E Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt = = izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šitinge mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceiotetna naročnina 120 šiiingov = P. b. ?<><><><><>0<>0<>e0<><>e<><>e<><><>ee<><><><><>e<>e<><><><><><><><><><><><><><><><><><><>d '00000000000<><5<>^<><>0<><>e<><><><><><>CK><>0<><><>^<><00<><><><><><><><><>00<><><><>e<><><>0<><><><><><> Negovorjeni govor na mitingu Kiadiva, ki je bii praznik improvizacije Dvodnevni miting Kladiva, ki je preteklo ^boto in nedeljo potekal v kulturnem domu "Danica" v Šentprimožu v Podjuni, je bil [Omenjen srečanju mladine treh dežel. Kljub ^čno določenemu in objavljenemu časov-f^mu zaporedju posameznih točk sporeda, js prireditev bila praznik improviziranja, če Namerno zaključni del vsakega dneva, ko nastopila folklorni ansambel „Tine Ro-artc" iz Ljubljane in Koroški partizanski ^vski zbor, saj sicer skoraj nobena od Predvidenih točk sporeda ni bila izvedena b napovedanem času, skoraj polovica pa je sploh odpadlo. To je seveda razočara-^ marsikaterega obiskovalca, ki je šel na Prireditev zaradi te ali druge točke sporeda, šentprimožu pa je bilo vse postavljeno glavo, zato se je marsikateri obiskovalec util prevaranega. ^tis nesolidnosti je dajala priredtivi tudi Prefunkcioniranost srečanja v strankarsko Petično zborovanje, v ..Pressefest", ki je " močno podoben „Vo)kswillefestu" in slič-. "Ti prireditvam KPA - kajti na vstopnicah bilo to jasno povedano samo v nemščini, "'Sdtem ko je bila Slovencem predstavljena prireditev kot srečanje mladine treh dežel. To potrjuje tudi dejstvo, da ves čas mitinga ni bilo besede v podporo boju koroških Slovencev za njihove narodnostne pravice odnosno uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, kar bi od Kladiva kot slovenskega glasila vendar smeli pričakovati. Zato pa si je Janko Messner spet enkrat privoščil značilno mesnerjevščino, ko je svoj nastop kot Pokržnikov Luka zlorabil za to, da je Zvezo koroških partizanov difamiral kot druščino pijancev in to tik pred nastopom Koroškega partizanskega pevskega zbora. Svojo nekorektnost pa so kladivarji pokazali tudi s tem, da predsedniku Zveze slovenske mladine Marjanu Pečniku niso pustili nastopiti, da bi spregovoril pozdravne besede svoje organizacije. Zato glavne misli negovorjenega govora predsednika ZSM objavljamo na tem mestu. Marjan Pečnik najprej predstavi Zvezo slovenske mladine in njene cilje ter pri tem naglaša demokratično in antifašistično usmerjenost te organizacije, da goji najširšo akcijsko enotnost, zlasti v boju za dosego narodnostnih pravic koroških Slovencev in izpolnitve člena 7 državne pogodbe. Pri tem se ZSM povezuje tudi z vsemi demokratičnimi silami v avstrijski družbi, ki zagovarjajo obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti. Ugotavlja pa, da v programu mitinga Kladiva ni zasledil niti ene besede, ki se nanaša na člen 7 državne pogodbe in boj koroških Slovencev za dosego njihovih narodnostnih pravic. ..Zveza slovenske mladine se vsestransko povezuje z matičnim narodom v SFRJ, zlasti z RK Zveze socialistične mladine Slovenije, nadalje sodelujemo z mladinsko organizacijo slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zveza slovenske mladine goji tradicijo narodno osvobodilne borbe in se v široki akcijski enotnosti bori proti elementom, ki imajo za cilj slovenski narodni skupnosti vzeti njen značaj in onemogočiti njen vsestranski razvoj." Pečnik nadalje izraža svojo zaskrbljenost nad pojavom neonacizma v koroški in avstrijski družbi, ki se posebno odraža v izživljanju nacionalizma. Opozarja pa, da razvoj gre naprej in da se je v zdnjem desetletju jasno pokazalo, da narodi v Evropi in drugih kontinentih hočejo sami krojiti svojo usodo in da se upirajo vmešavanju tujih sil, zlasti svetovnih velesil. Zato poudarja, da je sleherne probleme treba reševati tam, kjer nastajajo in to skupaj s pri- zadetim narodom ali državo. „Tudi pri nas na Koroškem je probleme treba reševati s prizadeto manjšino" pravi Pečnik in nato kritično pokaže na našo politiko in je mnenja, da nam visoka parketna politika nič ne pomaga, da nam je potrebna aktivnost na vseh področjih kot je gospodarsko, kulturno, politično, zlasti pa delo med mladino. Pri tem omenja uspehe zadnjih let, ko je prišlo do izvedbe raznih akcij kot je gradnja kulturnih domov, otroških vrtcev, ureditev Peršmanove domačije in ustvarjanje novih delovnih mest na južnem Koroškem. Predsednik ZSM posebej naglaša, da so taki uspehi bili možni le na osnovi frontovske usmerjenosti, katera vsakemu omogoča sodelovanje ne glede na njegovo idejno usmerjenost. Tako usmerjenost goji tudi ZSM, zato ta organizacija želi konstruktivno sodelovati z obema osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev ZSO in NSKS in tako prispevati svoj delež k naši narodnostni politiki. Ob koncu pa predsednik ZSM ugotavija, da je mladino prav gotovo privabila v Šent-primož tudi parola „Za mir in razorožitev", saj je borba za ohranitev miru pogojena s sodelovanjem vseh naprednih sil in da je le ob sodelovanju vseh možno doseči napredek, tudi enakopravnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 4 - štev. 38 (2037)_VESTNIK 18. september 1981 Novice iz Ptiberka in okotice Siovensko prosvetne društvo „Dobrač" na Brnci vabi na SLAVNOSTNiKONCERT ob 75-!etnici obstoja ki bo v nedeijo 27. septembra 1981 ob 20. uri v Kuiturnem domu na Brnci. Sodeiujejo: miadinski ansambei SPD „Dobrač" na Brnci tamburaši SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah trio Korotan s pevci in oktet SPD „Danica" v Šentvidu v Podjuni Gemischter Chor Ledenitzen Prisrčno vabijeni! Osrednje prireditve ob 30-letnici smrti L. Adamiča so bile v Ljubljani Že v zadnji številki našega lista smo poročati o spominskih svečanostih, ki jih v Sloveniji prirejajo ob 30-letnici smrti Louisa Adamiča, zlasti v rodni občini v Grosupljem. Te dni pa v Ljubljani potekajo osrednje prireditve v spomin Louisa Adamiča v Ljubljani. V torek je bila tiskovna konferenca, na kateri so predstavnike tiska seznanili o poteku simpozija o Louisu Adamiču, ki je bil preteklo sredo v prostorih rektorata Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Na simpoziju je sodelovalo 50 znanstvenih in družbenopolitičnih delavcev iz domovine in tujine. Zjutraj istega dne so v okviru prireditev ob 30-letnici Louisa Adamiča v Prešernovi dvorani SAZU odprl' razstavo, na kateri je prikazano življenje in delo te pomembne osebnosti slovenske oziroma jugoslovanske kulturne in politične zgodovine. Razstavo sta pripraviti univerzitetna knjižnica in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V sredo zvečer pa je bila v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani osrednja prireditev ob 30-letnici Louisa Adamiča, ki jo je priredilo predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije. Na tej prireditvi je Vida Tomšič, članica Predsedstva SR Slovenije in predsednica Odbora za obeležitev 30-letnice smrti Louisa Adamiča imela govor, v katerem je orisala velik doprinos Adamiča k nastanku nove Jugoslavije in k slovenski književnosti. V kulturnem delu pa sta člana SNG Andrej Kurent in Janez Vajevec recitirala odlomke iz Adamičevih del, medtem ko je orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovica izvajal dela Blagoje Berse in Marjana Kozine. Nabralo se je več novic, o katerih je potrebno, da nekaj napišemo, drugače bo nekdo morda mislil, da se pri nas nič ne dogaja in da spimo „večno" spanje. Temu le ni tako, kar poglejmo, kaj vse se godi okoli nas. Gradnja novega zadružnega poslopja v Pliberku Z veseljem opazujemo gradnjo poslopja nove pliberške kmečke zadruge. Sedanji prostori so za današnji čas vsakakor neprimerni. Po dveletnih pogajanjih in načrtovanjih pa je vodstvu zadruge, ki jo vodi inž. Kapun Fridl, vendarle uspelo, da se je skorajžila in prepričala tudi ostale o potrebi sodobne zadruge. Z gradnjo in rastjo nove zadruge oziroma novega poslopja pa raste tudi ponos in zavest ne le samo članov zadruge, temveč vseh naših ljudi. Z veseljem ugotavljamo, da prihajajo vedno novi ljudje v zadrugo in se zanimajo za to in ono. Prepričani smo, da bo prišlo še več strank, ko bo imela zadruga v novih prostorih še večjo izbiro blaga za prodajo. Gradnja poslopja hitro napreduje in je kar veselje gledati, kako vsak dan raste objekt, ter ljudi, ki se gnetejo okoli poslopja bodisi kot kupci, delavci ali kot radovedneži. Vsekakor je za naš kraj gradnja novega poslopja zadruge velika pridobitev in napredek, saj pričajo o tem prizadevnost naših ljudi v obliki prostovoljnega dela ali tudi v tem, da so posegli v gozd ati v denarnico, da bi si ustvariti sodobno zadrugo oziroma trgovino, ki naj ne bi služila samo kmečkim potrebam, temveč tudi drugim, posebno pa še našim zvestim kupcem iz zamejstva. Plošča na novem gradbišču naznanja mimoidočim: „Tu-kaj gradi zadruga svoje prostore". Gradnja torej pomeni za vse velik napredek in lahko samo čestitamo vsem vodilnim in prizadevnim za korajžen korak, ki je lep dokaz življenjske volje naših ljudi tudi za v bodoče. Prepričani smo, da bomo z vsemi, ki so pripravljeni pomagati, tudi to finančno breme gradnje pozitivno rešiti. Nova Cerkvica na Peci Konec julija smo imeli na naši Peci slavnost v obliki ..