. Toliko lepih dogodkov, lepo vreme in želja, da bi bilo vedno tako, sta opravila svoje. Srečna in zadovoljna sem se vrnila domov na Ptuj.
Problem letovanja bom poskusila reševati, dokler bo to mogoče s šotorom in to v lastni režiji, saj tako lahko ostaneš tudi več kot 10 dni in nisi vezan na nikogar. Mislim pa, da bi lahko tako poskusili tudi drugi delavci AGIS-a, saj so šotori zelo malo zasedeni čez sezono in sem prepričana, da ne bi bilo nikomur žal.
ILEC SILVO, TOZD TAP
Letoval sem v mesecu juliju v Filip Jakovu.
Zakaj sem se odločil prav za ta kraj ne vem. Vem pa in to zagotovo, da mi ni žal in da bi tu še želel letovati. Sam kraj je zelo lep, morje toplo in tudi z vremenom smo imeli srečo. Stanovanje v prikolici se mi zdi zelo mikavno in lepo. Ko se človek odloči, da gre na morje mora biti pač pripravljen na izdatke. Sicer pa, če je malo iznajdljiv, se da tudi poceni preživeti prijeten dopust. Kuhali smo si sami, tako, da smo imeli »poceni« menu in po lastnem okusu. Gre pravzaprav za to, da ne smeš pred dopustom pričakovati preveč. Tako kot vsepovsod je tudi na morju tako, kot si sam narediš.
Moje mnenje je, da se vse premalo ljudi odloča za dopust na morju, predvsem mislim tu na delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Za te delavce bi morali še posebej skrbeti in jim omogočiti pravi dopust. Dosti pa je seveda tudi takih, ki dopust porabijo zares »aktivno« to je za delo doma. Ljudje navadno rečemo, letos je bilo zares lepo, drugo leto pa upamo, da bo še lepše.
ZORA ŠPRAH,
TOZD Servis motornih vozil
Z družimo sem letovala v Ri-ogradu na morju. Tu letujemo že 15 let. Lahko rečem, da mi je ta kraj prirastel k srcu. Do sedaj smo letovali v aranžmaju Izbire Ptuj. Letos in lanii pa smo letovali v Agisovih kapacitetah.
Ja, zadovoljna sem z organizacijo, čeprav ni tako kot bi lahko bilo. Saj stanovanje je še dokaj dobro, le s prehrano so problemi. Tu smatram, da ni vse storjeno za dobro počutje naših delavcev, saj so prepuščeni svoji iznajdljivosti, kar pa je lahko zelo neprijetno če pomislimo kako znajo izkoristiti gostinci takšno neiznajdljiivost in nemoč tistih, ki pridejo prvič. Menim, da bi bila čajna kuhinja več kot potrebna, da bi si človek lahko pogrel čaj ali pa skuhal kavo. Kazalo bi za naše ljudi organizirati prehrano v PRIMAT-iOvi kuhiinii ali pa kje drugje, brez dvoma, da bi Pilo cenejše. Res je, da ljudje včasih preveč pničakujemo potem pa smo razočarani. Jaz v Blo-gradu nisem pričakovala več kot sonce in počitek, kajti ta kraj zares poznam.
Na koncu pa lahko ugotovim, da premalo damo za družbeni standard naših delavcev, kar je seveda posledica prejšnjih let. Toda danes v tem tempu življenja obstoječe kapacitete zdaleč ne zadostujejo več. Za vse so speljane solidarnostne akcije,
pa hi jo kazalo speljati še za to.
Za slehernega zaposlenega bi morali imeti prostor pod toplim primorskim soncem. Prepričana sem, da bi se to tudi pozitivno odražalo pri doseganju delovnih rezultatov.
Zakaj kasni izdelava glušnikov Stihi
Umikomerc Zagreb se je v letu 1980 zanimal v Agisu TOZD Velika oprema za možnost izdelave glušnikov za motorne žage Stihi. Te glušnlke je do sedaj uvažal. Ker TOZD Velika oprema lizdeluje podobne glušnlke smo izrazili pripravljenost v »želji zmanjšanega uvoza« da bi jim take glušnlke izdelali. Ro potrditvi ponudbe smo v mesecu oktobru leta 1980 po vzorcu izdelali konstrukcijsko dokumentacijo in naročili orodja v TOZD Orodjarna s ipotrjertim rokom izdelave maja leta 1981, katerega smo tudi posredovali kupcu. TOZD Orodjarna nam v dogovorjenem roku ni izdelala orodij delno iz objektivnih razlogov [pomanjkanje kapacitet, pomanjkanje materialov na tržišču in pomanjkljivosti na konstrukcijski dokumentaciji lizdelka.)
Vendar bi z malo več dobre volje in odgovornosti TOZD Orodjarna lahko zakasnitev bila nekoliko manjša.
Nekaj krivice za zakasnitev dobav po homologaciji izdelka pa moramo pripisati TOZD Velika oprema, ki je v želji za čim hitrejšo realizacijo naročilo spregledala eno dimenzijo, ki bo podaljšalo iz-dobavo za nekaj dni.
M.A.
STOP — Električnim grelnim pečem
Gotovo ne povem nič novega, če rečem, da se svet vedno bolj sooča s problemom pomanjkanja energije. Elektrogospodarstvo nenehno opozarja na ukrepe, ki jih bo izvajalo če ne bomo bolj dosledni z varčevanjem električne energije.
Rekli boste, da elektračne peči niso veliki porabniki električne energije. Resnica je žal drugačna. Če pa se spomnimo, da po naših pisarnah gori na desetine teh peči je vsak komentar odveč.
Izgovor, da ne moremo delati, če nas zebe je ničav.
Res je, da je toplo ugodje prijetneje vendar si ga ne privoščimo v službi.
Tudi to bo prispevek k ekonomski stabilizaciji naše DO.
Resnica v humorju
—	Zakaj pa jemljejo v OPD toliko prtičkov?
—	Veš, tako si rešujejo problem pomanjkanja toaletnega papirja!
AKTUALNA TEMA
V prejšnji številki našega glasila smo začeli objavljati sklepe DS DO in sicer v rubriki »Naše samoupravljanje«. Sedaj, ko je to steklo, pa se mi je utrnilo vprašanje. Kakšno je naše samoupravljanje v praksi? Kaj meni o tem, sem vprašal predsednika DS DO Marka Potočnika.
— Kaj meniš, poznajo delavci Agisa dovolj problematiko DO?
Smatram, da delavci DO poznajo problematiko Agisa v celoti vendar se v posamezne probleme premalo spuščajo, oz. jih ne obravnavajo kot svoje ampak kot problem drugih v bistvu pa so to njihovi problemi, ki jih dajejo na stran z drugimi besedami z družbenimi sredstvi ne delajo v celoti kot s svojimi, to se pravi s sredstvi, ki jih upravljajo, ampak gledajo to z druge luči, da hodijo v DO delat, da dobijo tu zaslužek, da naj probleme rešujejo posamezniki, oziroma drugi. Vendar tudi teh posameznikov včasih ni. Mislim, da je to glavni problem pri reševanju problematike, ki nas spremlja že vrsto let.
— Kaj misliš o našem samoupravljanju v praksi?
O samoupravljanju je bilo izrečenih že mnogo besed, tako je bilo tudi v naši DO dosti povedano. Z ustanavljanjem TOZD smo pričakovali večji vpliv delavcev pri samoupravljanju, kot ga danes opažamo. Res je, da imamo v posameznih TOZD skoraj 80 % ljudi zasedenih v raznih komisijah in drugih samoupravnih organih, kar ljudi direktno veže na delo v samoupravnih organih vendar je osnova samoupravljanja takšnega kot bi morala biti neposredno dogovarjanje med ljudmi o določeni problematiki, torej delavec samo-upravljalec bi naj bil tisti delavec, ki se direktno zanima za vso problematiko, ki obstaja v določeni delovni celoti. Torej začeti bi se moralo tam, kjer problem nastaja. Samoupravljalec bi se moral v svoji sredini zanimati kako stvari tečejo, zanimati bi se morali za programe do-
ločene sredine v kateri bi moral najti izhodišče oziroma aktivno so pri iskanju izhodišč. Pri sprejemanju samoupravnih aktov lahko opažamo, da se premalo zanimamo za delo v naših samoupravnih organih, se pravi v direktnem samoupravljanju in gremo v večini primerih preko njih in jih sprejemamo na hitro. Na drugi strani pa pri zadevah, ki neposredno vplivajo na naš položaj pa se dostikrat lovimo tudi po nepotrebnem, tu bi lahko o-menili ocenitve del in nalog, tu se predolgo vrtimo v krogu, kajti problema ne znamo rešiti že dolgi dve leti. Na zadnji seji DS ravno to točko ponovno prestavili v upanju, da bo rešeno, do spomladi 1982. To so zadeve, ki so za posameznika izredno zanimive oziroma pomembne saj neposredno vplivajo na OD posameznika in je pravilno da se tu vsi vključujemo v to delo in sledijo vsem, kar se spreminja, da pa bi le mogli najti skupni imenovalec med posameznimi TOZD, saj se zatika ravno na tej relaciji in se negativno odraža na razpoloženju. Res pa je, da se pojavljajo trenja med TOZD tudi na drugih področjih in ne pretiravam, če trdim, da vse to zavira samoupravljanje v DO. Po mo-
jem je eden poglavitnih problemov tudi to, da smo premalo samoinciativni, preveč zahtevamo, da dobimo od drugih in to takrat, ko se kakšna zadeva ustavi na določenem delu poti in takrat se čaka posameznika, ki bo dal svoja da ali ne. Sami bi morali ugotavljati kdaj je katera zadeva za izpeljati ali ne.
— Čeprav je tvoj staž predsednika DS DO sorazmerno kratek si si gotovo ustvaril sliko stanja naše DO?
Pravzaprav za to, da si ustvariš določeno predstavo o nekem stanju ni potrebno biti predsednik DS ampak je dovolj le spremljati dogajanja okrog sebe. Res pa je, da imaš iz stališča delegata vpogled v problematiko še lepši.
