ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 4. OKTOBRA 1931 ŠT.40 KRAŠOVEC: PRI TREH FARAH PRI METLIKI 318 Novi ministri Kakor smo omenili že v zadnji številki, je bilo ob priliki zadnje rekonstrukcije, dne 2. p. m. imenovanih 8 novih ministrov. Štiri smo objavili zadnjič, danes prinašamo nadaljnje tri. Dr. Drugutiu Kojić, pravosodni minister. Kosta Timotijević, novi minister brez portfelja. Na desni: Andra Stanič, novi minister brez portfelja'. Na desni: Novo zračno pristanišče »Belgrad« za naše letalstvo v Bel-gradu. Zadnji dve leti se lepo razvija tudi naše civilno letalstvo in leto za letom uvajajo več novih zračnih prog. Tudi Slovenija, ki je doslej še brez zračne zveze z ostalim svetom, dobi baje v doglednem času v Ljubljani zračno pristaja-lišče. Spodaj: »Amerika,« pod tem naslovom je otvoril zadnjo nedeljo v Jakopičevem paviljonu umetniško razstavo eden naših najboljših mladih umetnikov, Božidar Jakac, ki se je mudil skoro dve leti v Ameriki in prinesel seboj veliko množino slik iz ohdotnega življenja. Prepričani smo, da bo vzbudila tudi ta razstava tako pozornost občinstva, kakor že vse dosedanje Jakčeve. Alojzij Geržinič, policijski nadsvetnik in novi upravnik mariborske policije, ki je pred kratkim nastopil svoje mesto. 319 Na desni: Tudi Marijini vrtci so začeli taboriti. Desna slika nam kaže »Marijin vrtec< s Koroške Bele, ki je letošnje počitnice taboril v Martuljku. Fotograf ga je ujel ravno pri kosilu. Spodaj: Mala Micika Štambergerjeva, ki je že večkrat nastopila na odru katoliškega prosvetnega društva v Središču oh Dravi, njen mali brater Jankec pa že sedaj trdi, da še bo. Spodaj na desni: Stiska dekleta, ki so obiskovala zadnjo ondotno gospodinjsko .šolo pod vodstvom Kflč. Dmiicc Mercinovp. Na levi: Agilno gasilno društvo Bloke-Nova vas s svojim dolgoletnim načelnikom Lužarjem v sredini, ki si je nabavilo lani novo motorno brizgalno. Brizgalna, izdelek ljublj. Strojnili tovaren in livaren, se je letos izborno izkazala pri dveh velikih požarih v Nadlesku in pri Fari. Spodaj: Topliška in soteska dekleta, ki so z velikim uspehom obiskovala gospodinjski tečaj v Valtavasi. Vsi nešteti gospodinjski tečaji in šole zgovorno dokazujejo veliko veselje naših slovenskih deklet za nadaljnjo izobrazbo. Na levi: Vratica za tabernakelj župne cerkve v Kostanjevici, ki jih je izdelala domača pasarska delavnica »Ecclesia« (J.Hafner) v Ljubljani. Vratica so ročno delo in delajo vso čast tvrdki. : 320 321 Naš veliki mojster pf. arh. Josip Plečnik Kaj vendar je ta Plečnik, čigar ime je vsak dan neštetokrat na jeziku vseli vrlih Ljubljančanov. Kakor pred hudičem se križa pred njim svobodomiselni »SI. N.«, dopisniki dnevnih glasil mu radi dajejo lekcije iz estetike, v idealno dobo prej.šnjih desetletij zaverovani krog stalnih gostov literarno ovekove-čene gostilne >zum Mntschek dem> weltbe-riihmteuc mu je opetovano vrgel v obraz obsodijo »šarlatan!<, celo ljubljanska umetnost je naredila križ nad neulovljivim diktatorjem estetskih uswi sodobne Ljubljane, noša umet-no.štnozgodovinska znanost pa ne ve, kam bi ž njim. ker mož na njeno največjo izgubo Se živi. In kljub temu in prav v podkrepitev te enodušne sodbe in obsodbe je Jože Plečnik »naše gore list«. In prav nikamor ne spada bolj, kokor v Ljubljano! Rodil se je v Ljubljani 1. 1872 in je naredil svojo tipično slovensko kariero iz mizarske delavnice svojega očeta preko obrtne šole. in pohištvenih delavnic v Gradcu in na Dunaju naravnost v .šolo in delavnico enega izmed utemeljiteljev nove evropske arhitekture, Otona Wagnerja na Dunaju. Tam je deloval pozneje kot samostojen arhitekt do 1. 1911, ko so ga Čehi poklicali za profesorja na umetnoobrtno šolo v Prago. L. 1913 je bil trikrat izbran na-stolico svojega učitelja Otona Wagnerja, na umetnostni akademiji na Dunaju, pa iz nacionalnih ozirov tudi trikrat na najvišjem mestu odbit — prav lepo spričevalo za slovenskega karierista v rajnki Avstriji! L. 1918 mu je Dredsednik T. G. Masaryk poveril preureditev Iradčau v rezidenco češkoslovaške republike. Da ga priklenejo nase, so ga Čehi 1. 