žegnanja" nove cerkvice. Že pred več leti si je mestni župnik v pliberku Alojzij Kulmež zadal nalogo, da zgradi cerkvico, zato je pristopil k ljudem s prošnjo da pomagajo. S pomočjo številnih dobrotnikov, se je ta zamisel uresničila. Bil je lep sončen dan, ko se je zbralo veliko lju- di na planini Ojstrovice, da prisostvuje temu obredu. Med domačini obeh jezikov je bilo tudi nekaj turistov. Cerkvico so posvetili sveti Ani in sv. Hubertu. Blagoslovitve-ne obrede sta opravila zastopnik škofa, gospod Zimotin in mestni župnik Kulmež ter spregovorila tudi v našem domačem slovenskem jeziku. Škoda je le, da k temu obredu ni bil vabljen kak domač slovenski pevski zbor (ki jih je celo vrsto pod Peco), kar bi bistveno popestrilo sliko enoličnih ..koroških gvantov", saj je pestrost in privlačnost v tem, da tukaj prebivata dva naroda. V zmoti so tisti, ki mislijo, da kralj Matjaž še vedno spi v Peci. Ne, že zdavnaj se je prebudil in zahteva svoje pravice. Tudi on bi včasih rad pokukal v ta božji hram. Zadružnik! živinorejske zadruge na Komeijnu 30. avgusta je Živinorejska zadruga za Libuče in okolico vabila odbornike in člane te zadruge na ogled zadružnega posestva pri šti-barju vrh Komeljna. Bil je izrazito lep dan, posebno še visoko gori vrh Komeljna. Poleg zadružnikov so se izleta udeležili tudi prijatelji zadružništva in ljubitelji narave. Najprej so si ogledali zadružne gozdove in pašnike. Vsi so se lahko prepričali, da je skrb odbora pod predsedstvom Alojza Možine, da ohrani in neguje gozdove izvrstna. Po pregledu gozdov in pašnikov, pa je bilo zelo prijetno družabno srečanje na domu pri šti-barju. K dobremu razpoloženju je pripomoglo predvsem lepo vreme in pa dobra kapljica. Zadružniki so se ob paši živine in zvonenju kravjih zvoncev počutiti sproščene vsakdanjih skrbi in tudi iznašali razne misli in izkušnje. Izražena je bila želja, da bi tudi v bodoče živinorejska zadruga priredila takšna srečanja. Libuče Pred nedavnim smo na libuško pokopališče spremljali k zadnjemu počitku Katrco Maček, rojeno Sla-nič. Pokojna izhaja iz Tribulovega rodu na Komeijnu. Poročila se je z znanim in uglednim Nacom Mačkom iz Grabelj pri Pliberku, katerega starši so se preseliti od Šti-barja k Petru na Grabljah. Kakor je mož pokojne vnet pevec in prosve-taš, tako je tudi ženo Julko navdušil za petje. Oba sta prepevala v cerkvenih zborih in kjer je pač bila potreba po lepi slovenski besedi in petju. Prezgodaj je minil čas in morata se je po lepem in složnem skupnem življenju posloviti od moža in domačih. Odšla je od nas mnogo prezgodaj mirna in dobra žena, zvesta članica naše slovenske skupnosti. Možu Nacu izrekamo naše globoko sožalje. Postaja Avstrijskega rdečega križa v Piiberku Ponovno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so prispevali k temu, da je sedaj v Pliberku stalen sedež ARK z rešilnim avtom. Šele sedaj vemo, kako koristna je ta ustanova za vse, če pride do bolezni ali nesreče. Tudi požrtvovalnim prostovoljnim sodelavcem velja vse priznanje, ko delajo službo za „bog lonaj", pa čeprav morajo po nočni službi še iti na svoje delovno mesto, kar ni vedno lahko. Dobra volja in razumevanje za skupnost premagujeta tudi takšne težave. Danes si Pliberka brez postaje RK ne bi mogli več predstavljati, posebno še, ker se dogajajo stalno nesreče bodisi pri delu, na cesti ali v kmetijstvu. K temu pa pridejo še bolezni in pa „novi državljani". Naša želja je, da bo Rdeči križ tudi v bodoče tako vestno in nepristransko opravljal svojo humano poslanstvo. Piiberški „Jormak" Največji piiberški praznik — „Jor-mak" je za nami. Letos smo ga že 588-ič praznovali. Le malo je takšnih prireditev oziroma običajev, ki bi imeli tako dolgo življenjsko dobo. Seveda ta sejem danes nima več tistega pravega pomena kot nekoč. Takrat je kmet prignal živino na sejem, jo tam prodal, ter bil nato tarča raznih oderuhov in barantačev. Marsikaterikrat se je naš kmet vrača) z jormaka slabe volje, ker svojega blaga ni mogel prodati tako kakor si je to predstavlja). Kaj šele, da bi si od tega ubogega prislužka mogel kaj kupiti, kajti potrebe doma so bile prevelike. Mnogo se je spremenilo v teku časa na pliberškem sejmu. Danes ne vidiš več živine, kateri bi obadi piti kri, temveč nešteto strojev in traktorjev, ki so izpodrinili vprežno živino. Pa tudi stojnic z raznim blagom in dobrotami je vedno več, kjer ponujajo svojo robo. Sejm pa igra še eno pomembno vlogo in sicer je tam vedno priložnost, da se srečavajo prijatelji in znanci ter sorodniki ter se pomenijo o tem in onem in tako osvežijo poznanstva in sorodstvene vezi. Pliberški sejem pa ne obiskujejo samo domačini, marveč tudi ljudje iz sosednjih krajev, kot na primer iz Slovenije, katerih pa letos zaradi neugodnih deviznih predpisov ni bilo toliko ter iz Labotske doline in celo iz zgornje Štajerske (ki so se pripeljali z vlakom). Nekaj pa nas domačine seveda moti in to je, da je bilo na sejmu toliko uniformiranih tujcev iz raznih krajev Avstrije ter tistih v rjavih ..gvantih", kar je samo motilo domačnost srečanja. Pri najboljši volji se ne moreš dobro počutiti med njimi, ker ta navlaka samo popači ljudsko slavje, staro že stoletja. Posebno pa se je ..odrezala" Pliberška ljudska stranka oziroma njeni občinski odborniki. Ne bi bilo treba biti vseh v rjavih jopičih in tudi ne bi bilo potrebno demonstrirati svojega ..sožitja" do drugih odbornikov in občanov nekaj korakov zadaj „ekstra", v posebni skupini. Ali se bodo, ko bodo volitve tudi tako obnašali?! Z izjemo teh muh je bil letošnji sejem prav lep. še posebno veselo pa je bilo v uti Slovenskega prosvetnega društva Pliberk. Prepričani smo, da bo prihodnje leto v tej uti prav tako prijetno in veselo. Ikej Lipušev „Tjaž" v avstrijskem radiu Ljubiteiji književnosti so verjetno že seznanjeni o tem, da od prejšnjega četrtka daije na prvem avstrijskem radijskem sporedu v vsakodnevnem nadaijevanju berejo roman Florjana Lipuša „Tjaž", katerega je, kot znano, v nemščino prevedel pisateij Peter Handke. Oddajo so pripraviti v ceiovškem studiu Koroškega radia, Lipuševe-ga „Tjaža" pa bere oziroma interpretira nemški igraiec Eimar Gunch, na sporedu je vsak dan od 14.05 do 14.30 ure. Objava deia slovenskega avtorja v avstrijskem množičnem mediju je prva te vrste, kar z zadovoljstvom pozdravljamo. Posebno nas veseli, da so pri tem upoštevati pisatelja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Da so za to zbraii prav delo Fiorijana Lipuša, je razumljivo, saj slednji brez dvoma tvori vrh slovenske sodobne proze na Koroškem in kot tak zavzema tudi vidno mesto v slovenskem slovstvu sploh. Ko Florijanu Lrpušu k temu čestitamo, izražamo tudi upanje, da bo avstrijski radio v svoje sporede vključeval tudi druge koroške besedne ustvarjalce. OKRAJNA PiSARNA PLIBERK posluje vsak torek od 9. do 12. ure V pisarni bo: 22. 9.1981 Marjan Pečnik Pohod prijateijstva na Peč V nedeljo je bil na območju Peči/ Ofen, to je na tromeji med Jugo* slavijo, Italijo in Avstrijo, drugi tu* ristično-planinski pohod, katerega se je udeležilo kar 7000 pohodni* kov. Udeleženci pohoda so se P°* vzpeli na 1509 metrov visoko Peč s treh strani - s Podkloštra oziroma s Selč, iz Rateč (od gostišča šurc) v Sloveniji in iz Bele peči v Itaiij'-Lansko leto se je na podobnem po* hodu srečalo na tromeji 4.000 ljudi, to število pa se je letos izredno povečalo, kar je prepričljiv dokaz o koristnosti tega pohoda. Odlično uspeli pohod so organizirala turistična društva iz Podkloštra, Kranj* O B I Š C I T E Werner Bergovo gaterijo V PLIBERK^ ske gore in Rateč v Sloveniji ter iz Trbiža v Italiji. Organizatorji so pripravili pohod z namenom, da se srečajo v priju* teljstvu in prijetnem razpoložen) sosedje treh dežel — Slovenci, K°* rošci in Italijani in da tako demon* strirajo, da žele živeti v miru in s°' žitju. Ogromna množica ljudi je P*'' sluhnila bogatemu kulturnemu pf° gramu, ki so ga kreirali pevski 7&e* ri, orkestri in folklorne skupine ' Ziljske, Kanalske in Zgornjesavsk doline. Seveda je bilo poskrbijo^ tudi s pijačo in jedačo, tako da s se udeleženci pohoda vsekakor d bro počutili, kar je dober znak z prihodnji pohod v letu 1982. Žara ogromnega odziva so organizatoj. mnenja, da naj postanejo ti poh° tradicija. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi staro in miado na miadinsko revijo ZNAŠ v nedeijo 20. septembra 1981 ob 14.30 uri v Kuiturnem domu „Danica" v šentprimožu. Otroci sodelujejo kot pevci, recitatorji in giasbeniki. Vmes bo zaigra) siovenski dijaški pop-ansambei JAGADANi S kuiturnim delom v jesenski čas čeprav trenutno še vlada poletje, vse naše delo nekako sodi že '' jesenski čas. Počitnic je konec in s tem se pričenja resnost življe-"ia, vsaj za tiste, ki še tlačijo šolske klopi. Seveda to ne pomeni, da Paleti nihče ni migal. Slovenska prosvetna društva so prirejala številne Prireditve za turiste. Sodelovali so domači pevski zbori in razni ansambli. Mladina je bila na likovni in folklorni koloniji in tudi tisti, ki so "skaj časa preživeli na sinjem Jadranu so pripravijali kulturne večere "a svojih počitniških taborih. ^ °da že s samim vstopom v no-M^sko ieto, nastopa tudi novo ^obje kulturne dejavnosti. Knjige ... °spet deležne več bralcev, pev-' ^°ri in dramske skupine bodo ^st pričele z rednimi vajami, skrat-' vse se bo spet osredotočilo nove nastope doma in v drugih Dr^'h' Slovenska prosvetna zveza ' odnjo nedeljo vabi v kulturni . "Danica" v Šentprimožu, kjer z novo obliko prireditev. - črtano, nam bo tam prihodnjo deijo mladina do 14 let pokazala j zna. Kot pravijo na SPZ je ta Roditev začetek serije prireditev, bodo potekale pod naslovom * okaži kaj znaš". Te bodo prire- dili tudi še v drugih krajih Roža in Žile. Poleg delovanja v društvih pa se bo mladina spet potegovala za bralne značke. Ta posrečena oblika tekmovanja, ki beleži izredno število prebranih knjig, se pričenja uveljavljati tudi na Koroškem. Letos bo tudi naša mladina imela možnost tekmovati za bralno značko domačega avtorja. Gre za bralno značko Karla Prušnika-Gašper-ja, ki jo je pristojni forum organizatorjev te velike kulturne akcije pravkar sprejet v svoj načrt. Na voljo bo mladini v koroškem predelu SRS in mladim bralcem pri nas na Koroškem. Z novimi sporedi pa so se tudi predstavile slovenske gledališke ustanove od Maribora do Ljubljane preko Nove Gorice do Trsta. Tudi na področju književnosti se bo zgodilo marsikaj, saj stovenske založbe napovedujejo izid zanimivih del domačih avtorjev. Med drugim se nam obeta tudi skupna izdaja koroških in madžarskih pesnikov, ki jo načrtuje Pomurska založba izdati v tej jeseni. Sinoči pa so se slovenski pisatelji iz Slovenije in zamejstva pričeli zbirati na gradu Štatenberg na Štajerskem, kjer bodo obravnavali zelo aktualno tematiko, namreč: Literatura in politika. In. če ta obetavni čas še zakiju-čimo s sporočilom, da; bo oktobrska številka koroške literarne revije „Die Brucke" svoj literarni dei v glavnem, imela posvečen slovenski književnosti na Koroškem in da bo izšla tudi nova številka revije Mladje, potem ne pretiravamo, da se nam obeta bogata kulturna dejavnost letošnje jeseni. Koroški skavti tetovaii na Krku koroških skavtov je letos pre-de) svojih počitnic ob Jadran-cu & v romantičnem meste- ^_°aška na otoku Krku. Svoje bi-so poieg kopanja izpoiniii ^ ' s kuiturno in športno dejavno. tako da prav gotovo niso ""e]j Problemov z doigočasjem. Sp ^vti so imeii tudi priložnost t]jj *"ati se s sovrstniki iz Siove-]^'Madžarske in Zvezne repubti-]„ J*smčije, s katerimi so se igrali ^Pomerili v raznih športnih igrah. ^ ^kem šahovskem turnirju si je "ra Wresar iz Vetrinja pribo-^ zlato kolajno, pri plavalnem tek-l( "")u pa so spet bili uspešni t^§ci z dvema srebrnima kolaj- Ma Si Programu sta bili tudi dve z ladjo, kjer si je mladina lepote jadranske obale — Punat, otok Košljun, mesto "r na otoku Rabu itd. Posebno So frihM- )'h z veliko ljubeznijo i.^3'!a koroška voditeija Marie-^ ^ 'h Emmerich Wresar, le ti bo-s- Gladini ostali v nepozabnem ^""inu. 3^? ."speto počitniško akcijo je or-3r(J"3'a Avstrijsko-jugosiovanska " ha Koroškem, ki si zelo pri-'!$lt Ustvariti med mladino tova-s Prisrčne odnose. ___________________ "čni pa so bili tudi koroški Odpadki velika nadloga človeštva Velika nadloga, ki tare danes človeštvo, je problem kam spraviti odpadke. V glavnem mestu Koroške, Celovcu, obstoja organizacija imenovana Zveza za odstranjevanje odpadkov (Abfallbeseitigungver-band), v katero so vključene sledeče občine: Žrelec, Dobrla vas, Železna Kapla, Gaiicija, Grabštanj, Hodiše, Celovec, Kriva Vrba, Bil-čovs, Štalenska gora, Otok, Žih-polje, Možberk, Pokrče, Poreče, 2i-tara vas, Škofiče, Tholca, Škocijan, Sele, Bistrica v R., Globasnica, Kotmara vas, Gospa sveta, Šmar-jeta v R., Velikovec in Borovlje. Letno nabere ta Zveza 250.000 m^ odpadkov. Dodatno pa se nabere še 60.000 mt odpadkov s strani privatnikov in obrtnih podjetij. Za več kot pol kubika odpadkov je treba ptačati določeno pristojbino. Na celovški deponiji imajo posebno vozilo, ki tlači nabrane odpadke in s tem zmanjša volumen tako da se te deponije lahko dalje časa uporablja. S tem ko se tlači oziroma stisne odpadni material, je tudi nevarnost požara manjša (manj zraka v odpadkih) in tudi podgane in druge živali nimajo več možnosti da bi se tam zaredile. To novo vozilo znamke BOMAG K 351 pa nima samo te funkcije, da tlači odpadni material, temveč ga tudi raztrga in s tem zmanjša ter še zravna. Da vse to zmore, je potrebna velika moč in pa tudi teža. Vozilo namreč tehta 21 ton in ima motor z 250 KM. Prireditev v podporo invalidov V okviru leta telesno prizadetih, bo Deželni urad za invalide jutri v soboto 19. septembra 1981, ob 19.30 uri priredi) v domu glasbe v Ce-tovcu, večer narodno zabavne glasbe. Pri sporedu sodelujejo razni ansambli in solisti, med njimi tudi tamburaški zbor SPD „Zvezda" iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabot-nik. Prireditev bo vodi) znani koroški pesnik in humorist prof. Wil-tielm Rudnigger. Celoten izkupiček vstopnine je prireditelj namenil podpori telesno prizadetim. Vsi sodelujoči ansambli in posamezniki so se spontano odrekli vsakemu honorarju oziroma povračilu stroškov. Tako bo prireditev lahko imela zajeten izkupiček — seveda če bo tudi primeren odziv s strani prebivalcev našega glavnega mesta in okolice. Zato ljubiteljem narodno-zabavne glasbe priporočamo, da prireditev obiščejo v čim večjem številu. Siovensko prosvetno društvo Borovije in Siovensko pianinsko društvo Ceiovec vabita na ODKRiTJE SPOMiNSKE PLOŠČE Petru Krajnerju na Zeienici v nedeijo 20. septembra 1981 ob 10.30 uri na Zeienici. Zbiraiišče ob 10. uri pri restavraciji KOMPAS ob jugosiovan-skem mejnem prehodu na Ljubeiju. Po kratkem kuiturnem sporedu v okviru katerega bo nastopi) „Plajberški kvintet", skupen iziet na Zeienico do pianinske postojanke. Na sporedu je tudi vzpon preko Robiekovega doma na Begunjščico. Prisrčno vab)jeni! BRDO -nov hipodrom V nedeljo 6. septembra so na Brdu pri Kranju slovesno otvorili hipodrom z 800 metrov dolgo kasaško stezo. Ta novi objekt ljubiteljev konjskega športa je otvoril član sveta federacije Ivan Maček-Matija. Hipodrom ima tribuno za 10.000 gledalcev, bokse za 75 konj in še druge spremljajoče objekte. Konjeniški klub in rejni center sta se prvič predstavila javnosti kot prireditelja na novem hipodromu s kasaško tekmo, ki je bila posvečena spominu na maršala Tita, ki je zelo ljubil konje. Otvoritvene prireditve in tekme se je udeležilo okrog 20.000 gledalcev, med njimi tudi Viktor Avbelj, Miha Marinko in številni drugi družbenopolitični delavci. Na kasaški dirki je zmagala kobila Fegrina z voznikom Antonom Slavičem. Skupno je bilo sedem dirk. Med odmorom so se predstavili lipicanci iz znane kobilarne Lipica. Ta spominska dirka bo postala tradicionalna, ker jo bodo prirejali vsako leto v prvih dneh septembra. Z otvoritvijo novega hipodroma na Brdu bo seveda dan nov razmah konjskemu športu, predvsem pa kasaštvu. Stovemki prosvetni druMvi „Bi)ka" in ..Gorjanci" v Biiiovsu in Kotmari vati vabita na POHOD PO GUBAH v nedeijo 17. septembra 1981 Odhod ob 8.30 uri od gostiine Mežnar v Kotmari vasi. Pot bo vodita iz Kot-mare vasi v Brde (Vrde), od tam preko Karovca [krajži oddih, potkrbijeno bo s pijačo) na P)e!ivec, kjer se bomo ustaviti v gostitni pri Miemetzu [Topiicarju). Ljubiteiji domačih krajev prisrčno vab-ijenii ORF - KOROŠK) RAD)0 SLOVENSKE ODDAJE PETEK, 18. 9.: 14.10 Koroški obzornik -— iz kulturnega življenja koroških Slovencev. SOBOTA, 19. 9.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 20. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo. PONEDELJEK, 21. 9.: Koroški obzornik, napoved sporeda — Zbori pojo. TOREK, 22. 9.: 9.30 Domača zabavna glasba — 14.10 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Popevke. SREDA, 2$. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Ansambel „Arti Musices" — tit. oddaja. ČETRTEK, 24. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Družinski magazin. Kuiturno zgodovinski ogted in obisk GREBtMJSKEGA KLOŠTRA TER KRČAMJ v nedeijo, 10. septembra 19B1 Zbiraiišče ob 14. uri v grebinjskem kioštru Prirediteija: PD Veiikovec in Katotiška prosveta Vodi dr. Marjan Zadnikar, umetnostni zgodovinar POKOJNiNSKA ZAVAROVALN)CA ZA DELAVCE OBVEŠČA Pokojninska zavarovalnica za delavce na Koroškem (Pensionsversicherungs-ansialt der Arbeiter) sporoča, da ima v sledečih krajih uradne ure: v Labotu 65, občinska hiša 18. sept. od 8.—12. ure v Beljaku, Kaiser-Josef-Platz 1 Delavska zbornica 22. sept. od 8.