Torej DO je po prvem polletju v nezavidljivem položaju saj imamo TOZD Gumama, ki je izkazala izgubo, kjer pa se stanje že sanira. Izguba v polletju je izkazala tudi TOZD Velika oprema za katero pa se predvideva, da bo izgubo krila v naslednjem četrtletju. Situacija je torej precej kritična, kar bi lahko z ozirom na gospodarski položaj Jugoslavije in nasploh celotnega svetovnega trga pričakovali. Lahko bi rekli, da se je v Evropi začel razcvet kovinsko predelovalne industrije v 1978 letu ustav-
ljati, tako smo prišli na vrsto tudi mi in vidimo, da se tudi v Jugoslaviji vsa situacija zaostruje. S tem so seznanjeni gotovo vsi zaposleni in smatram, za potrebno da spoznamo, da je kritično ne le na papirju, ampak je resnično pereče in da se bomo mogli vsi s skupnimi močmi zalagati za boljši jutri, da bomo dosegli tiste rezultete, katere smo si zastavili in sicer z odgovornim delom in pravilnim odnosom do delovnih sredstev.
— Kako iz težav?
Kaj novega, kar se še ni slišalo ali čitaio ne bi mogel najti. Vendar pa bi želel opozoriti na nekatere stvari, ki so bile že dostikrat povedane in opozorjene, katere pa so bile neupoštevane ali pa premalo resno gledane. Torej vsekakor je osnovno izhodišče za rešitev nastalega položaja je v delu. Torej z boljšim izkoriščanjem materiala, časa ter delovnih sredstev. Poseben povdarek pa bi ob tem morali dati inovatorjem. Če pogledamo tri leta nazaj lahko vidimo, da so bile naše inovacije zelo številne se pravi, da so bile speljane v tehnološki proces. Premalokrat pa se vprašamo koliko časa smo potrebovali da so bile speljane v tehnološki proces. Zakaj ne stečejo inovacije, ki jih predlagajo naši ljudje, zakaj je to samo predlog in zakaj se ne izvaja čeprav vemo, da bi bila gospodarska korist.
Smatram, da bi morali posvetiti veliko pozornost prav v to smer in hitreje reševati inovacije in seveda dvigovati zavest nas vseh za delo.
M. M.
BESEDA UREDNIŠTVA
Vajeni smo že, da je v »Besedi uredništva« vedno le tarnanje o tem, da je premalo prispevkov. Res, premalo jih je. Sedaj ko so dopusti že za nami bo gotovo veliko za pisati. Pišimo kaj se nam je pripetilo veselega, žalostnega, kar nam je bilo všeč in kaj nam ni bilo in sicer z enim samim ciljem, da bi bilo drugo leto boljše.
Prav tako pa lahko napišemo iz svoje delovne sredine, kaj nam leži na srcu. Pošljite ideje za humor. Skratka vse za kar menite, da bo zanimalo sodelavce. Pa »brez dlake na jeziku«.
Uredništvo
DOBRI NASVETI
»Kaj, že ves teden vas boli zob? Če bi bil moj, bi ga dal že davno izdreti!«
»Jaz tudi, če bi bil vaš!«
Pri opravljanju nabavne in prodajne funkcije smo se v naši temeljni organizaciji v prvi polovici letošnjega leta srečevali z velikimi težavami. Tako smo na eni strani se srečevali z nezadovoljstvom pri nepravočasnih izdobavah izdelkov našim domačim in inozemskim kupcem, na drugi strani pa se pojavlja nezadovoljiva oskrba proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom.
Problemi z oskrbo — domači trg
Gielde z oskrbo z rapromaterialtom dm surovinami v prvi (polovici letošnjega leta ne zasledimo izboljšanja, temveč lahko rečemo, da je situacija na tem področju še težja kioit v predhodnem letu. Da bi dobili boljši pregled v zvezi nabave najbolj kritičnih materialov in surovin, navajamo' problematiko po dobaviteljih:
—	ZORKA Šabac nas oskrbuje s cinkovo zlitino katero potrebujemo za proizvodni proces v TOZD TAP, PM (in KOVINSKA OBDELAVA. Lahko ugotovimo, da smo kljub podpisu pogodbe in kreditiranja v vrednosti 5.000.000 din imeli pomanjkanje zlitine v takšni meri, da smo nič kolikokrat morali prekiniti proces litja. Alternative za zlitino ni, dvotimost dobav pa je zaradi pomanjkanja čistega cinka skoraj nemogoča (dosedanji dobavitelj Cinkarna Celje ne izdeluje legure ali pa samo tistim (kateri oskrbijo čisti oink).
Analiza dobav nam dokazuje, da v prvem polletju nismo sledili roku dobav in zaloge so bile od časa do časa nične.
—	TGA Kidričevo1: (dobave Al — Zlitin so se v II. kvartalu nekoliko izboljšale. Težave predvidevamo v II. polletju, ker dobavitelj zahteva (devizno soudeležbo pri nabavi surovin, kar pa bo ‘s strani AGISja zaradi pomanjkanja deviznih sredstev izredno težavno.
—	ŽELEZARNA Sisak: svoje obveze do (delovnega kolektiva ne izpolnjuje. V drugem kvartalu po informacijah predstavnikov ni možno rokov realizirati zaradi pomanjkanja materiala.
Isto se nam (dogaja pri alternativnem dobavitelju (tovarni Cevi iz Podpičana. Pripomniti moramo, da kljub sovlaganju v železarno Sisak bomo primorani še nadalje dobavljati cevi tuldi od drugih proizvajalcev (mislimo na šivne cevi) .
RMK — Smederevo: dobavitelj pločevine nam uradno pokriva samo 50 % najavljenih potreb. Zato' smo primoram zagotoviti razliko preko prometnih organizacij in sicer po višji ceni in pa z nabavo ostankov pločevine pri najrazličnejših jugoslovanskih porabnikih pločevine.
Pri nabavi pločevine se srečujemo z izredno nekontinuira-nimi dobavami posebno s strani glavnega dobavitelja. Le-ta se rokov dobav kljub obljubam dn dinarskim sovlaganjem ne drži.
Dvotimost dobav nismo mogli omogočiti zaradi zahteve Železarne Skopje O devizni udeležbi.
Posebna problematika se nam je pojavila v tem letu pri dobavah odlitkov sive litine, ker je BELT Črnomelj odpovedal sddelavo, zato smo načrtali široko akcijo po vsej državi, da bi osvojili te (Odlitke še v tem letu, kar pa nam ne bo uspelo v celoti.
Pri zahtevah za osvajanje pri 20. proizvajalcih smo uspeli doseči dogovor samo z:
— Pobeda Novi Sad,
— Muta Gorenje, Muta (ob sovlaganju)
— Strolit Odalk,
— Potiš j e ADA.
Vzorci do sedaj so potrjeni le v POBEDI Novi Sad in v Muti.
— ISKRA Lipnica: kot edini dobavitelj umih mehanizmov za tahografe nam je zelo neredno dobavljal mehanizme. Vzrok je pomanjkanje deviznih sredstev za uvoz nemdrk, pri^ nas pa seveda tudi motnje v proizvodnji. Prepričani smo, če bodo razgovori O' dobavah nemirk iz uvoza uspeli, bomo v drugi polovici leta lahko zagarantirald dobave v željenih rokih.
— COLOR Medvode in HELIOS; Domžale: kot proizvajalca barv in lakov sta zaradi pomanjfkanja surovin iz uvoza močno zmanjšala proizvodnjo za jugoslovansko tržišče. Cilje ustvarjajo' samo na izvoznem področju, kar velja predvsem za tovarno COLOR. Te težave pri nabavi so nas nič kolikokrat pripeljale do zastojev v lakirnici.
— Nabava delov iz kooperacije poteka moteno zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala pri kooperantih. To pomanjkanje rešujemo z odstopom materiala kooperantom.
Prodaja na domačem trgu
Plan prodaje je po razdelani dinamiki za I. polletje preseže za 10,68 %. V primerjavi z letnim planom (gospodarski načrt za leto 1981) 5,73 % dn 40,39 °/o v primerjavi z enakim obdobjem lata 1980.
L PRODAJA NA DOMAČEM TRGU JE BILA V L POLLETJU PO TOZD NASLEDNJA:
		1/2 letni plan	Realizacija	Indeks	(A Plan 6 mes. ^ dejanski ►—1	
TOZD	TAP	198.860.165	237.057.593	119,21	201.352.324	117,7
TOZD	VO	54.306.820	58.054.457	106,90	50.906.580	114,1
TOZD	GUM	69.736.185	58.782.574	84,29	60.258.212	97,6
TOZD KOV		53.420.390	44.283.526	82,90	47.310.211	93,6
TOZD	PM	55.100.140	53.169.597	96,50	50.701.625	104,9
TOZD	VZM	19.499.280	25.391.897	130,22	20.206.683	125,7
		450.922.980	476.739.644	105,73	430.735.635	110,69
Na tržišču je primanjkovalo predvsem tahografov, zavornih valjev, GRAU agregatov ter posameznih gumarskih proizvodov. Zasičenost trga z našimi proizvodi ni bilo opažati.
Izredna aktivnost je bila posvečena vprašanju cen. Z uvedbo materialne klavzule v letne pogodbe smo s L 4. in 1. 7. povečali cene za zvišane % izdelavnega materiala. Pripomniti velja, da nam večina kupcev ni bila pripravljena povišati cene s L 4. za še ne neiZdobavljena naročila za L kvartal leta 1981. Ker znašajo zaostanki po posameznih pozicijah po mesec in več dni, posledice zvišanega izdelavnega materiala pri neizdb-bavah nosimo sami. Kljub povišanim cenam s L 1. 1981 in materialni klavzuli, katera naj bi nam zagotovila reprodukcijo na področju repromateriala smo pristopili k obdelavi asortimena za največje kupce, s ciljem nadaljnje korekcije nivoja cen.
Taki razgovori so bili opravljeni z Avtoradgono, IMT, FAP, delno TOMOS, medtem ko smo proizvodne prgrame za TOZD GUMARNA (v celoti), TOZD VELIKA OPREMA in TOZD KOVINSKA OBDELAVA posredovali največjemu kupcu z zahtevo za korekcijo nivoja cen, kateri razgovori bodo dokončani v III. kvartalu.
Zamisliti pa se je potrebno nad dejstvom, da smo kot proizvajalci in prodajalci izredno nesolidni pri rokih dobav. To je tudi konstanten očitek kupcev s pripombo, da_ toliko sporne cene danes hišo glavna ovira za naše nadaljnje sodelovanje temveč predvsem nesolulnosf pri izvrševanju začrtavanih (rokov dobav. V primem še nadaljnje nezainteresiranosti proizvodnih TOZD za sprejemljivo rešitev tega problema, pa opozarja na zmanjšanje možnosti pri uspešnosti korekcije cen naših proizvodov, kar je razvidno iz odgovorov naših kupcev, kateri ;so vam vedno na vpogled (redno nam dobavite blago pa se lahko pogovarjamo o novi ceni).
V prvi polovici tega leta še posebno v aprilu in maju smo pripravili Pravilnik o oblikovanju cen v skladu z Uradnim listom SFRJ 1/80. Osnutek tega Pravilnika je zaenkrat zaradi nujnosti bil sprejet le v TOZD VELIKA OPREMA (prijava sedeža Poly).
Na osnova sklepov dm stališč koordiinacijiSkega odpora je bil poslan vsem prometnim organizacijam, podpisnicam SaS o dolgoročnem poslovnem poslovanju, SaS o združevanju dela in sredstev. Po tem sporazumu bi naj 'trgovske organizacije združevale sredstva za razširitev kapacitet za proizvodnjo zavornih agregatov, zavornih valjev, gumi metala in registriranega papirja. Vrednost predvidenega sovlaganja znaša 14.338.500 din. Po prvih kontaktih s kupci so vsi podpisniki za sovlaganje, vendar bodo konkretni rezultati znani šele v mesecu septembru.
Zaloge gotovih izdelkov iso bile minimalne, saj nismo v stanju ustvariti kakršnekoli zaloge koojuktumega blaga. Negibne zaloge pri gotovih izdelkih znašajo v finančni vrednosti po TOZD:
—	KOV	43.247	din
—	GUM	617.518	din
—	PM	241.674	din
—	TAP	1.404.881	din
—. VO	456.807	din (Nadaljevanje na 7. strani)
STRAN 6 ■ AGIS
PRIPRAVILI SMO ZA VAS
TRENUTEK, KI ZAHTEVA DOSLEDNO ODGOVORNOST IN DISCIPLINIRANOST SLEHERNEGA
Rjaveči miljoni, ki čakajo . . .
V tem trenutku ne bi smelo biti nikogar med nam1!, ki se ne bi zavedal resnega položaja, v katerega nas je pripeljala lastna nedoslednost, nedisciplina in neodgovornost. K temu se pridružujejo še 'izredno neugodne mednarodne, politične in ekonomske razmere, obremenjenost s krizo detanta, z okrepljenim merjenjem moči med blokoma, z vojaškimi spopadi, v kar so zapletene tudi neuvrščene države, s pospešeno tekmo v oboroževanju im s številnimi nevarnimi grožnjami za skaiitev miru v svetu. Ob tem ne bi smeli pozabiti na druge mednarodne pretrese, vsemogoče oblike terorja in različnih pritiskov v posameznih deželah sveta in podobno. Niti ne bi smeli pozabiti, da so še vedno prisotni apetiti po našem ozemlju in različna sovražna prizadevanja, da se okrni in zmanjša ugled neuvrščene soci-aliistične samoupravne Jugoslavije.
Vsakdo, ki se vsega tega zaveda in ve, v kakšnem resnem in težkem gospodarskem položaju se je zaradi vsega tega znaš-
la naša ožja in širša domovina, hkrati pa, koliko krvnega davka, trpljenja in muk smo plačali za našo svobodo, narodnost, za novo socialistično samoupravno ureditev, v kateri smo z izredno upornostjo, samoodpovedova-niem in z velikimi napori ob velikih preizkušnjah, različnih pritiskih, grožnjah in podobno ohranili 36 let mir, neodvisnost, dosegali izreden mednarodni ugled in velik materialni in kulturni razvoj socialistične samoupravne Jugoslavije, se mora v tem trenutku zresniti im odgovorno ter disciplinltano prispevati svoj delež pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. V tem trenutku je uspešen boj za večjo gospodarsko stabilnost neposredni in življenjski »interes delavskega razreda in poglaviten pogoj za nadaljnji uspešni razvoj samoupravljanja, krepitev družbenoekonomskega položaja delavcev in za politično trdnost v državi.
Na odgovornejše in bolj disciplinirano ravnanje nas še zavezujejo sklepi predsedstva Socialistične federativne republike
Jugoslavije o aktualnih nalogah pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Predsedstvo v svojih sklepih poudarja, da je potrebno odločno in odgovorno nadaljevati z ukrepi za odpravljanje vzrokov za čezmerno rast cen in inflacije, za preprečevanje slabljenja položaja našega gospodarsitva v mednarodni menjavi in s pospeševanjem uresničevanja dogovorjene gospodarske rasti ter strukture proizvodnje. Za uresničevanje predvidene gospodarske rasti, izpolnitev nalog, zastavlje-
nih v plačilni bilanci države ih upočasnitev naraščanja cen pa je bistven pogoj zmanjševanja celotne družbene porabe. Zato je poudarjeno v sklepih, je breme tega zmanjševanja treba razporediti tudi na zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb in še posebej na investicijsko porabo. Hkrati z vsem tem pa bo treba postaviti na dnevni red vprašanja zakonske, družbene, materialne /im politične odgovornosti vseh organov, organizacij /im posameznikov za izpolnjevanja prevzetih obveznosti.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Kora/kijkateri so biti storjeoi na tem področju /v cilju odprodaje teh zalog, zaenkrat miso dali pričakovanih rezultatov (trg. potniki, prodajni referenti, trgovina Servis), kar kaže, da je temu problemu potrebno posvetiti širše Obeležje v obliki vključitve v prodajo vse podpisnike sporazuma o dolgoročnem sodelovanju, s katerimi so že bili opravljeni prvi konkretni razgovori o delitvi teh zalog.
Zunanjetrgovinska problematika
Podatki nam kažejo, da je plan izvoza v I. polletju 1981 dosežen 90,60 %, kar je zasluge predvsem TOZD TAP, ki je svoj plan presegel, v nasprotnem primeru bi bil rezultat slabši. Glavni izvozni artikel TOZD TAP predstavljajo okenske dvigalke (firma Vauxhall povečuje naročila), medtem ko izvoz firmi Graubremse pada. Glede na recesijo na zapadnoevropskem tržišču predvidevamo, da bo TOZD TAP s težavo izpolnil plan izvoza, posebno pa še zaradi nastopa nove težave — ,kvaliteta zavornih agregatov.
TOZD VELIKA OPREMA svojega plana oi dosegla predvsem zaradi delov, ki jih uvažamo od firme Bramshey in jih zaradi pomanjkanja deviznih sredstev nismo mogli uvoziti v zadostni kaličini. Glede na fiksna naročila in donaročila traktorskih sedežev 942 doseganje izvoza do konca leta 1981 ne bi smeli imeti problema, v kolikor bomo le lahko zagotovili uvožene dele.
TOZD GUMARNA svojih planskih obveznosti v I. polletju ni dosegla. Vzrok je predvsem v tem, da je bil plan previsoko postavljen, saj vključuje proizvodnjo termoforjev že v juniju 1981, kar pa ni bilo realizirano, tako da tudi do konca leta plan ne bo dosežen.
Iz plana TOZD KOVINSKA OBDELAVA je izpadel izvoz zavornih valjev, medtem ko je regulime mehanizme na zahtevo tujega partnerja bilo potrebno 'spremeniti, kar je seveda trajalo nekaj časa, zato tudi plan v I. polletju ni mogel biti dosežen. Boljši rezultati bodo v II. polletju 1981 zaradi naročila oljnih hladilnikov firme Steyr (po zadnjem sporočilu firme Steyr se izvoz prolongira v letu 1982).
Po dosedanjih gibanjih povpraševanj na tujih tržiščih je opaziti, da obstojajo veliko večje možnosti izvoza naših izdelkov, saj samo večja, resna povpraševanja cenimo na cca 125 milijonov dinarjev. Nedopustno pa je neposlovno obnašanje in majhen interes naših TOZD do izvoza. Razen težav pri vključevanju v limitno ceno se pojavljajo še nepravdlnosti, na katere bi lahko vplivali, kot so: pozno dajanje ali pa /sploh ne,,ponudb, nesprejemljivi dobavni roki za tuja tržišča, predloga osvajanja itd.
Po uvoznem planu bi marala DO AGIS realizirati uvoz v višdni din 41,502.140, da bi lahko krila vse potrebe po uvoznem repromaterialu, rezervnih delih za tekoče vzdrževanje. Plan je dosežen le s 63,50 %. Vzrokov za to je več. Kot prvo naj navedemo, da 35 % ustvarjenih deviznih sredstev iz naslova izvoza gre za združevanje za kritje splošnih družbenih potreb 'repu-
blike in federacije, tako da nam ostane le 65 % sredstev za uvoz repromateriala, rezenvnlih delov za tekoče vzdrževanje.
V	letošnjem letu je bilo izredno težko pridobiti devizna sredstva (s pravicami) iz naslova samoupravnega 'sporazumevanja. Kljub temu smo uvozili iz tega naslova za din 9,628.687 repromateriala. Najvačji delež je bil dan s strani TAM-a. V I. polletju tega leta bi moral po predvidevanjih že delovati devizni trg, vendar tega verjetno do konca leta 1981 ali dalj ne bo. Povemo naj, /da smo velike napore Vključili v nabavo deviz po sporazumu, saj smo fcontaktirali z velikim številom ZD, ki ustvarjajo devizne presežke (OZD s področja lasne industrije, gradbena podjetja, turistični gostje, tekstilci, montažerji itd), vendar je bil rezultat Skromen. Kljub temu pa bo potrebno s to aktivnostjo še v večji meri nadaljevati s strani DO TAM pa tudi me moremo pričakovati večjega odstopa sredstev.