—12. ure izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Ceiovee/Kla-genfurt, St. RuprechterstraOe 19/IV (Sindok), telefon 84 9 24, teleks 42084; uprava: 9021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, te-teton 32 5 50 - Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Louis Adamič o naših Amerikancih ^ ^mdeseta [g^ gg, bila y Ameriki tudi leta ameriških 9 "p- v prvi vrsti seveda potomcev nekdanjih priseljen- '. niso anglosaškega porekla. Ta poživitev zanimanja za ^il) sg bo, kot vse kaže, resno nadaljevala v osemde- y§4 in kar veseli smo lahko, da je na samem začetku \ r,^°8očnega družbeno-pohtičnega in kulturnega gibanja ^s.ega glavnega rojaka Louisa Adamiča. Izpod njegovega J; Je že leta 1928, ko je preživel prvih petnajst let svoje-Njenega življenja v ameriški „džungli", nastal spis z ,,BOHUNKI" (The Bohunks)*, ki je še danes, po 'k,,, petdesetih letih, temeljno delo za vsakovrstne preis-^seljenega človeka iz slovanskih dežel. 1 a ° Potrjuje glasno in jasno tudi ..duhovni oče" sodobne-,'ttjg *^kega etnicizma, Michael Novak, po rodu Slovak iz p ^nieriške generacije, v svojem ..manifestu" — ali zdaj priljubljeni in obenem prav osovraženi knjigi — JEN JE NETALJIVIH ETNIKOV" (1972), kjer po-beremo dolge odlomke iz omenjenega Adamičevega % reportaže, skupaj z najlepšimi priznanji za Adami-razumevanje priseljenčevega tragičnega položaja '%,^'jski" Ameriki in njenem ponesrečenem ..talilnem tem je zanimivo, da se je ta ostra analiza naših iz-kakor je občuteno zarisana v „Bohunkih", ohranila nespremenjena v pisateljevih poznejših delih, kot so V DŽUNGLI" (1932), „Moja Amerika" (1938), „Iz " dežel" (1940), „Narod narodov" (1945). Zanimivo je prav tako, da se proti temu klasičnemu opisu dogajanj v bolj cenijo, od časa do časa še vedno protestno oglasi kak slovenski publicist v svetu, ki Adamičeve resnice noče ali ne more sprejeti — največkrat samo zato ne, ker pač ni zacvetela za njegovim svetovnonazorskim plotom. Sicer pa je znano, da je prvi rod slovenskih izseljencev Adamičeve angleške tiske bolj slabo poznal, iz preprostega razloga, ker pretežna večina angleščine sploh ni brala. In ko to Adamičevi ,,Bohunki" iznenada izšli v mesečniku „Ame-rican Mercury", so se naši dobri ljudje porazdelili „za" in „proti" njihovi vsebini kar po zgledu urednika ah najbolj glasnega dopisnika, ki je poročal o Adamičevi objavi v slovenskem listu njihovega okusa. Pri tem bi menda tudi ostalo do danes, če Amerikanci drugih narodnosti ne bi ponovno odkrili trajnih vrednot, ki so vgrajene v tem sorazmerno kratkem Adamičevem besedilu, in če ne bi opozorili nanje tudi naši vidnejši slovenski Amerikanci v svojih spominih (Vatro Grili: MED DVEMA SVETOVOMA, Ljubljana 1979; v tej knjigi je objavljen tudi PRVI (nepopoln) slovenski prevod „Bohunkov"). Adamič se je kmalu po svojem prihodu v Ameriko, v to „norišnico", odločil, da postane .Amerikanec' in da se hoče uveljaviti kot pisatelj v angleščini. Zato je sproščeno pisal o svojih sovrstnikih, ki so prišli sem najprej samo „začasno", takole „za dve leti, tri, kvečjemu štiri leta", potem pa so dospeli do točke, ko jim je povratek v stari kraj postal „brez-upen sen ' in so se „ujeli" v Ameriki. O tistih, ki so prišli sem kot odrasli možje, je zapisal, da so v svojih srcih še vedno prej dorna kot v Ameriki, in to ne glede na dolžino svojega tukajšnjega bivanja. Poudaril je, da kratkomalo „niso spadali s^m ' visoki doveški ceni izselitve je sprva navedel mnenje^ naših avstro-ogrskih rodoljubov, ki so govorili in pisali, duševnosti naših preseljenih ljudi, ki ga drugi narodi vedno da je Amerika „lomila in pohabljala telesa, skrunila duše, ljudem jemala vero, maličila njihovo ljudsko govorico in lepe običaje in jih odtujevala domovini", in še to, da jim je vzela spoštovanje do ljudi „z višjimi poklici", jih pokvarila, naredila iz njih „objestneže, izprijence, suroveže in še huje. „Sam je potem pridal sledeče vrste, ki so danes v etnični Ameriki že zelo znane (razširile so se s knjigo „Smeh v džungli") in se berejo kot mogočen slavospev trpeči množici ameriških priseljencev: Amerika jih je privabila na milijone — potrebovala je njihove roke bolj, kot pa so oni potrebovali njene dolarje, in jih porabila. V svojih rudnikih in tovarnah jih je pobijala v stotinah, strla je njihova telesa, jih oropala najboljših človeških lastnosti, jih spremenila v stroje, v sužnje. Čeprav so prišli iz najnižjih plasti družbe, so prinesli s seboj ne le močne hrbte, temveč tudi mnogo duhovne energije . . . Toda Amerika je izrabila samo njihove mišice . . . vzela jim je, kar je bilo najboljšega v njih". Ko opiše svoj sestop z Ellis Islanda na ulice New Yorka, „v ta sodni dan", se avtor zamisli ob ..začetni izgubljenosti priseljencev" („od najbolj razgledanih pa do najbolj omejenih") in omenja njihovo prvo skrb, kako najti rojake, da bi se z njihovo pomočjo „morda" znašli". Dalje pripoveduje, kako zelo težko je bilo novodošlim iz jugovzhodne Evrope dopovedati anglosaškim Američanom in „tujcem" drugih narodnosti, kdo so in od kod so prišli; najhuje pa je bilo to, pravi, da si mnogi niti sami niso bili na jasnem, kdo so in od kod. „Ubogi Bohunk", Slovenec je bil ..Avstrijec", ..Krainer" ali „Grainer". Na tem mestu Adamič anekdotno omenja, da so avstrijski Nemci vztrajali, da so Nemci in ne Avstrijci, „ker jim je bilo zoprno, da so jih metali v en koš s člani takšne umazane drhali, kot so bili Hrvati, Slovenci, Slovaki in Srbi — se pravi v Ameriki izdelane .avstrijske narodnosti'." Palčkova Lizika Obmirni, zeleni Krki je živela deklica, ki so jo klicali Ružko. Kadar so otroci ubogljivi, so pridni, kadar niso, pa stoje za kazen v kotu. Tako je bito tudi z Ružko. Toda v kotu stati ni prijetno. Otroci bi bili, seveda, hudo zadovoljni, če bi ne bilo kotov na svetu. Toda je že prav, da so, drugače bi nas otroci ugnali v kozji rog. Sicer pa v kotu stati nikakor ni tako krvoločna kazen, da se ne bi dala prenesti. Lepo v kot gledaš, kako se muhe sprehajajo po steni, kako pajek mrežo prede in poslušaš, kako ptički zunaj na vrtu žvrgolijo. Nekoč je Ružka spet zašla v kot. Po nesreči, kajpak; spozabila se je in je sosedovi punčki jezik pokazala, kar se nikakor ne sme. In po nesreči jo je mamica videla. Mamica pa huda, toliko da ni šiba pela. Toda v kot je Ružka le morala. Za celo uro! Ružka se je nekaj časa v kotu kujala, potem se je modro držala, nato pa ji je postalo dolgčas. Dolgčas je pa strašno neumna stvar na svetu; prisili človeka, da zeha, da z nogo trese, da z ramo miče, da se za lase vleče ali kaj drugega bedastega počenja. Toda kaj hočeš drugega v kotu početi, ko pa nič drugega ne smeš, ko lepo mirno stati, in čez ramo gledati, če je mamica v bližini. ,,Oh, ah!" je vzdihnila Ružka in tako milo se ji je storilo, da so se ji pocedile debele solze po licu. Ružka jih je prestrezala s palcem in ko se je palec sprehajal po mokrem ličku, je zašel nenadoma tudi v usta. Solze so slane in Ružka je pričela sesati palec in palec je bil vedno boljši in dolgčas ni bil več tako pust kot poprej. To pa je tudi nekaj! Palec ji je postajat vedno bolj mikaven in Ružka ga je lizala od vseh strani, kakor da bi bil palec najslajša stvar na svetu. In hočeš ali nočeš — palec je postal Ružki velika naslada, kajti skoraj vsak dan je morala spet v kot. Tam pa — palec v usta! Potem ji je tičal palec v ustih kadar ni stala v kotu, zlasti pa v postelji, kjer je otrokom vedno dolgčas. Iz navade je nastala razvada in tako niti zaspati ni mogla več brez palca v ustih. Če dobro premislimo vso stvar od vseh strani — je ta stvar s palcem pravzaprav grda stvar. Nak, to ni lepo, zlasti če je palec umazan in zato se je tudi njen očka vjezil in ji je rekel: „Ti da si Ružka? Nisi, od sedaj naprej si Palčkova Lizika!" In kar na vsem lepem se jo je prijelo to ime. Ker pa Ružke zaradi tega ni nikjer nič bolelo ne ščlpalo, se je tudi sama privadila nanj in če si jo vprašal, čigava da je, je dejala veselo in glasno: Palčkova Lizika. Toda Ružka je rasla in že se je primak- nil čas, da jo bodo vpisali v šoli za prvi razred. Zdaj pa je šlo z imeni navzkriž. Pod kakšnim imenom jo bodo v šoli vpisali...? To pa jo je pričelo zares skrbeti, da se ne bi druge deklice še norčevale iz te grde njene razvade. Kaj storiti? Pričela se je srdita borba s palcem. Toda razvada je bila že tolikšna, da je bila borba s palcem za- Uganke Ko sonce v svet posine, kot klop se te drži; ko sonce pa izgine, takoj te zapusti. (Boues) Miada gospodična na rjavi preprogi stoji, gleda se v zrcalo, ki pod njo ieži. (n>]oiod qo eqj/\) Se v hiši rodim, na streho zdrvim, se z vetrom iovim, se v nič razkadim. (Luia) Čuden je fantič ta: iepo deško ime ima, iep klobuček ga krasi, a brez giave se mi zdi; v gozdu ga dobimo, ponj radi pohitimo. (^aojnf eqoB) res huda in neizprosna. Čez dan je bila njena borba s palcem zmagovita; čim pa se je vlegla v posteljo in je pričela dremati, pa se je palec prebudil in že je bil v njenih ustih. Pa je tiščala palec pod odejo z vso močjo, ali pa je dala roko pod hrbet — vse zaman. Čim