Pred očmi pa moramo imeti še problem plačila licenčnin za leto 1980 firmam:
—	BREMSHET	DM	106.953,79
—	GRAUBREMSE	DM	271.473,66
—	AKG	DM	16.815,—
V	kolikor nam za to višino ne bo uspelo dobiti deviz iz naslova SaS, bomo moradito /realizirati iz naših prilivov in to na račun 'repromateriala. Omenimo naj, da smo imeli ob priliki sklepanja pogodb z našimi kupci razgovore o možniosti pridobivanja deviznih sredstev na osnovi 67. člena Zakona o deviznem .poslovanju, vendair je možnosti za takšen način pridobivanja izredno majhen. Od vseh naših kupcev smo dobili devizna sredstva v celoti po tem Členu 'Od TAM-a, del tudi na račun AVTOMONTAŽE. TOMOS pripravlja podatke o devizni participaciji že nekaj mesecev, vendar pregleda o udeležbi nam še kljub večkratnim urgencam ni dostavil. Od ZMAJ-a Zemun v letošnjem letu, /po izjavah predstavnikov te firme, ne moremo ničesar računati, ker predvideni pošli (izvoz na Kitajsko) niso realizirani.
V	postopku je uvoz nemirk preko FAP-a, pa tudi razgovori z ZCZ so v teku glede možnosti določenega repromateriala, ker je namreč odstop deviz iz drugih republik praktično neizvedljiv.
V	drugi polovici leta 1980 se je zaprl uvoz opreme. Takšna situacija je še sedaj 'in se do konca leta verjetno ne bo izboljšala. Vse zahtevke, ki jih imamo Vložene pri SISEOT-u za pridobitev soglasja so morali obnoviti. Edina možnost uvoza opreme brez soglasja je trenutno v tem, da lahko za uvoz izkoristimo 10 % prispelih deviznih prilivov.
Tudi poslovanje v okviru kooperacijske pogodbe s firmo Graubremse ne poteka tako, kot je bilo zamišljeno. Izvoz se je ustavil zaradi neustrezne kvalitete izdelkov, tako da tudi nimamo možnosti nadaljnjega uvoza v okviru kooperacije.
Kooperacijska pogodba s firmo Kienzle pa še ni zaživela, saj je realizacija le-te Odvisna od uvoza opreme.
Cvetka PAPST, dipl. oec.
29.9. - DAN PIONIRJEV
Poročilo o delu pionirjev OŠ FO
V preteklem šolskem letu smo imeli sedem rednih in štiri informativne pioniirske sestanke.
Na redne PO sestanke so prihajali razredni predstavniki, člani PO odbora in po potrebi predstavniki mladine, Vesele šole in šolske skupnosti.
Delo in naloge smo zavestno izvajali po programu, ki smo ga sprejeli v lanskem šolskem letu. Program dela je bil obsežen, vendar smo ga uspešno izvedli. Opravili smo vse zadane naloge, razen pomoč starejšim občanom še ni bila nudena v taki obliki kot smo si želeli, to pa zaradi pomanjkljivega seznama ostarelih občanov iz KS, ki so v našem šolskem okolišu.
Ob vseh važnih spominskih dnevih in praznikih smo pripravili proslave. S programom smo se vključevali tudi v KS iz katerih so doma naši pionirji. Vključevali smo se v zbiralne akcije, učenci višjih razredov pa so po-
magali Kmetijskemu kombinatu pri spravilu jesenskih pridelkov. Množično smo sodelovali v bralni znački, Veseli šoli. Kurirčkovi pošti in Štafeti mladosti.
Skozi vse leto smo skrbeli in urejali spominska obeležja iz NOB, ki so v območju našega šolskega okoliša. Dogodke iz NOB pa smo oživljali preko še živečih borcev, ki so se ljubeznivo odzvali povabilu šole. Veliko skrbi smo posvečali varstvu okolja, čiščenju šolske okolice in delovne discipline. Poseben poudarek je bil na vključevanju slehernega pionirja v (DS) družbeno samozaščito ter usposabljanje v vse oblike SLO in varnosti v prometu.
Nekateri pionirji navezujejo stike z otroci iz zamejstva in bratskih republik. To obliko bomo še krepili.
Ptuj, 29. 9. 1981
Predsednik PO odbora Kaučič Dragica
Dopisniško-literarni krožek
Program dela za šolsko letu 81-82
H krožku se je prijavilo trideset učencev iz 5. a, b in c razreda. V okviru tega krožka bodo različne dejavnosti:
—• spremljanje aktualnosti na vseh kulturnih področjih;
—• pregled sestavkov učencev in objava v Ptujskem tedniku, 7 dni, PL in glasilu DO Agis;
—	dopisovanje z vrstniki drugih šol;
—	skrb za panoje v učilnicah — zbiranje gradiva aktualnih dogodkov;
— Poskušam biti pesnik in pisatelj;
— Recitiram in igram;
—• Obiskali bomo tudi Radio — TEDNIK!
20 let gibanja neuvrščenih
Letos mineva 20 let odkar je bilo v Beogradu osnovano gibanje neuvrščenih držav. Brez dvoma, da je bil eden največjih tvorcev gibanja neuvrščenih tov .TITO. Tito, Nehru, Naser so z ogromnimi napori uspeli zbrati okrog sebe veliko število držav, ki v gibanju neuvrščenih vidijo cilj miru in napredka vsega človeštva. Neuvršča-nja ni mogoče povezati z interesi te ali one strani v razmerju do problemov ,ki tarejo človeštvo, vendar to ne pomeni, da je neuvrščenost element, ki bi bil iztrgan iz vsega kar se dogaja v svetu. Neuvrščenost je odgovorno gibanje, ki varuje pravice majhnih in srednjih narodov, zlasti pa njihovo pravico do življenja, svobode, pravice in miru.
Razmišljanja o vojni in miru
Zakaj se človek bojuje? Zakaj človek mori in sadistično uživa ob tujem trpljenju?
Na to vprašanje ne morem najti pravega odgovora!
Vzrok za vojno je hrepenenje po bogastvu, vladanju in osvajanju. Pred štiridesetimi leti je Hitler dejal: »Naredite mi to deželo nemško!«
Kdo je bil ta Hitler? Bil je to človek!
Takrat se je uprl človek človeku. Človek je ubijal in človek se je branil. Veliko več je bilo tistih, ki so zlahka morili in sadistično uživali ob tujem trpljenju. Samo peščica je bila tistih, ki jih je združila ljubezen in zavest, da so se branili.
Dolga so bila tista štiri leta, še daljše pa so bile tiste štiri zime za partizane, ki so v mrzlih nočeh drug ob drugem krepili zavest in kovali srečo za naš lepši jutri.
V mislih si predstavljam mater, ki toži nad mrtvim sinom — partizanom. Njeno zgubano lice izraža bolečino, toda njene oči so pogumne kot da bi videla nekaj nevidnega, celo nasmehne se; »Sin, padel si za nas.«
Večkrat sem slišala pripovedovati strica o partizanski vojski. Spominja se mladeniča, ki je bil »duša« cele čete. Tako rad se je šalil. Imel je tudi dekle — partizanko. Kljub vojni sta bila srečna. Nekega dne so imeli napad na neko vas na Gorenjskem. Ivan, tako je bilo fantu ime, se je smejoč pognal izza zaklona in stekel proti robu vasi, kjer so imeli Nemci bunker. Vrgel je bombo, toda tedaj so ga opazili in Ivan je obležal smrtno zadet. Njegova kri je ovlažila zemljo. Zemlja je kri vpijala in vpila na tisoče litrov krvi, ki so jo pretočili nedolžni ljudje. V tem napadu je izgubilo življenje tudi Ivanovo dekle in njegov nerojen otrok.
To je samo ena resnična pripoved izmed tisočerih, katerih dejanja so s krvavimi črkami zapisana v zgodovini človeštva.
Toda žal se takšna dejanja v svetu še vedno ponavljajo.
Mi smo svobodni. Naše ljudstvo je za svobodo plačalo velik krvni davek. Bratstvo in enotnost je naše orožje in pot neuvrščenih je naš cilj.
Kako lepa beseda je svoboda, pomeni vse: srečo, sožitje in mir. Mlada mati srečna poljublja otroka v zibki, ki veselo brca z noži-zami in jo hoče objeti. Strpljena mati radostno gleda svoje otroke in vnuke, ki so je prišli obiskat. Rudar se zadovoljno obriše po potnem čelu, ker je naporen delavnik za njim. Kmet si za plugom žvižga, brazde dišijo ...
Iz gozdov se sliši ptičje žvrgolenje, nad vsemi pa gruli bel golob s prekrasnimi perutmi in lepo beloi glavo.
To je resnična svoboda!
Živeti v miru in svobodno je sreča brez meja.
Kako lepo bo živeti na Zemlji, ko bo človekov razum dojel, kaj je SVOBODA!
Danica Ivančič
PESEM
To je pesem, ki rojena je v tebi, pesem, ki je živa zjutraj, ko sonce vzhaja, pesem za zvečer, ko oblaček pojde spat in ko luna mesecu nagaja.
To je pesem za vročino, ko grom in blisk po nebu se sprehaja.
To je tvoja pesem, ki v srcu je vklesana, to je pesem, ki za neuvrščene v eno srce je skovana!
Danica Ivančič
PRAZNIK
Republika, država.
Komu te besede, kdo jih bo doumel?
Reci, domovina, še otrok bo razumel.
Da, tako povej.
Dom, domovina,
to je svoboda, to je ljubezen,
to je življenje.
D. P.
ON, ki ga imam rad, je TITO
Noč in pesem.
Tišina belega satena.
Ona je tu in jaz sem z njo. Življenje se je rodilo, v trenutku smrti.
Črna opojnost.
Radost in krik na njenem licu. Solze in strah — odhod.
V sebi je ponesla življenje.
ON je ostal.
Dal je srcu življenje.
Bil je...
Ne, še vedno je!
Ko bo to srce živelo,
bo bilo zanj,
živelo z njim,
kajti ON ... ON je jutro,
ON je noč in pesem.
D. P.
DOPISUJ V SVOJE GLASILO
TITO tudi danes se je za kaj bojevati
Ko govorimo o deležu mladine v preteklosti, danes nekateri pravijo, to so bili drugačni časi, vojna in revolucija, »lepi« časi. Pravijo, da se je bilo takrat za kaj bojevati. Jaz pa trdim, tudi danes se je za kaj bojevati, pa še kako. Moramo ne le ohraniti tisto, kar smo si pridobili, temveč tudi nenehno graditi novo ...
Mladina ima kaj povedati in to mora storiti brez zadržkov. Torej ne le o najpomembnejših družbenih vprašanjih, temveč tudi ko gre za umetnost, film, zabavo mladine, šport in podobno. Zveza socialistične mladine bo toliko privlačnejša za mlade ljudi, če jim bo omogočila, da v okviru svoje organizacije, to pa pomeni tudi s pomočjo mladinskega tiska, izražajo svoje želje in hotenja... (iz odgovorov v intervjuju za Mladost 24. nov. 1979 v Bugojnu).
Mladina Agisa kritično o svojem delu
Angažiranje mladih v celotnem družbenopolitičnem življenju je sestavni del podružbljanja politike in demokratizacije družbenoekonomskih odnosov. Uspešno reševanje družbenoekonomskega položaja zaposlene mladine je bistveno odvisna od njenega sodelovanja z drugimi DPO. Narava in lunkcija mladinske organizacije se morata uskladiti z nastajajočimi spremembami in sodobnimi potrebami mladine same. Naravi samoupravne socialistične družbe in resničnim interesom ne ustrezajo take organizacije, ki bi bile splošni politični predstavnik mladine. Osnova idejnopolitične in akcijske enotnosti mladega rodu je v vaših skupnih življenjskih interesih.
Izhodišče je, da se mladi organiziramo hkrati na dveh osnovah :prvič glede na mesto in področje dela in življenja (Agis), kar nam omogoča, da se v neposredni obliki izrazijo naši konkretni, ekonomski, socialni, politični interesi, vsakodnevne potrebe in drugič v specifičnih društvenih organizacijah. Kako je z interesom za takšno organiziranost mladih v Agisu je poglavje za sebe. Mladi bi se morali z vedno novimi močmi zavzemati za temeljne cilje in vrednote družbe. Zavedati bi se morali, da je družba naša, da nam daje veliko perspektivo. Ne samo, da bi čuvali pridobitve, nenehno bi se morali boriti in graditi novo. Danes, ko imamo materialne možnosti, da bi kaj ustvarili pa so mnogi mladi mišljenja, da so se oddolžili družbi in ZSMJ s tem, če plačujejo članarino. Ni dovolj samo množičnost in širina članstva, nujna je akcija množice in ne samo aktivnost predstavnikov
— funkcionarjev mladinske organizacije. Nič kolikokrat smo poudarili, da ni 00 ZSMS zaradi predsednika, niti ni to predsednikova organizacija, temveč vedimo, da smo Ml VSI mladi v AGISU mladinska organizacija. Torej le ni samo vodstvo krivo za premajhno aktivnost, ampak vsi, ki se čutimo in smo mladi v Agisu. Vsi dobro čutimo težo življenjskih problemov, zakaj torej ne začutimo potrebe, da množično stremo okove, da zadihamo ter borbeno stopimo novim težavam nasproti, da poskušamo odpraviti probleme in napake, ki so jasno vidne in ki jih vsi čutimo. Zakaj nočemo sami sebi ustvariti še idealnejših pogojev za delo in življenje. Ne bodimo zadovoljni s tem, kar so nam drugi dali, dajmo nekaj sami sebi,naredimo nekaj za tiste, ki pridejo za nami, da se bomo lahko ponosno ozirali na priborjene pridobitve.
Zakaj mnogi člani ZSM v Agisu pričakujejo in čakajo, da jim bo nekdo dal tisto kar potrebujejo? Bodimo vsaj toliko pripravljeni in povejmo, kaj bi radi imeli!
Vedno ne bomo mladi in vemo, da se vse gradi na mladini, torej na nas in vprašajmo se, kako si mi gradimo svojo bodočnost?
Bo vsak posameznik čez nekaj let zadovoljen s tem, kar danes ustvarja? Če si večina mladih v Agis-u upa odgovoriti na to vprašanje z »DA«, potem si upam jaz trditi, da imamo v Agisu zelo, zelo skromno mladino.
Pa ja ne bomo tudi čez nekaj let čakali, da nam bo nekdo nekaj dal.
Darinka K el ene
Utrinek z razstave v naši DO
Navodila SVD
Odgovorne osebe v TOZD in DSSS (izmenovodji, skupinovodji, delovodji, oddelkovodji, pooblaščene osebe za varstvo pri delu v TOZD in DSSS), so dolžne prijaviti vsako nesrečo, katera se je zgodila med delom, na poti na delo ali na poti z dela, službi varstva pri delu v roku 48 ur.
Odgovorne osebe, ki so zadolžene za varno opravljanje dela v il. in lil. izmeni so dolžne, da posredujejo pooblaščeni osebi za varstvo pri delu v TOZD poročilo neposrednega vodja del o nesreči pri delu, katerega je izdelala služba varstva pri delu. Iz omenjenega poročila pa pooblaščena oseba za VPD v TOZD in DSSS izpolni interpo prijavo nesreče pri delu, katero posreduje službi varstva pri delu v roku, ki pa ne sme presegati 48 ur od časa, ko se je nesreča zgodila.
V primeru, da se nesreča pri delu ne prijavi v predvidenem roku se nesreča ne bo priznala. Zoper odgovorne osebe pa se bo predlagal disciplinski postopek.
Prijavljanje nesreč pri delu v predvidenem roku ima namen zagotoviti poškodovanemu delavcu pravico do nadomestila za osebni dohodek za čas izostanka z dela zaradi nesreče pri delu.
Prav tako je pravočasno prijavljanje nesreč pri delu potrebno za pripravo analize nesreč pri delu, katera je osnova pri usmeritvi varnostne preventive.
Vodja SVD: Enco Perič
DLT AGIS prejelo srebrno Kidričevo plaketo
Ob 25 - obletnici delovanja je dobilo Društvo ljudske tehnike Agis priznanje za dolgoletno uspešno delo — srebrno Kidričevo plaketo. Dejavnost društva v 25 - letnem obdobju je bilo naslednje:
Društvo ljudske tehnike se je ustanovilo zato, da bi širilo tehniško kulturo, izobraževalo delavce in s praktičnim delom pomagalo tovarni. Tako smo v tem času opravljali pionirsko nalogo pri izobraževanju z organiziranjem raznih tečajev tehničnega risanja, varjenja, spoznavanja materialov in raznih strokovnih predavanj. Društvo je prirejalo poučne ekskurzije v sorodna podjetja in oglede različnih sejmov. Druga pomembnejša dejavnost pa je pomoč podjetju v obliki praktičnega dela. Izdelovali smo in tudi sedaj izdelujemo razne polizdelke in orodja za nemoten potek proizvodnje, največji naš uspeh pa je izdelava stroja za tiskanje trakov za tahografe.
DODELJUJE
NAGRADU
zBOKIS KfDRK <
SSRB8RNV rf.AKK I U
.. Jtesib*	jKfKVfM ■*ii**$„—

V letu 1981 smo pričeli z osvajanjem preizkusne mize za kontrolo tahografov za TOZD Precizna mehanika.
To je v grobem prikazana dejavnost Društva ljudske tehnike Agis v preteklem obdobju.
Kidričevo plaketa pa naj bo društvu vspodbuda za doseganje še boljših rezultatov v prihodnjosti.
M. A.
Predsanacijski program TOZD Velika oprema
TOZD VELIKA OPREMA, združena v DO AGIS PTUJ je poslovanje v I. polletju 1981 zaključila z izgubo v višini 1.025.928 din.
Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ št. 41 dne 25. 7. 1981 v 18. členu določa, da je potrebno v roku 45 dni od dneva, ki je določen za predajo periodičnega obračuna, seznaniti s programom ukrepov za odklonitev vzrokov izgube, združene temeljne organizacije v delovni organizaciji, družbenopolitične skupnosti občine, samoupravne interesne skupnosti na območju občine in pristojno službo družbenega knjigovodstva.
TOZD VELIKA OPREMA je bila dolžna po 18. členu zgoraj omenjenega zakona opraviti sledeče:
1.	Ugotoviti vzroke, zaradi katerih posluje TOZD z izgubo.
2.	Določiti program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo.
3.	Ugotoviti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti morebitno odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa za nastalo Izgubo.
TOZD VELIKA OPREMA ugotavlja, da so najpomembnejši vzroki za izgubo sledeči:
1.	EKONOMSKO —KOMERCIALNO POSLOVANJE KOT VZROK IZGUBE
Analiza rasti cen repromateri-ala, uslug in cen gotovih proizvodov pokaže sledeče.
Cene repromateriala in uslug iz kooperacije so se povečale v poprečju za 34 % v prvem polletju leta 1981. Cene internih uslug (površinska zaščita, strojna obdelava) v TOZD v DO AGIS so se povišale za 74 %.
Cene gotovih izdelkov so se povišale za prvo gradnjo po zaključku I. kvartala samo za 11,12 % ali 62,5 % od zahtevka (podražitev repromateriala v I. kvartalu). Kljub materialni klavzuli, s katero so opremljeni prodajni ugovori nismo uspeli dvigniti cen pri vseh proizvajalcih. Cene drugogradnji so ostale nespremenjene.
Temeljitejša analiza slabega komercialnega poslovanja pa pokaže tudi velike pomanjkljivosti pri sedanjih kalkulacijah. Nekatere pozicije so iz kalkulacij izpuščene pri drugih pa je material ali usluga nepravilno ovrednotena. Večino napak smo odpravili v mesecu juniju, ko smo izdelali nove kalkulacije od izpisov in preverbe tehnoloških postopkov dalje.
Problematika sprejema srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 in letnega plana poslovanja za leto 1981 se je zavlekla v taki meri, da je bilo možno oceniti delovna mesta po novi metodologiji komaj v mesecu maju, oziroma so se dela zavlekla v mesec junij.
Kljub organizacijskemu predpisu in zadolžitvi TOZD KOMERCIALA ni organizirala tekoče spremljave nabavnih cen. Posledica neažurnega spremljanja nabavnih cen je bila prepočasno uveljavljanje cen pri kupcih. V DO AGIS še vedno ni urejen sistem obračuna proizvodnje. TOZD pa ne razpolaga z zadostnim številom režijskih delavcev, da bi se obračun proizvodnje uredil ročno.
TOZD VELIKA OPREMA je še posebej prizadelo povišanje cen
polizdelkov in uslug površinske zaščite, katero za TOZD opravlja TOZD AVTOOPREMA TAP. Povišanje cen energetskih virov ne smemo zanemariti saj se je samo električna energija podražila za 41 % nad planiranim zneskom.