je postala zaspana, se je palec kot tihotapec priplazil v njena usta in spet je s palcem v ustih zaspala. Na dan vpisovanja v šolo je bila močno zaskrbljena. In ko jo je mamica peljala v šolsko pisarno, je Ružki srček kar odpovedal; zmedla se je in ko jo je učiteljica vprašala, kako se piše, je vsa v solzah zašepetala: „Palčkova Lizika ... Pa nisem Palčkova Lizika." Učiteljica, ki je Ružko dobro poznala po pravem imenu, se je močno začudila, toda takoj je spregledala, koliko ura bije. „Ali še vedno kar naprej palec ližeš?" jo je vprašala. „še, še...", je zaihtela Ružka. „Pot!ej pa te res ne morem drugače vpisati kot Palčkovo Liziko!" „Saj ne bom več, počakajte do jutri!" je prosila Ružka. „Pa naj bo!" je dejala učiteljica veselo. „Bomo počakali do jutri! Oh, kako je bilo to hudo! Ves dan se je zmagovito upirala palcu, palec pa je bil jezen, ker ga je Ružka tako zanemarjala in si je mislil: čakaj, zvečer v postelji se bova že še srečala! Ružka pa se je danes borila za svojo čast. Ko je zvečer ležala v postelji, se je palcu celo posmehovala, češ, pa sem te! Teda ko so ji pričele oči omahovati, se je prebudil palec in hinavsko zvito se je hotel pritihotapiti v njena usta. Toda Ružka je bila na straži. Vzela je robec, zadrgnila z enim koncem svoj nesrečni palec, z drugim pa privezala robec na ograjico svoje postelje. Haha, zdaj pa pojdi v usta, če moreš! Srč- September Konec naših zdaj je sanj, konec lepih potovanj. Priše! k nam je spet september. S ključem šolskih vrat rožlja, več počitnic nam ne da. Knjige brž smo poiskali, v šolske torbe jih zdajali. Se septembra nismo zbali, brž smo v šolo se peljali. Tam smo razred nov dobili, v njem se bomo spet učili. Od septembra do pomladi, vsi se bomo imeli radi. no je zamižala in glej ga spaka, tudi palca je tisto noč po dolgem času zasP^. Ko se je drugo jutro prebudila, je bil P lec še vedno privezan na ograjico. Nagl° . je odvozlala in tekla naravnost v šolsko P samo. „Nič več nisem Palčkova Lizika!" ^ klicala. Učiteljica jo je vzela v naročje ko je v razredu klicala otroke po imenih < tudi Ružko poklicala s pravim imenom- b ka pa se je ponosno ozirala po razre° ' kajti zmagovito je rešila svojo čast. Tone Seliška' Živela, je stara žena z imenom Mica. Poleg mucka in kužka je imela samo še kravo Šeko, pa še to je morala jeseni prodati, ker ni imela dovolj krme, da bi jo pre-živila čez zimo. Tisto poletje je Šeko pridno pasla po travniku in ji venomer prigovarjala: „No, Še-ka, tu jej, tu je boljša trava." Prišla je jesen, čas ločitve. Mica je še zadnjič napasla kravo, nato pa jo je peljala na živinski sejem. Žalostno ji je govorila: „0, kaj bo sedaj, ko te moram prodati, kje bom dobila mleko?" Krava je s povešeno glavo stopala zraven nje, kot da bi jo razumela. Tako sta počasi prišli na sejmišče. Šeka je bila lepo rejena, zato jo je Mica hitro prodala in dobila za njo pre- cej denarja. Spravila je denar in se napotila proti domu. Sledilo pa ji je več sejmskih tatov, ki jim ni ostalo skrito, da ima Mica danes štedilnika. Takole jima je govorila: „No, tu imata najprej malo mleka in kruha, za večerjo bosta pa dobila še žgance." Ko se je zve- Mica in tatovi denar, pa so se ga hoteli na lahek način prilastiti. Mica je prišla nič hudega sluteč domov in začela kuhati žgance. Po svoji stari navadi je kramljala in klepetala z mucko, ki ji je bilo ime Sablja, in s kužkom Kijem, ki sta se kar naprej smukala okrog čerilo, reče Mica kužku in mucki: „Nocoj bomo jedli žgance, dobro jih bom zabelila." In res je začela drobiti žgance in se po svoji stari navadi spet pogovarjala s Kijem in Sabljo. Tatovi, ki so že nestrpno čakali pred vrati, kdaj bodo lahko vdrli, so pozorno poslušali njeno govorjenje. Micka je na^, takole dejala mucki in kužku:'^j, ko, sedaj bomo pa jedli. Na* prej ti malo, pa ti malo, pa ^ jemalo, pa spet tebi malo. Da ste lačni, bom pa dala še teb' ,p, inonemumalo. No, karjefS .jp bo pa zame." Ko so povečerja Mica spet rekla kužku in m „No, sedaj ste se najedli le P°Lb-ven. No, Sablja, no Kij. lja, no Kij, le pojdite ven- v ^p-tatovi to slišali, so dejali: liko jih je," in se zapodih ^ da so jih noge komaj dohajale- ^ Tako se je Mica rešila tato ' ^ da bi sama vedela. Vi otroc*' ^ to berete, pa sile zapomrutj^i je treba z živalmi lepo ^a p in jim tudi kdaj privoščiti P*T besedo. _______________ Drugje v tej objavi pa naš pisatelj večkrat pove samo najboljše o Slovencih: „Slovenci, najmanjši slovanski narod, so poleg Čehov najbolj izobraženi in civilizirani med vsemi Bohunki. Mnogi od teh, ki so prišli v Ameriko, celo najpreprostejši kmečki ljudje, se dobro zavedajo svoje narodnosti in višje kulturnosti in jim nikakor ni prav ... da jih uvrščajo med .Avstrijce' O družbenem položaju naših ljudi v prvih letih njihovega ameriškega življenja zvemo, da so bili dolga leta slabo plačani težaki in da so opravljali najbolj nevarna in najbolj umazana dela. Med njimi vidi Adamič samo peščico misijonarjev, župnikov, uradnikov, krčmarjev in drugih, ki niso delali z rokami; tudi nekaj čevljarjev, kovačev in krojačev se je otreslo najhujšega. Šele med prvo svetovno vojno „so nekateri, ki so se potrudili in se naučili angleščine, postali ,bosi', nekateri drugi pa postali podjetniki. Več Čehov in Slovencev — celo eden ali dva Hrvata — je postalo milijonarjev — bili so bankirji, tovarnarji in trgovci. Nekaj se jih je opomoglo tako, da so uvažali alkoholne pijače in jih na debelo tihotapili. Pred prohibicijo so tisoči obogateli kot lastniki krčem". Takoj za krčmami je Adamiču katoliška cerkev „naj-uspešnejše javno podjetje v sleherni slovenski, slovaški ali hrvaški naselbini". V večini teh naselbin vidi razkol v dvoje nasprotnih taborov: „v ljudi, ki verujejo v cerkev, in v nevernike, ki so večidel socialisti". V nadaljevanju sledi, da so ..neverniki seveda v manjšini in na splošno brez moči", katoliške cerkve s svojimi farnimi šolami pa „trdnjave srednjeveške miselnosti". A med našimi in drgimi slovanskimi priseljenci, ki jih obravnava, srečuje še druge, o katerih piše takole: ..Obstaja še tretja skupina ali bolje rečeno drhal, verjetno številčno močnejša kot obe omenjeni skupini, ampak brez organizacije. V tej najdemo izgubljence, tavajoče duše, ki sicer niso neverne, ampak ne hodijo v cerkev: duhovne reve, ki so se napihnile ob ameriški misli o enakosti, nezaupljive do vsega razen do najbolj očitnih šarlatanov, neizobražena množica, pri kateri zmes nevednosti in predsodkov predstavlja strahotno kombinacijo . .." Veliko tragičnost položaja premnogih, med nebom in zemljo lebdečih slovanskih kmetiških ljudi brez „jasne narodne zavesti", ki si sami niso na jasnem, kaj se z njimi dogaja v Ameriki, je Adamič mojstrsko očrtal tudi na ta način: „V svojih lastnih predstavah so bili. .. ljubimci, plesalci, pevci in otroci Vsemogočnega prej, kot jim je utegnilo priti na misel, da so tudi člani neke narodnostne ali politične skupnosti. Bili so in so še vedno zelo ponosni na svojo vzdržnost pri težkem fizičnem delu, na svojo spolno moč (pri njihovih ženskah je nosečnost zelo pogosta), na svoje pevske glasove in na to, da znajo piti kot možje." Tuintam se zdi, kot da bi med te „Bohunke" stopili živi značaji iz Cankarjevih spisov: naš ameriški rojak literarno opiše povratek slovenskega .Amerikanci' v domačo vas in ugotavlja, da se je ta „mladi kmet" na tihem podal v Novi svet ,,v obleki iz domačega platna, s culo na rami in poraščenega obraza", zdaj pa se vrača med svoje domače v ..širokih hlačah, ki so mahedrale okrog njegovih nog, v čevljih na gumbe, s polcilindrom na glavi, s celuloidnim ovratnikom in s kravato kričeče barve, na kateri se je bleščala velika zaponka v obliki podkve; da gladko obritega obraza, dveh težkih kovčkov iz ponarejenega usnja in zbirke tujih besed, ki so bile pravo čudo brez kakršnegakoli pomena, niti ne omenjam." V „Bohunkih" je zapisano tudi to, da je bilo med našimi priseljenci malo zanimanja za ameriško družbo in politiko — tudi če so se odpovedali misli na povratek domov. O tistih .bohunkovskih' Američanih, ki jim je uspelo priti do javnega položaja, pravi avtor, da gredo med Bohunke le, kadar rabijo njihovo pomoč za volilni dan, za to pa potem ob .P" ..povzdignejo nekaj svojih dalmatinskih ali slovaških na častne položaje policajev, cestnih pometačev ali cev..." (Slovenci da smo tako imeli rablja v Čikagu-1 Jš mič je sploh bil v dvajsetih in tridesetih letih prepttf^ 'gjp-se Slovani kot politiki navadno ne znajdejo v Amerik'- " vani so preveč sintimentalni, naivni in prepošteni za t či, celo potem ko so šli skozi ameriške preizkušnje". Za to našo objavo sem izbral samo nekaj printer^^ji Adamičevega teksta. Ta njegov prvi javni razgled P^ našega človeka na ameriškem asfaltu vsebuje, kakopak lo vrsto drugih spoznanj in literarnih opisov v resnim ' Jenih ali humorističnih odstavkih, ki bi si jih bilo vredno dati posebej. Še marsikateri pisatelj si bo pomagal z čevim gradivom, ki je tukaj zbrano v skrbno konden ^ je obliki. Bila je velika novost za Ameriko iz leta 19-f ODitKt. Dna je venna novost za ztmeriKO iz teta , vse to izšlo v angleščini, in da je vse to napisal prisetj^.