TOZD VELIKA OPREMA tudi ne razpolaga z konvertabilnimi deviznimi sredstvi. Izvoz, ki ga vrši v Madžarsko poteka preko kooperacijske pogodbe z DINARO BEOGRAD, ki je izključni nosilec in uporabnik deviznih pravic. Na konvertabilno področje smo izvršili prvi izvoz v mesecu juniju 1981. Pridobljena devizna sredstva iz tega naslova pa bodo premalo za pokritje uvoza (deli sedežev) in za odplačilo licenčnine. Licenčnina znaša letno od 100.000 do 150.000 DM. TOZD je primorana manjkajoča devizna sredstva kupovati ter za njih plačevati visoke ažije.
Navedene vzroke ocenjujemo, kot najpomembnejše za nastalo izgubo.
2.	PROGRAM UKREPOV JE DOLOČEN V PREDSANACIJ-SKEM PROGRAMU TOZD IN ZAJEMA NASLEDNJE:
Sanacija finančnega stanja TOZD VELIKA OPREMA
Da bomo sanirali finančno stanje v TOZD VELIKA OPREMA bo potrebno ukrepati na sledečih področjih:
—	ureditev prodajnih cen za TOZD VELIKA OPREMA
—	uvesti striktno kontrolo stroškov nastopajočih v TOZD VELIKA OPREMA
—	sanirati likvidnost TOZD VELIKA OPREMA
—	urediti interno kreditiranje za obratna sredstva
—	zagotoviti del obratnih sredstev iz skupnih rezerv SO PTUJ
—	doseči zmanjšanje prispevne stopnje za SIS na območju občine PTUJ
—	iskati vire za zagotovitev potrebnih deviznih sredstev za nakup surovin in blaga od licenčnega partnerja
—	najti možnosti za povečanje izvoza TOZD VELIKA OPREMA
3.	ODGOVORNOST ZA IZGUBO JE OPREDELJENA V PRED-SANACIJSKEM PROGRAMU TAKOLE:
a)	Poslovodni organ
—	ni kontroliral izvajanja danih nalog in že sprejetih organizacijskih postopkov in predpisov
—	ni predlagal ukrepov proti delavcem, ki so svoje naloge izvajali malomarno, nestrokovno, samovoljno ali pa jih sploh niso izvajali
b)	Ostali odgovorni delavci
Svojih nalog, kot odgovorni
delavci za uspešno izvajanje posameznih poslovnih funkcij, niso zadovoljivo opravljali naslednji delavci:
—	vodja tehnološke priprave proizvodnje
—	vodja operativne priprave proizvodnje
—	vodja službe kontrole kakovosti
—	vodja oddelka posod in glušnikov
—	vodja oddelka sedežev
—	vodja oddelka stiskalnic
Samoupravni organi naj ob ponovnih namestitvah na odgovorna mesta oz. delovne naloge upoštevajo njihove dosedanje neustrezne delovne rezultate.
Odgovornost samopuravnih organov
Nestrokovno poslovanje, nere-alizacija nalog, slabo vzdrževanje delovnih sredstev, kasnitve pri osvajanju, nediscipliniranost delavcev so stvari, ki so trajali že nekaj časa.
Delavski svet, ostali samoupravni organi in DPO, predvsem pa odbor samoupravne delavske kontrole, bi morali veliko bolj energično ukrepati. Dogajalo pa se je ravno obratno, tudi to da so posamezniki dobivali podporo in da so samoupravni organi preklicali sklepe disciplinske komisije.
4.	PRIČAKOVANI EKONOMSKI UČINKI IZ PREDSANACIJ-SKEGA PROGRAMA SO:
Izračun potrebnega dohodka in stopnje pokritja pokaže potrebni dvig cen izdelkov, da bi lahko TOZD VELIKA OPREMA posloval v skladu s sprejetimi planskimi obveznostmi. Potreben povprečni dvig cen izdelkov, da bi TOZD VELIKA OPREMA posloval brez
KS ZSMS je povabila na prijateljsko srečanje v počastitev tovarniškega praznika mlade iz TGA Kidričevo, TGO Gorenje — TOZD Elektronika, TAM — obrat zavor Ptuj. Športna srečanja so bila razpisana kar za šest disciplin: nogomet, rokomet, košarko, šah, pikado in streljanje. Ker ni bilo nasprotnih ekip v rokometu in košarki, v teh disiplinah ni bilo tekmovanja, v prikadu in šahu pa sta se naši ekipi pomerili le z ekipama TAM — obrat zavor. V šahu je zmagala naša
izgube pa bi moral biti od 1. 9. 1981 dalje za 2 %. S tem bi TOZD pridobil 824.981 din za pokritje izgube.
Ekonomski učinki iz naslova ureditev sistema internega kreditiranja za obratna sredstva
Iz ureditve sistema internega kreditiranja predlaga in izvede posebna finančna služba, pričakujemo prihranek v višini 140.000 din. To je višina obresti katere je TOZD VELIKA OPREMA plačala za interne kredite v I. polletju 1981. leta.
Izmet, kakor tudi reklamacija so minimalna postavka v dodatni obremenitvi finančnih sredstev. Vendar pa je potrebno tudi te stroške znižati na najmanjšo možno mero. Pričakovani ekonomski učinki iz naslova zmanjšanje izmeta in reklamacij bi naj bili 60.947 din. V prvem polletju leta 1981 so bili stroški izmeta in reklamacij 137.536,66 din.
Rekapitulacija ekonomskih učinkov
1.	Iz naslova
zvišanja cen	824.981	din
2.	Iz naslova
inter. kreditiranja 140.000	din
3.	Iz naslova
izmeta in
reklamacij	60.947	din
SKUPAJ 1.025.928	din
V kolikor bodo 100 % realizirane vse obveznosti iz predsana-cijskega programa, bi morala TOZD VELIKA OPREMA poslovanje v tričetrtletju, odnosno ob koncu leta 1981, zaključiti pozitivno.
Delavci TOZD VELIKA OPREMA so se na zboru dne 14. 9. 1981 odločili, da bodo podali zahtevo za saniranje finančnega stanja TOZD.
Zahteva se nanaša na zagotovitev obratnih sredstev iz skupnih rezerv SO PTUJ za višino izgube to je 1.025.928 din in zahtevka iz doseganje zmanjšanja prispevne stopnje za SIS na območju občine PTUJ.
Zahtevke poda finančna služba DO AGIS PTUJ po predhodnem soglasju samoupravnih organov TOZD.
ekipa, v pikadu pa ekipa TAM. V streljanju je bila prva naša ekipa, ki je zmagala pred ekipo TOZD Elektronika in ekipo TGA.
V malem nogometu je po medsebojnih srečanjih zmagala ekipa TAM pred našo ekipo in ekipo TGA.
Po športnem srečanju je bila zvečer razglasitev rezultatov v domu krajanov na Bregu, vendar je bila udeležba na tej slovesnosti izredno slaba, čeprav je po uradnem delu bila predvidena glasba.	J. L.
Direktor Peter BELA
ŠPORTNA SREČANJA MLADIH V POČASTITEV PRAZNIKA 00
Naši upokojenci
Lep dan je bil, ko sem se napotil v Hajdoše. V zraku je bilo že čutiti prihajajočo jesen. Ni bilo težko najti prijetne domačije skrite v sadnem drevju nedaleč od Drave. Čeprav je bilo še zgodaj je bilo pri Galunovih že živahno. Jožeta GALUNA sem našel pri njegovem najljubšem delu, to je pletarstvu. Daleč naokrog so znani njegovi pletarski izdelki, ki so v teh krajih prava tradicija. Sedaj pa že tudi to izumira. Mladi se vse manj lotevajo tega dela. Ko sva se pogovarjala je v Jožetovih spretnih rokah nastajala lepa košara.
Jože GALUN: »Kar 31 let delovne dobe se mi je nabralo v DO Agis, preden sem bil pred dvemi leti upokojen. Opravljal sem različne naloge. Nazadnje sem opravljal naloge vodenja valjarne v TOZD Gumama.
Opažam, da se v DO veliko spreminja, kar sem upokojen.
Zrastli so novi proizvodni prostori TOZD Gumarne. V starih prostorih pa so montirane preše za termoforje in transfuzijske zamaške. Rad se vračam v kolektiv v katerem sem preživel v teh letih veliko lepih trenutkov. Najbolj se veselim tradicionalnega srečanja upokojencev DO Agis. Pravzaprav pa se čutim še vedno član kolektiva. Vesel sem vsakega obiska iz DO, kajti to mi dokazuje da člani kolektiva niso pozabili na naše delo in vse, kar smo prispevali k temu, da je Agis danes velika in trdna DO.
Čas mi zelo hitro beži. Pri pletenju mi vedno dela družbo vnučka. Mlajši vnukec pa je še v košarici, saj je napolnil, komaj nekaj tednov življenja. Upam, da mi bo zdravje še dolgo služilo. Kolektivu želim veliko delovnih uspehov, predvsem pa nič strahu pred težavami. S težavo se je potrebno spopasti skupno, kajti le tako bo premagana.
M. M.
Obrat družbene prehrane
Nekaj o poslovanju obrata družbene prehrane v 1. polletju.
V obratu družbene prehrane smo svojo nalogo v 1. polletju zadovoljivo opravili. Pripravili smo 225601 obrokov za delavce DO AGIS in 58137 za zunanje koristnike.
Za kuho vseh obrokov smo porabili 6120.334.06 din za material. Povprečna cena obroka v iz-delovnem materialu je v 1. polletju 1981 bila 21.58 din. Zunanji odjemalci so:
IMP — TOZD Elektrokovinar Ptuj
TGA — GORENJE — TOZD Elektronika Ptuj Horvat —• Kovinostrugarstvo Ptuj
Elektrarne Formin KK enota Turnišče CERTUS TOZD Potniški promet Ptuj
KK TOZD Tehnoservis Ptuj — v popoldanskem času
URNIK malic v AGISU:
—	8.30 DSSS, TOZD Komerc.