^,j!i v močan in trajen zagovor vseh „ponižanih in raz ov- novih Amerikancev iz slovanskih dežel, tudi naših SloC piO' O tem zgodovinskem spisu našega velikega rojaka goče reči samo to, da so v njem načete prav vse ..........................'*" 'f ............................. ) logije — vse tisto bistveno, kar se mota okrog našega ^0^ naših ljudi v Ameriki. „Bohunki" so povrhu še zelo sf pjijj j; - - i .-so-. j. —^-da',^f)l' st" teh* samo s kakšno zunanjo podobo, v opisu spremenjene^,^ delo, saj se je kar težko odločiti, kaj bi danes mor^a st^'. izpustili ali predrugačili. Verjetno bi kaj takega lahk v svetu, pa ostne, kakor je to pred tolikimi leti zap'S3 Adamič. , ^ * Vzdevek „Bohunk" so si izmislili staronaseljeni ameriški ^l^ji ^ z njim zmerjati vse stovanske prišteke razen Rusov; v be združita epiteta „Bohemian" in „Hunky". ! ! ! ) I ' -"°V Nov razne dejavnosti, med drugim tudi dvoje predavanj. Najprej nam je sekretar republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Marjan Lenarčič predstavil slovensko borčevsko organizacijo, pripovedoval o njeni organiziranosti in razširjenosti, pa tudi o njenem vključevanju v vrste demokratov in antifašističnih sil v svetu. Na naša vprašanja nam je podrobro razložil tudi pomen in vlogo partizanske vojske v sklopu zavezniških sil v drugi svetovni vojni. Ob tem prikazu smo spoznali tudi vlogo partizanstva na Koroškem in bili smo ponosni, da smo nasledniki tistih zavednih, svobodoljubnih junakov, ki so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje za našo osvoboditev izpod fašizma. Drugi predavatelj je bil član predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Savin Jo- nastop v tej gimnaziji. Že naslednji dan se je najavil politični vrh obalnih občin. Prišli so k nam na obisk, da nam predstavijo slovensko obalo tako z družbenopolitičnega in gospodarskega kot tudi s kulturnega in z narodnostnega vidika. V delegaciji, ki jo je vodil predsednik skupščine obalnih občin Alojz Ceglar, so bili še predstavniki Socialistične zveze in borčevske organizacije. Predstavili so nam gospodarski in politični razvoj obale, prikazali so povezovanje tamkajšnjih občin v obalno regijo ter njihova prizadevanja na področju gospodarstva in turizma. Izrazili so zadovoljstvo, da na svojem področju lahko navežejo stike tudi z zamejskimi Slovenci iz Koroške, medtem ko imajo s Slovenci v Italiji zelo razvito stalno sodelovanje. V razgovoru s tov. Feliksom VVieserjem in tajnikom zbora so se pogovorili o konkretnih možnostih sodelovanja med obalno regijo in našimi organizacijami, pa tudi o tem, da bi nam obalna regija nudila pogoje za vsakoletne pevske seminarje ter bi nas vključevala v programe obalne kulturne skupnosti. Vse naše želje in predloge so sprejeti z razumevanjem in nam zagotovili iskreno sodelovanje h sbnimi objekti, kot so notranji 1^' vsa igrišča, kegljišče, ambu-^ terapija pa tja do frizerske-je^iona. Presenečeni nad udob-ugodnostmi smo dobili pre-v dvo in troposteljnih b % ^ Počitniških hišicah, ki sodi- 'a. ^ompleks hotela oziroma dobilo nas je preko 40 in tako Seij^aselifi kar 10 hišic, naše na-'arr ^ imenovali vas Koroškega banskega pevskega zbora. in spet vaje 'ati dan smo se dobili na pr- potem ko smo se najprej ijsuvoriij o poteku življenja in de-seminarju. Izvolili smo tudi aro seminarja ter dve komisiji čport in rekreaoijo ter za kul- 1§j m razvedrilo. Poverjeni tova-Sl^° Potem skrbeli, da nam v pro-h času ni bilo nikoli dolgčas. s dirigent prof. Branko Čepin '6r, seminar pripravil zelo obši-SosrJPored pesmi, zato smo se do-l)i da bomo začenjali z vaja-ob pQi osmih zjutraj. Tudi dela je bil zanimiv: najprej vpeli, nato smo imeli delje-^ s, pri čemer sta dirigentu po-ti tik korepetitorja Simona in Jo-Pred kosilom pa smo skupaj l^iij H. kaj smo se dopoldne na-.^opoldanske vaje smo imeli ^iat ° skupaj. Tak način dela je ''Os čas seminarja. h *j'miva predavanja j večerni čas smo želeli izkopi tako smo imeli po večerji gan. Njegovo predavanje nas je popeljalo v zgradbo družbenopolitičnega sistema Jugoslavije, ko nam je orisal etape postopne demokratizacije, uvajanje samoupravljanja in delegatskega sistema kot oblike neposrednega odločanja delovnih ljudi o vseh vprašanjih dela in življenja. V pogovoru z njim smo razjasnili tudi nekatere nejasnosti v zvezi z nacionalnimi vprašanji v Jugoslaviji ter o odnosu matičnega naroda in njegove države do zamejskih Slovencev. Pogovor je bil zelo odkrit, brez prikrivanja objektivnih problemov in subjektivnih gledanj. Odkrili so nas Ne da bi se kaj najavljati, so nas na obali kaj hitro odkrili. Že drugi dan našega bivanja nas je obiskal ravnatelj koprske gimnazije Anton Skok. Z veseljem smo sprejeli povabilo, da bi nastopili na njihovi šoli. Odstopili so nam uro pouka ter se zbrali v atriju šole, ki sprejme do 700 ljudi. Bil je nabito poln. Naš program smo zaokrožili v celoto s tem, da smo naše pesmi povezovali s poezijo in prozo koroških literatov Lipuša, Kokota, Januša in Messnerja, vmes pa je Danica Čertov zapela nekaj angažiranih pesmi. Publika — mladi ljudje in profesorski zbor — je bila navdušena in ravnatelj se nam je zahvalil z enim stavkom: „Hvala, ker nas pomagate buditi!" V razgovoru po koncertu so nam zagotovili, da imamo v bodoče lahko vsako leto - poznajo in razumejo težnje naše narodnostne skupnosti, saj so sami dolgo trpeli pod italijanskim fašizmom. Še isti večer smo začeli program sodelovanja tudi konkretno uresničevati. Po vaji nas je obiskal mešani pevski zbor „Obala", ki po svoji kvaliteti sodi v Sloveniji v sam vrh na področju zborovskega petja (že dvakrat je osvojil zlato plaketo na pevskem tekmovanju v Mariboru). Preko 40 mladih pevcev se nam je predstavilo kot zelo uglašen monolitni zbor. Psemi kar ni bilo konca, vzdušje je naraščalo in proti polnoči nismo bili več dva zbora, ampak ena sama velika skupina prijateljev, ki je skupaj pela, enako mislila, enako čutila. Nadaljevali bomo na Koroškem. Med gosti kakor v družin! Dom je bil polno zaseden, poleg nas je letovalo še okrog 300 go- stov, po večini borcev in vojnih invalidov. Kaj hitro smo se spoprijateljili. Živo so se zanimali za nas. Ko smo vadili v dvorani poleg jedilnice, se je večkrat zgodilo, da je kdo odprl vrata in postavil vmes stol, da se ne bi zaprla — tako so našo pesem poslušali tudi v jedilnici. Ko smo prišli na večerjo, so nam spontano zaploskali. Ker so se ravno v tem tednu gostje v domu menjali, smo jim morali prirediti kar dva priložnostna koncerta. Tako lepega sprejema nismo pričakovali, saj so bili trenutki kar ganljivi. Zdrav duh v zdravem tetesu Res je, da za kopanje ni bilo veliko časa, niti nam vreme ni bilo naklonjeno. Kljub temu smo se dovolj ukvarjali tudi s telesno kulturo. Dnevno so posamezne skupine igrale mini golf; odigrali smo tekmo v odbojki, pri kateri so zmagali basi (ena igralka si je od prevelike vneme celo zlomila roko); odigrali pa smo tudi nogometno tekmo s strežnim osebjem doma. Bilo je zelo napeto, kajti bili so mojstri žoge. Naši fantje so se dobro držali, delno so si priborili celo terensko premoč, vendar so tekmo nesrečno izgubili s pičlim rezultatom 0:1. Najboljši igralci v našem moštvu so bili dirigent, Serajnikov Tonči, Wutte Milan, Polcer Franci, Sternov Pavli, Kramarjev Franci in Wieser Feliks; v golu pa se je mučil Jože Rovšek. Povratna tekma bo prihodnje leto. Tomos, Postojnska jama, botnica Franja Ob priložnosti koncerta v Kopru smo obiskali tudi tovarno motorjev Tomos. To je razmeroma mlado oodjetje, ki se je v 25 letih razvilo v pravega velikana. Kljub temu, da razpolagajo z visoko tehnologijo, imajo zaposlenih prek 3000 delavcev. Po ogledu tovarne, ki izdeluje mopede in motorje za čolne, so nas sprejeli predstavniki samoupravnih organov in nam povedali nekaj več o delu in življenju delavcev v tovarni. Poleg dosledno uresničenega samoupravnega sistema ima delovni kolektiv tudi svoj pevski zbor, ki nastopa me samo doma, ampak tudi na vseh pomembnejših pevskih revijah Primorske in Slovenije. Enotedenski seminar se je prezgodaj iztekel. Povratek v soboto 5. septembra smo izkoristili, da smo si ogledali še Postojnsko jamo, ki ie marsikoga prvič očarala. Po kosilu v partizanskem Cerknem pa smo šli še v partizansko bolnico Franjo. Ta se imenuje po zdravnici Franji Bidovec, ki je organizirala življenje in delo ves čas delovanja bolnice. Imeli smo srečo, da je bil s skupino beneških Slovencev tudi nekdanji bolničar, ki je ves čas delovanja bolnice od decembra 1943 do 4. maja 1945 preživel v tem znanem kraju. Pripovedoval nam je o načinu zdravljenja, o varnostnih ukrepih, razkazal nam je posamezne barake, v katerih se je v najtežjih pogojih zdravilo preko 600 težko ranjenih borcev. Danes je do bolnice speljana pot, ki se nam je zdela naporna — takrat so zaradi tajnosti hodili samo po deročem potoku, prenašali težke ranjence, jih spuščali po vrveh ... Ko smo v čast vseh trpečih zapeli in se izvrstnemu vodiču zahvalili, ga je stisnilo v grlu, zmanjkalo mu je besed, šele čez nekaj časa je iztisnil: „To je moj drugi dom, tu sem pustil najlepša leta moje mladosti..." J. R. A V S T R ) J A 1 PETEK, fS. 9.00 Poročilo — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.50 Ruščino — 10.00 Goti-tiko v Avstriji — 10.50 Rdeča je ljubezen — 11.55 Popaj, mornar brez strahu in plemstva — 12.00 Možje brez živcev — 12.15 Van Gogh je tu slikal — 15.00 Redakcija — 17.00 Za predšolske otroke — 17.50 Pustolovščine Toma Sawyerja in Huckleberryja Finna — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki — 20.15 Oddaja XY — 21.15 Modna revija — 21.20 Panorama — 22.10 Reklama in šport — 22.20 Nočni studio — 25.50 Poročila. SOBOTA, 19. 