—	8.50 KO AKG
—	9.00 Gumama, Orodjarna,
CERTUS
—	9.20 VZDRŽEVANJE
—	9.30 TAP — Proizvodnja
—	10.00 TAP — Režija, Servisi
Malice v AGIS-u Mlinska:
—	9.00 Precizna mehanika
—	9.30 Velika oprema
—	9.30 Malica v AGIS - TOZD
Vzmetarna — Formin
—	popoldan
—	17.30 AGIS — Rajšpova vsi
TOZD-i
—	17.30 AGIS — Mlinska vsi
TOZD-i
—	17.30 AGIS — Vzm. Formin
Prevoz malic se vrši z lastnim prevoznim avtomobilom. V dopoldanskem času se vrši prevoz zaposleni v ODP, v popoldanskem času pa šoferji TOZD Komerciale, katerim pa je potrebno plačati dnevno 3 nadure, malice pa razvaža z avtomobilom ODP. Večkrat pride do zamude z dostavo malice na delilno mesto vendar za zamudo ni kriva kuhinja.
Še vedno opažamo iste probleme:
—	nekorekten odnos koristnikov malic v DO AGIS napram zaposlenim v ODP.
— Neupoštevanje urnikov časa delitve malice, ki je določen za delavce DSSS in TOZD pose-baj v popoldanskem času.
—• nekulturno obnašanje delavcev, ki prihajajo na malico v ODP (odtujevanje pribora, solnikov, uničevanje inventarja, pisanje in mazanje po zidovih, mizah in stolih).
—	preobjestno obnašanje do hrane (puščanje kruha in malic po mizah).
—	nepridržavanje odpiralnega
časa bifeja, kateri je bil potrjen na DS DO.
Zaradi nenehnih podražitev smo dvignili ceno malice. Planirana cena malice za delavce AGIS-a je bila od 1. 4. do 1. 7.
29.50	din in za zunanje odjemalce 33 din, vendar nismo teh planskih cen realizirali. Malice smo podražili za zunanje odjemalce s 1.5. iz 30. na 27. din, za delavce AGIS-a pa s 1. 6. iz 27,50 na
31.50	din.
Na osnovi sklepa DSSS je pričel ODP od 1. 7. 1981 delovati v okviru samostojne kadrovske službe.
Vodja ODP Branko PINTARIČ
Strelsko tekmovanje v počastitev praznika DO
PH0IZ1I0DN0-0EL0VN0 TEKMOVAIIIE KOVINjlRIEV
Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ptuj je v letošnjem letu, točneje 12. 9. organiziral tekmovanje kovinarjev, ki se je odvijalo v naslednjih OZD: Agis, Olga Meglič, TGA Boris Kidrič, Kidričevo. Tekmovalci so se pomerili v naslednjih disciplinah:
—	plamensko varjenje
—	varjenje MAG (CO.)
—	struženje
—	Orodjarji — ročna obdelava
V	naši DO smo bili zadolženi za izvedbo tekmovanja orodjarjev — ročna obdelava. V obeh panogah sta dosegla I. mesto tekmovalca iz Agisa in sicer:
Majcen Franc TOZD Velika oprema, plamensko varjenje
Vertič Stanko, TOZD Orodjarna — ročna obdelava.
V	TGA se je odvijalo tekmovanje v struženju, kjer je naš tekmovalec Vertič Janez osvojil odlično II. mesto. Prav tako je naš tekmovalec Majcen Silvo dosegel zelo dobro III. mesto pri varjenju z MAG postopkom v Dolanah. Organizacija tekmovanja je v celoti uspela. Z rezultati smo lahko zadovoljni, kajti delavci — tekmovalci so dokazali, da so pravi mojstri svojega poklica.
Pri ročni obdelavi je potrebno veliko koncentracije
Udeleženci petega proizvodno-delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije, zbrani v mariborskih delovnih organizacijah kovinsko predelovalne industrije, so tri dni uveljavljali vrednote dela, znanje in prizadevnost ter utrjevali pridobitve naše samoupravne socialistične ureditve.
Tekmovanje pomeni kvaliteten prispevek v naporih za gospodarsko stabilizacijo. Kakovost izdelkov, čim hitrejši čas izdelave, ob kar se da najboljšem izkoristku materiala, energije ter delovnih sredstev, so vodilo za preizkušanje naših sposobnosti. Prizadevamo si, da postane tekmovalni duh letošnjih najboljših slovenskih kovinarjev, ki ga bomo v svojih temeljnih organizacijah združenega dela oplemenitili še z novimi izkušnjami, močna spodbuda pri ustvarjanju večjega dohodka za boljši jutri.
Trdno so odločeni prispevati svoj delež v naporih za napredek našega gospodarstva in s tem za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov Titove Jugoslavije.
Na republiškem, proizvodno delavnem tekmovanju kovinarjev Slovenije v Mariboru, ki je bilo 18., 19. in 20. 9. 1981, sta dokazala svojo visoko poznavanje naše samoupravne socialistične ureditve in visoko strokovnost tudi člana našega kolektiva in sicer:
VERTIČ Stanko, orodjar — ročna obdelava je dosegel več kot odlično šesto mesto,
MAJCEN Alojz, plamenski varilec pa odlično 10. mesto.
Tekmovalcem naše čestitke.
KOVINAR SEM ...!
Oblak prahu in ostri noži rezila, težki tovornjaki in transport do plavža, kadeča se žlindra, svetlordeča talina, tisoč drobnih kresničk.
Železo, kdo bo tebe ljubil?
Ocenjevanje izdelkov
»Kovinar naj bo,« je dejala mama, ko je s svojimi žuljavimi rokami božala sinove črne lase. Drobne, svetlikajoče se oči so zažarele.
Kovinar, kovinar,...
Te dni smo jih videli v svetlih in zračnih proizvodnih dvoranah združenega dela v Mariboru. Ponosne, vztrajne in razigrane. V čistih delovnih oblekah, v gumbnici namesto nageljna obeležje tekmovanja.
In potem se je začelo. Sekunde so stekle v minute, ure v večnost. Bom najboljši? Kaj bodo rekli doma, če ne bom uspel? Sem izbral pravilno hitrost? Pa saj ni važen rezultat, glejte, sodelujem! Vprašanj, tisoč vprašanj, pa vselej en odgovor: »Srečen sem, ker sem kovinar!«
Nekomu se je utrnila solza, stotero solza, oni si je obrisal potno čelo. Sedaj je vse mimo. Prijeten občutek notranjega zadovoljstva. Tudi tovariš Tito je bil kovinar. In vedno, kadar je govoril o tem, je bil ponosen, zelo ponosen.
Tudi jaz sem kovinar. Ponosen in srečen.
Nasvidenje. Prihodnjič pride na tekmovanje moj sodelavec.
Športne aktivnosti ob tovarniškem prazniku
V počastitev tovarniškega praznika so bila organizirana športno rekreativna tekmovanja internega značaja in tekmovanja med kolektivi ptujske občine, poleg tega pa so naši mladinci pripravili srečanje z mladinci nekaterih ptujskih kolektivov.
NOGOMET:	organiziran med
TOZD je kljub temu, da je to najbolj priljubljena oblika rekreacije večine mladih, presenetil s sodelovanjem. Ekipe vseh TOZD niso niti prijavile sodelovanja, nekaj tistih, ki so se prijavili, pa na srečanje niti niso prišli. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako in presenetila je ekipa Vzdrževanja, ki pred kakim letom na turnire ni prihajala ali pa neredno. Zmagala je z ekipo Kovinske obdelave s 3 : 0, z ekipo Avtoopre-me pa uspela obdržati neodločen rezultat, kar je bilo dovolj, saj je Avtooprema s slabšo razliko v zadetkih premagala Kovinsko obdelavo (3 : 1). Tako je ekipa Vzdrževanja letošnji dobitnik prehodnega pokala na internem turnirju v malem nogometu.
RIBOLOV: Pomerile so se, tako kot že štiri krat pred tem,
ekipe TOZD in DSSS, hkrati pa so se naši ribiči pomerili s ribiči Mercatorja, Elektrokovine, Delte, Olge Meglič in Elektronike Ptuj. V tej konkurenci so naši ribiči nastopali kar z dvema ekipama. Slabo vreme ribičev ni zmotilo, da ne bi prišli namakat trnkov in nanje zvabiti rib, pa čeprav malih. Dvourno zvabljanje je pokazalo, kdo je uspešnejši. Sodnika sta imela veliko dela s štetjem, saj je najboljšemu uspelo zvabiti kar 390 ribic. Ekipne uvrstitve delovnih organizacij:
1.	mesto: AGIS II. s 4 negativnimi točkami
2.	mesto: GORENJE — TOZD Elektronika s 6 negativnimi točkami
3.	mesto: AGIS I. z 8 negativnimi točkami
4.	mesto: MIP z 14 negativnimi točkami
5.	mesto: Olga Meglič s 23 negativnimi točkami
VI. mesto: IMP z 28 negativnimi točkami
7. mesto: Delta s 37 negativnimi točkami
Uvrstitve v konkurenci med TOZD-i (Nadaljevanje na 13. strani)
Samoupravljanje
SKLEPI DS DO
DS DO potrdi spremembo delovnega koledarja za leto 1981 in sicer:
—	torek, dne 1. septembra, ki }e po delovnem koledarju plačan dela prost dan, se nadomesti z delom v soboto dne 26. septembra,
—	v dvoizmenskem delu delavci H. izmene od 26. septembra delajo 19. septembra v prvi izmeni,
—	v troizmenskem delu delavci II. izmene od 26. septembra delajo v II. izmeni istega dne, delavci lil. izmene od 26. sep^ tembra pa veljajo v II. izmeni dne 19. septembra.
• • •
DS DO potrdi SaS o poslovno tehničnem sodelovanju s KLE-MOS Lenart.
Za podpisnika samoupravnega sporazuma se imenuje tov. Martin Učakar, dir. DO.
• • •
DS DO imenuje komisijo za izvajanje stabilizacijskih ukrepov DO AGIS v naslednji sestavi:
1.	direktor DO — Martin Učakar — predsednik
Člani
2.	predsednik IO konf. OOS DO AGIS tov. Savič
3.	dežurni sekretar (se menja)
4.	predsednik KS OO ZSMS tov. Miran Kekec
5.	predsednik DS DO Marko Potočnik
6.	predsednik SDK tov. Bernard Fridl
7.	člani PO DO
8.	predsedniki komisij v TOZD in DSSS (posl. org.)
9.	predsednik komiteja za SLO in DSZ
(Nadaljevanje s 12. strani)
1.	mesto: TOZD Orodjarna
2.	mesto: TOZD Velika oprema
3.	mesto: TOZD Avtooprema
4.	mesto: DSSS
5.	mesto: TOZD Vzdrževanje
6.	mesto: TOZD Kov. obdelava
7.	mesto: TOZD Gumama
8.	mesto: TOZD Vzmetarna
9.	mesto: TOZD Servisi
STRELJANJE: strelci so se pomerili v streljanju z zračno puško (serija 5+20). Na tem med družinskem srečanju je zmagala strelska družina Kidričevo.
Ekipne uvrstitve:
1.	SD Kidričevo
2.	SD AGIS (1.)
3.	SD Olga Meglič
4.	SD MIP
5.	SD Železničar
6.	SD AGIS (2.)
849 krogov 843 krogov 778 krogov 756 krogov 638 krogov 434 krogov
Prehodni pokal je tako dobila Strelska družina Kidričevo, naši strelci pa pravijo, da ga bodo vendar naslednje leto vrnili nam.
KEGLJANJE: tekmovanje v kegljanju je bilo internega značaja — med TOZD. Potekalo je na kegljišču Drave, ki je po dolgotrajnih popravilih le bilo supsoblje-no za tekmovanje. Sodelovalo je ekipa TOZD AVTOOPREMA, ki je zanesljivo zmagala pred ekipo TOZD Kovinska obdelava in ekipo TOZD Orodjarne.
DS DO potrdi obveznike CZ v SPLOŠNO ENOTO CZ DO AGIS v TOZD VZMETARNA in sicer:
1 Bezjak Marija
2.	Cafuta Olga
3.	Forstnarič Marija
4.	Grm Marija
5.	Holc Marija
6.	Kokot Jožica
7.	Pajnkiher Elizabeta
8.	Terševec Elizabeta
9.	Hojnik Alojz
10.	Kostanjevec Konrad
11.	Kobler Vinko
12.	Roškar Mirko
13.	Širovnik Jakob
14.	Šterbalj Anton
15.	Plošinjak Marjan
16.	Čargan Alojz
17.	Bezjak Stanko
18.	Marin Milan
• • •
DS DO sprejme predloge komisije za oceno stanja in pripravo predlogov ukrepov za saniranje stanja v DO AGIS ter zahteva od nosilcev da se držijo rokov.
DS DO istočasno zahteva od samoupravne delavske kontrole DO AGIS, da sporoči DS DO predloge 'Ukrepov, ki jih predlaga v zvezi z prekoračitvijo dovoljenih nabav v mesecu juliju.
• • •
DS DO potrdi poročilo komisije za inovacije. Istočasno zadolži komisijo za inovacije, da v prihodnjih poročilih poleg že navedenih podatkov doda še kratek opis inovacije, datum vloge, datum rešitve na komisij« In datum potrditve na DS TOZD in DSSS.
• • •
DS DO potrdi predlog o Izplačevanju OD glede na poslovne rezultate in sicer:
1.	Za obračun stimulacije se upošteva dosežena fakturirana realizacija obračuna po prodajnih cenah, ki so veljale ob sprejemu plana za leto 1981.
Sklep ne velja za TOZD GU-MARNO, ki je za II. polletje sprejela rebalans plana in je povišanje cen upoštevano.
Poročilo o doseženi realizaciji za obračun stimulacije daje TOZD Komerciala.
2.	Popravki mesečnih planov realizacije so po sklepu DS TOZD možni samo na ta način, da skupni plan od 1. 1. 1981 do konca obravnavanega obdobja ni manjši, kot je za isto obdobje predviden z letnim planom.
3.	V TOZD Vzdrževanje, TOZD Orodjarni, TOZD Komerciala in DSSS lahko v letu 1981 izplačani čisti osebni dohodki porastejo v primerjavi z lanskim letom največ za enak odstotek, kot bodo porasli v proizvodnih temeljnih organizacijah (Avtooprema, Kovinska obdelava, Velika oprema, Gumama, Precizna mehanika, Vzmetarna in Servis motornih vozil)
Pri tej točki se v osnovo za primerianie OD ne vključijo:
1.	TOZD OR proračuni OD, ki so bili opravljeni na podlagi zahteve za varstvo pravic
2.	Pri TOZD Vzdrževanju In DSSS se mora upoštevati spremembe glede čistilcev.
3.	V osnovi za primerjavo se ne upoštevajo nadure.
• • •
Delavski svet DO imenuje v delovno skupino za uvodne priprave DO AGIS v SOZD SAVA KRANJ tov. Borisa Horvata, Zlatka Špoljarja in Alojza Šalamuna.
Za vodjo članov delovne skupine DO AGIS Ptuj se imenuje tov Borisa Horvata.
• • •
1. DS DO potrdi štipendija za šolsko leto 1981/82 in sicer, da se za VTŠ dodata dve štipendije naslednjim prošnjiikom:
—	Miran Šic VEKŠ smer AOP
—	Branko Kukec VEKŠ smer AOP
—	Ljubica Marin VEKŠ zunanja
trgovina
—	Marjan Šebela — VEKŠ
—	Albin Štumberger VTŠ
—	Stanko Kostanjevec VTš
—	Franc Vindiš VTŠ
—	Marjan Žargi VTŠ
2. DS DO o predlogu potrditve prioritetnega reda za dodelitev dveh kadrovskih stanovanj ni sklepal, ker nista imela TOZD TAP in TOZD Kovinška obdelava sklepe njihovih DS TOZD.
Delegata TOZD TAP in TOZD Kovinska obdelava naj pridobita soglasje DS in ga posredujeta v splošni sektor.
• • •
DS DO potrdi predlog ovrednotenj novih del in nalog za TOZD VZMETARNA.
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU AVGUSTU 1981
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU
AVGUSTU 1981
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
—	PERGER Marija, ekon. tehnik pripravnik — določen čas
—	DEBELAK Slavko, delavec vratarsko čuvajska dela — določen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	BELŠAK Majda, strugar vrtanje polizd. na enovr. vrt. stroju — nedoločen čas
•— PERNEK Stanislav, voznik ? lakiranje izdelkov — nedoločen čas
TOZD GUMARNA
—	MATIJAŠKO Irena, kemijski tehnik
pripravnik — določen čas
—	TRAFELA Darko, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	BURJAN Marija, delavka rezanje surovca — nedoločen čas
—	JAKOPIČEK Milica, delavka ročno obrezovanje in bruš. gum. izd. — nedoločen čas
—	JAUŠOVEC Frančiška, delavka
rezanje surovca — nedoločen čas
—	KRAJCER Irena, delavka rezanje surovca — nedoločen čas
—	SODEC Ignac, delavec valjenje gumijevih zmesi — dedoločen čas
—	SLAMERŠEK Marjan, delavec pripr. sur. na preobl. in vulk. na avtoklavu — nedoločen čas
—	VIDOVIČ Štefanija, slaščičarka
pripr. sur. na preobl. in vulk. na avtoklavu — nedoločen
Č3S
—	TOPLAK Feliks, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	DUKARIČ Jakob, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	ROŠKAR Ivanka, delavka ročno obrezovanje in bruš. gum. izd. — nedoločen čas
—	SMILJAN Elizabeta, delavka rezanje surovca — nedoločen čas
—	PINTARIČ Danica, delavka ročno obrezovanje in bruš. izd. — nedoločen čas
—• FAJFAR Josip, delavec
vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov —- nedoločen čas
—	BELE Veronika, delavka ročno obrezovanje in bruš. gum. izdelkov — nedoločen čas
—	PUKŠIČ Katarina, delavka rezanje surovca — nedoločen čas
—	KRAJNC Marina, delavka ročno obrezovanje in bruš. gum. izdelkov — nedoločen čas
—	BERLAK Konrad, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	KRAMBERGER Milko, sanitarni tehnik
vodenje oddelka vulkanizacije — nedoločen čas
—	KRAJNC Ljudmila, delavka ročno obrezovanje in bruš. gum. izdelkov — nedol. čas
—	BAUMAN Lidija, delavka ročno obrezovanje in bruš. gum. izdelkov — nedoločen čas
—	BELCA Jerica, kuharica rezanje surovca — nedoločen čas
—	PAUKO Irena, delavka rezanje surovca — nedoločen čas
—	MEZNARIČ Darinka, delavka ročno obrezovanje in bruš. gum. izdelkov — nedoločen čas
—	LAH Metka, ing. kemijske tehnologije
pripravnik — določei čas
—• ŠTUMBERGER Franc, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	VNUK Ivan, ključavničar vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	CMREČNJAK Boris, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	ŠIŠEK Anton, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	HAMERŠAK Franc, avtomehanik
vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
—	MATJAŠIČ Franc, delavec vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	VALENKO Miran .delavec struženje polizdelkov in izdelkov —■ nedoločen čas
AGIS ■ STRAN 13
STRAN ZA RAZVEDRILO IN NASMEH
Pred sodnikom
—	Zakaj pa niste poskusili s poštenim delom?
—	Saj sem, visoko sodišče. Trikrat sem kupil srečke, pa ni nič pomagalo.
XXX
Najprej delo
Jože, ne boš šel svojemu šefu na pogreb?
Ne, najprej delo potem veselje!
V trgovini
—	Kako pa prodajate, če nimate cene?
—	Enostavno: tisto, po čemer ljudje najbolj sprašujejo podražimo.
XXX
Opravičilo
— Ob treh zjutraj ste zbudili
celo nadstropje!
— Častna beseda: jaz ne!
Mogoče tisti, ki so me prinesli.
XXX
Skromnost
— Vas smem poprositi za roko, tovarišica?«
— Prepozno, dragi tovariš, ravno včeraj vas je nekdo prehitel!
— Smola! No, pa prepustiva roko onemu drugemu; jaz sem zadovoljen z ostankom!
XXX
Previdnost
— Gospa, ta pralni stroj je pravi čudež! Tako preprost, vam rečem, da bi znal vsak otrok ravnati z njim.
— Hvala, ravno tega nočem! Iščem stroj, ki ga otroci ne bi znali uporabljati.
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Dušan Prigl, Anton Meško, Anica Auer. Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gobrovec, Anton Zagoranski, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS FR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.