9.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 Promenadni koncert — 11.25 Nočni studio — 12.50 Igraj z nami — 15.00 Redakcija — 15.20 Ljubezen, smrt in hudič — 17.00 Gradbišče — 17.50 Tehnika za otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Igračkanja z Frankom Elstnerjem — 22.00 šport — 22.20 Steve Lavvrence in Eydie Gor-me pojeta pesmi Cole Porterja — 25.05 Poročila. NEDEL1A, 20. 9.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Izobrazba v podjetju — 15.10 Ta ni od včeraj — 16.50 Nils Holgersson — 17.17 Po Odisejevih sledeh — 17.45 Klub seniorjev — 18.50 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Mali dunajski Ha!bwelttheater — 22.10 šport — 22.25 Poro-či!a. PONEDELJEK, 21. y.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 TV kuhinja — 10.00 Zbor v grški tragediji — 10.30 Ljubezen, smrt in hudič — 12.05 Risanka — 12.15 Svetopisemske iivati v sveti deieii — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Konjske zgodbe — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v sii-ki — 20.15 Ponedeijski šport — 21.05 Prizorišče New York — 21.50 šport — 22.20 Poročita. TOREK, 22. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 Angteščina — 10.00 Metode anaiize — 10.30 Ta ni od včeraj — 12.10 Možje brez živcev — 12.20 Kiub seniorjev — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Tudi pošaiiti se je treba — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Pustoiovske zgodbe z Maiajskih otokov — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Argumenti — 21.15 Zrcaine siike — 22.05 Maria Stuart — 23.50 Poročita. SREDA, 2$. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošaiiti se je treba — 9.35 Francoščina — 10.05 To je London — 10.35 Gabiian, moj najboijši prijateij — 12.00 Argumenti — 13.00 Redakcija — 17.00 čarovnica iz meg-te — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Smeh na recept — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v siiki — 20.15 dr. Francoise Gaiiiand — 21.50 Poročita. ČETRTEK, 24. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Zd predšoiske otroke — 9.30 Dežeta in ijudje — 10.00 Prometna vzgoja — 10.15 šoiska oddaja — 10.30 Mamička — 12.00 Možje brez živcev — 12.15 Wa)toni — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.30 Marco — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Bodi mož — 21.25 Pridi Mustafa — pojdi! — 22.10 šport — 23.00 Poročita. AVSTRtJA 2 § PETEK, 18. 9.: 16.00 Laxen-burg: evropsko prvenstvo v dresuri — 17.30 izobrazba v podjetju — 18.00 Gaierija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Luč na zahodu — 21.15 Modna revija — 21.20 Poiitika v petek — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Voičji čiovek — 23.25 Poročita. SOBOTA, 19. 9.: 14.30 Športno popoidne — 17.00 Saizburško gtedaiiško siavje — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiier — 19.30 Čas v siiki — 19.50 „Primer za ijudskega odvetnika?" — 20.15 Primer Maurizius — 21.55 Harper — 23.50 Poročita. NEDELJA, 20. 9.: 14.00 Stavnostna povorka ob 60-ietnici Gradiščanske — 17.00 šport — 18.30 Okay — 19.30 čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 F. P. 1 ne odgovori več — 22.15 Chicago 1930 — 23.00 Poročita. PONEDEUEK, 21. 9.: 9.00 Siavnostna povorka ob 60-ietnici Gradiščanske — 18.00 Znanost danes — 18.30 Onedinova iinija — 19.30 čas v siiki — 20.15 Datias — 21.05 Šiiing — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Hiša na tretji cesti — 0.05 Poročita. TOREK, 22. 9.: 17.45 Srečanje s Kari-Hein-zem — 18.00 Orientacija — 18.30 Onedinova iinija — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Kviz v rdeče-beio-rdečem — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročita. SREDA, 23. 9.: 18.00 Dežeia in ijudje — 18.30 Onedinova iinija — 19.30 čas v siiki in šport — 21.50 Deset pred deseto — 22.40 K ozdravijenju osebe — 0.10 Poročita. ČETRTEK, 24. 9.: 17.45 Varstvo voda — 18 00 Po Avstriji — 18.30 Onedinova iinija — 19.30 čas v siiki — 20.15 Veiika šansa — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 irt poročiia. Iz planinske dejavnosti SLOVENSKI ŠPORT $ PLANINC) IZ CELJA SO NAM VRNILI OBISK Po nekaj negotovost! je bilo v soboto 12. t. m. vendarle res, da nas obiščejo prijatelji iz Celja. Kljub temu pa je nas peščica na Bleščeči do zadnjega sedela kot na trnju, kajti ura se je neusmiljeno pomikala preko poldneva a Celjanov ni bilo od nikoder. Najprej so nas k sreči predpriprave dokaj zaposlile a končno smo tudi te drobčkane probleme rešili in pričelo se je mučno čakanje. Vsak po svoje je ubijal čas in slednjič le nekdo vzklikne: „Zdaj menda prihajajo!" Zares, koj nato prihiti Magda z odprtimi rokami naproti: ..Zdravo, zdravo!" Prisrčen je pozdrav in njen nasmeh se zliva s sončno planino v eno. Drug za drugim prisopihajo prijatelji proti koči med njimi Herbert, ki igra nekako vodiča. Glej tam prihaja Janez, dostojno pozdravimo junaka Paklenice. „Glej šmenta", kar cele verze ..neznane planinske epopeje" recitira z retoriko dramskega igralca — saj rečem planinci so od -v Motki pevski zbor .Kralj Matjai" iz Libuč vabi na KONCERT v :oboto 19. septembra 1981 ob TO. uri v Sthwarziovi dvorani v Pliberku. Nakopajo: metani okiet ..Lokvanj" iz Vojnika, molki zbor „Fran Berniker" iz Siovenjgradta, molki pevski zbor „Kraij Matjai" iz Libuč Prisrčno vabljeni Slovensko prosvetno druitvo ^Bisernica" v Ceiovcu vabi na odrzko predztavo Ktuba ziovenzkih ttudentov na Dunaju. Predvajali bodo igro Bertolda Brechta IZJEMA iH PRAViLO v petek 18. zeptembra 1981 ob 19.30 uri v Domu umetnikov (Kiinztlerhauz) v Ceiovcu. Prisrčno vabljeni Siovenzko prozvetno druitvo ,Gorjanci" v Kotmari vazi vabi na VESELiCO GORJANCEV ki bo v zoboto 3. oktobra 1981 ob TO. uri pri Puzchniku v Sentkandoifu. Za plez bodo zaigrati ,Fantje iz Podjune" Prisrčno vabljeni Siovenzko prozvetno druitvo „Zila" na Ziljzki Biztrici vabi na igro iZJEMA tN PRAViLO (Bertold Brecht) v nedeljo, dne TO. zeptembra 1981 ob 14.30 uri v Kulturnem domu na Ziljzki Biztrici. Goztuje Klub ziovenzkih itudentov na Dunaju. Prizrčno vabijeni DAN ODPRTiH VRAT V TINJAH v nedeljo TO. zept. 1981 ob 14.00 uri. Ob tej priloinozti je tudi odprtje raz-ztave umetniikih del i.ziikarzkega tedna v Svečah. Naztopajo: moiki zbor iz Sveč pod vodztvom prot. dr. Antona Feiniga in ienzk) oktet SPD „Obir" z Obirzkega pod vodztvom ravnateija Vaientina Polanika Ogied novega doma in družabnost. sile, če pa so to Celjani, je pa treba še vse pomnožiti z dve. Med prijatelji pozdravljamo tokrat še prav posebno direktorja „Avto Celjen tov. Ivana Požlep, medtem ko vidno pogrešamo predsednika sekcije Staneta, ki ima resda vneto skrb za planinstvo, a nekoliko manj za potna dovoljenja ter zgovornega poročevalca Celjanov, šaljivega Ka-limera, ki se trenutno vežba na bolj resnem področju. Sledijo besede, ki so zgolj formalne — zares Janez ni le odlični planinec, temveč tudi sijajen govornik — v zastopstvu Staneta izroči našemu planinskemu društvu plaketo celjskih planincev — njegove besede so odkrite, prisrčne — izražajo vse to kar čutimo — da smo bratje ne le po krvi, mar- več tudi po srcu. Lubo se zahvaljuje: ...nimate lanstne koče, imate jo tukaj na Bleščeči!" Vsaka na-daljna beseda je odveč! Spregovori še direktor „Avto Celje". Bodrilne besede nam govori — ne smemo pozabiti, da stojimo na tleh, ki so sveta slovenska zemlja, ostati ji zvesti ter nadaljevati delo naših očetov, ki so umirali zanjo v najbolj hudih časih naše zgodovine. S tem je bil končan napol oficielni del prijateljskega obiska in posvetiti smo se ..bilateralnim vprašanjem" svidenja. Kaj naj omenjam — knjige bi lahko pisal o tem, toda čemu? ... Če srce srcu govori, naj ostane to med njima. Privrela je pesem iz gr) — pesem ljubezni, borbena pesem, domoljubna - pred kočo v prekrasni mesečini se je razlegala po planini - družila nas je v eno- — čutiti je bit en sam srčni utrip. Že davno se je nagnil dan, ko sva z ženo hodila po planini, po napol mračnem gozdu — misli hite tja pod zvezdnato nebo - spomini se vračajo iz preteklosti — vse se utaplja v brezkončni radosti. Zgodaj zjutraj smo spet na nogah. Cilj naš je „Jepa". Desetica nas se odpravi na pot. Znoj teče v potokih, toda še pred deseto uro osvojimo vrh Jepe. Janez, Marijan, Lubo — a oprostite, prave junakinje so vendarle: Magdalena, Milena in naša Nežka. Prelep pogled z vrha poplača vse — Julijci, Baško jezero, vijugasta pot Drave....lepa si zemlja in blagor komur plodiš". Gledaš in sanjariš, ne nagledaš se pa lepote, sanje se zdijo brezkončne ... Poslovili smo se od vrha - nazaj gre pot, proti koči. Uren nam hiti korak — na Berti kratek premor in že smo spet na poti. Naša pot... preko Komniškega sedla hitimo proti Bleščeči... Dospeli smo — nasmejani obrazi nas sprejmejo. Malo se okrepčamo in že se je treba posloviti. „Na svidenje! na svidenje! — zadnji je pozdrav — težko se ločimo — le zavest, da se kmalu spet vidimo nas veseli. S Herbertom se peljemo do doma... tam je vse narobe... Govorimo o mejah, spanec nas nadleguje — poslovimo se od Herberta — spanje — sanje — neskončne sanje. Magda, Janez, Stane, Marijan — sami nasmejani obrazi, ena sama dobra volja — v ozadju pa Jepa, ki nemo zre v dolino — skozi tisočletja je kljubovala najhujšim nevihtam — ..ugledala je zgodbo Slovenije otrok, je slišala njih petje, njih vrisk in njih jok." F. č. # TUDI V PODJUNO PLANINSKO POSTOJANKO Slovensko planinsko društvo v Celovcu se zelo prizadeva, da bi zadostilo potrebam vseh svojih članov. Tu pa so razne težave, kijih bo treba vsekakor premostiti. Tako je na primer Podjuna glede planinske dejavnosti zapostavljena zaradi tega, ker je oddaljenost od skupne društvene planinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" precej velika, tako da je le-ta redkokdaj cilj podjunskih planincev. Ker pa je celovško planinsko društvo zainteresirano, da tudi v Podjuno razširi svojo dejavnost, je sklenilo, da bo zgradilo še eno planinsko kočo in sicer v Podjuni ter tako dalo tudi Podjunčanom boljšo možnost planinske dejavnosti, ki si jo je le težko predstavljati brez svojega planinskega zavetišča. Kočo bodo upravljali Podjunčani, podobno kot Rožani skrbijo za kočo na planini Bleščeči ped mogočno Jepo. Imeti svoje planinsko zavetišče pomeni toliko, kot da imaš svojo hišo, za katero skrbiš in se dobro počutiš v njej. Podjunskim planincem in tudi drugim svetujemo, da pridejo oz. obiščejo „Kočo nad Arihovo pečjo" in se prepričajo, s kakšno neizmerno ljubeznijo skrbijo rožanski planinci za njihov planinski dom, ki ni velik po volumnu, pač pa velik po tem, da si je pridobil ugled in prijateljev ter oboževalcev kot le malokatera planinska postojanka na Koroškem. Podobno šanso bo imela tudi bodoča planinska koča v Podjuni. Z združenimi močmi gotovo ne bo težko zgraditi takšne planinske postojanke. Večji problem bo dobiti primeren prostor, ki bo odgovarjal potrebam podjunskih planincev. Najbolj centralno mesto za Podjuno je vsekakor območje Ojstre in Topiče, ki zaobjame svet od Košute nad Selami preko Olševe, Pece do Komelna, skratka vzhodni det Karavank. Da je v Podjuni zanimanje za planinstvo je pokazal zadnji izlet na Peco, kjer se je kljub neugodnemu vremenu vabilu Slovenskega planinskega društva odzvalo kar lepo število Podjunčanov. Bodoča planinska koča v Podjuni naj bo dom srečanja, ki bo na razpolago vsem, kot je to na Bleščeči v „Koči nad Arihovo pečjo". Slovensko planinsko društvo v Celovcu bo napelo vse sile, da uresniči svojo namero (zgradi planinsko postojanko) in tako tudi Podjuni omogoči podoben razvoj, kot ga doživljajo v Rožu. Podjunskim planincem se torej obetajo lepši časi in prepričani smo, da bo z izgradnjo planinske koče v Podjuni planinska dejavnost močno narasla, kar je seveda iskrena želja vseh slovenskih planincev na Koroškem. * PROSLAVA DNEVA PLANINCEV NA KRVAVCU Na letošnjem dnevu planincev na Krvavcu, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Kranj, se je zbralo kar 6000 ljubiteljev gora, ki so tako prepričljivo demonstrirali planinsko tovarištvo in povezanost z gorami. Slavnostni govor je imel sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Poudaril je pomembno vlogo planinske organizacije, ki v 170 društvih povezuje nad 100.000 planincev. Med drugim je naglasil, da so bile gore Slovencem vedno blizu ter da so v davni in bližnji preteklosti dajale zatočišče pred raznimi sovražniki. Planinci so bili tudi tisti, ki so mnogo prispevati k prosvetljen-stvu in budili narodno zavest med Slovenci. Zbrano množico planincev je pozval, da naj se prizadeva čim več mladine vključiti v planinsko organizacijo ter da vsak po svoje pripomore k boljšemu gospodarjenju. Na srečanju je predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec podelil zlate značke planinske zveze raznim zastopnikom organizacij in ustanov, enoti letalske milice in pilotu Andreju Andolšku ter še druga priznanja. Dopoldne so se nedaleč od koče na Gospin-cu na Krvavcu srečali pri pomniku tudi borci. To je bila že 13. osrednja proslava dneva slovenskih planincev. Teh proslav se stalno udeležujejo tudi slovenski planinci iz zamejstva. Poraz_proti riva!u iz Smiheia Preteklo nedeljo je SAK. imel v gosteh moštvo iz Šmihela. Zbralo se je okrog 400 ljudi, večinoma navijačev za SAK, z željo, da bi videli svoje moštvo, kako bo zmagalo proti rivalu iz Šmihela. Tudi v to tekmo je SAK šel še brez Drnovška, ki še ni bil čisto zdrav in je bil mišljen kot rezerva. Komaj se je igra začela je že prišla mrzla ploha nad SAK v 7. minuti — Mijatovič je streljal prosti strel — napaka obrambe in že je bilo 0:1 za Šmihel: Suler je iz petih metrov premagal Ahlina. SAK tega šoka skoro ni mogel preboleti. V prvem polčasu je moštvo Šmihela igralo boljše, imelo je več od igre pa tudi borilo se je dosti bolj kot igralci SAK-a. Šele proti koncu prvega polčasa je SAK prišel v boljšo formo in prevzel iniciativo. Polčas se je končal z vodstvom Šmihela. V polčasu je trener Babšek zamenjal Gregoriča s Perčem, kar pa je bila velika napaka, ker je Perč v prvem polčasu igral dobro, po drugi strani pa je napadalec Gregorič moral igrati levega branilca, česar pa on ni navajen. V drugem polčasu je SAK vzel igro v svoje roke, vendar sprva zelo neefektivno. Šele od 60. minute naprej se je začel napad na vrata Šmihela. 1500 m kravl, Darjan pa tretjepbs' ni v kravlu na 400 m. UvrstiM' državah je bila sledeča: NDR ^ Velika Britanija, Švedska, Italija, Poljska, Avstrija, Fra" ' Madžarska, Jugoslavija, NizozeH Španija, Švica, ČSSR in Romump' V svetovnem merilu je Borut t drugi na svetu na 400 m in D ^ kravl; Darjan Petrič pa 5. na 4 šesti na 800 in 1500 m kravl. Najuspešnejša plavalka v SpIR* ! bila Ute Geweniger (NDR); osvojila 5 zlatih kolajn in eno brno. ZMAGA PRIMOŽA ULAGE NA SKAKALNICI Z UMETNO SNOVJO V Frenštatu na Češkoslovaške^ za „Veliko nagrado mesta Fr^L]% — rojstnega kraja znanega sk^ Jiržija Raške — Jugoslovan D' ^ Ulaga na skakalnici z umetno s jo dosegel prvo mesto in spet e ^ ^ pokazal v kakšni odlični form'I ^ mladi jugoslovanski skakalec. tekmovanju je sodelovalo 80 s čevizdesetih držav. ^ V prvi seriji skokov je P*^?]jf Bolgar Brejčev, ki je skočil na) SLOVENSKI ATLETSKI K L vabi na prvenstveno tekmo V SOBOTO 19. SEPTEMBRA 1981 Treibach-SAK Treibach „pod 23" - SAK „pod 23" Igrišče: Treibach V NEDELJO 20. SEPTEMBRA 1981 Hodiše ml. — SAK ml. Igrišče: Hodiše PSV-ASK šol. - SAK šol. Igrišče: ASK U B ob 16.00 "" ob 14.00 ob 12.50 "" ob 14.00 Prisrčno vabije^ Po stari navadi je SAK zapravljal priložnost za priložnostjo. V 75. minuti pa je trener Babšek naredil drugo veliko napako — Drnovška je zamenja) z Velikom in tu je moral Drnovšek igrati srednjega napadalca, potrebno pa bi bilo okrepiti obrambo. Edina priložnost za SAK je bila v 79. minuti, ko je Drnovšek zadel vratnico, v 81. minuti pa je Šmihel iz klasičnega protinapada zvišal na 2:0. Negativen višek tekme je bil v 89. minuti, ko je sodnik po prekršku izključil Zablatnika. Sodnik je na splošno bil zelo slab. Iz nerazumljivega razloga ni priznal regularni gol Velika, zelo pristransko žvižgal in tudi jasne enajstmetrovke ni prisodil SAK-u. Postava: Perč (Gregorič), Woschitz, Kreutz, Babšek, Ferra, Zablatnik, Polanšek, Velik (Drnovšek), Hobel, Luschnig. Moštvo SAK „pod 23" je doseglo drugo točko — 2:2 proti sovrstnikom iz Šmihela. Gola za SAK sta dala Kumer in Kreutz Lovrenc. 15. EVROPSKO PLAVALNO PRVENSTVO Na 15. evropskem plavalnem prvenstvu v Splitu so bili najuspešnejši v plavalnih disciplinah Nemška demokratična republika in Sovjetska zveza. Plavalke in plavalci NDR so si priborili 15 zlatih, 11 srebrnih in 3 bronaste kolajne; SZ pa 13 zlatih, 11 srebrnih in 8 bronastih kolajn. Proti pričakovanju uspešni so bili Jugoslovani, ki so odnesli 1 zlato, 1 srebrno in eno bronasto kolajno. Avstrija je dosegla tudi tri kolajne — 1 srebrno in dve bronasti. Posebnost tega evropskega tekmovanja v plavanju je bita vsekakor odlična uvrstitev Jugoslovanov, ki sta jo izbojevala brata Borut in Darjan Petrič iz Kranja. Borut je postal evropski prvak na 400 metrov kravl in drugouvrščeni na j