1920 imenovali zai profesorja arhitekture na umetnostni akademiji v Pragi, on pa je kljub temu kot-pristen Ljubljančan, čigar ideal je »v zemlj' domači da truplo leži<. še isto leto sprejel poziv na ljubljansko tehnično fakulteto in seklica nam je od baroka sem popolnoma izumrla. Ona dva st«. nam postavi a arhitekturoi v življenje. Odkar deluje deset let med nami: Plečnik, se je z njegovim sodelovanjem teme--Ijito izpremenil nivo nam doslej estetsko tujih; strok. Učil je estetske kvalitete naših domačih gradiv (Zbornica za TOI), poučil nas je, da; estetska umetniška vrednost ni odvisna od dra-: gocenosti gradiva, ampak od oblike in čuvstva, s katerim je zgrajena (cerkev sv. Frančiška v Šiški, fasada Vzajemne z.avarovalnice) ; učil nas je spoštovati staro in estetsko doživljati novo v mnogoterih oblikah. Bil je med nami prvi, ki je zapustil visoki univerzitetni kateder in se »ponižal« do učitelja vseh. Dvignil je predvsem estetsko ceno našega mesta, prije za sekiro in kramp in začel čistili. Sekira in kramp sta vzbudila toliko melanholije pa celo histerije v nas. Tivoli, .^ent Jakob, Coj-zova cesta, ilirski spomenik z okolico. Kongresni trg, trojno mostov je, spomenik kralja Petra. 5 vizija velike Ljul)ljane in še marsikaj govori vsak dan glasneje in prepričevalneje, da za Ljubljano ne sme biti poti nazaj pred 1. 1920. Tudi estetske kvalitete zorijo in si krčijo pot> do zakrknjenih src —, tega naj ne pozabijo.' voditelji usod grarlbene Ljubljana. \ Zathcrlova hiša na Dunaju, zglajena okrog 1. 1904., prvo veliko Plečnikovo delo. Na desni: Detajl z Za-cherlove hiše na Dunaju. Zgoraj na desni: Kip sv. Mihaela na zastavi ljubljanske Prosvetne zveze (iz I. 1899.). eno prvih Plečnikovih del. Novourejeni glavni tivolski drevored, ki je bil dokončan letos. Na densi: Pogled na sijajno urejene Vegovo ulico z ilirskim stebrom. Pogled na del monumenlalnega stopnišča Zbornice za TOI v Ljubljani, ki ga je jx) Plečnikovi zamisli izdela I njegov učenec, arh. Tom i/.ić. Pavilijon na hradčaii-skih vrtovih; predsednik Masaryk je takoj po ustanovitvi republike poveril našemu Plečniku vso preureditev Hradčan. Dela Ijodo trajala še več let. Na levi: Zunanjščina nove šiSenske cerkve, stolp še gradijo. Zgoraj na levi: Nova zastava šišenske Marijine družbe, blagoslovljena letošnje poletje. Palača Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, ki jo je po Plečnikovi zamisli izdelal njegov učenec, arhitekt Tomažič. Pogled na prekrasno urejeno Zoisovo cesto, ki je danes pravi biser Ljubljane. Na levi: Sejna dvorana Zbornice za TOI (tudi johištvo je izde-ano vse po Plečnikovih načrtih). 322 Iz čudovite Stvarnikove delavnice Vsaka živa stvar nagonsko stremi za ohranitvijo svoje vrste, da še več, rada bi preplavila z njo ves svet. Tako izleže samica polenovke letno 8 milijonov jajčec, neka jegulja celo 10 milijonoiv, ostriga 1 milijon, termit 80.000 dnevno, krap 750.000 letno itd. Slično je v rastlinstvu, kjer dozori n. pr. na eni rastlini toljaka letno 360.000 semen, na eni rutici celo pol milijona itd. Niti predstavljati si ne moremo posledic, ki bi nastale, če bi u. pr. ostala pri življenju samo vsa jajčeca polenovke ali jegulje, saj bi v malo letih napolnile dorastle živali vse vod*-sveta tako, kot napolnijo tovarne škatlo sardin. Še hitreje gre ta množitev pri najnižjih živih bitjih, bakterijah, kajti bakterija ie v 20 minutah dozorela za množitev, ki se izvrši na ta način, da se enostavno razdeli. Samo bakterije bi stvorile v nekaj dnevin maso, ki bi hila večja kot vsa naša zemlja. Toda Stvarnik je postavil temu neomejenemu razmnoževanju meje v obliki določenih življenjskih pogojev, ki omogočijo le jako neznatnemu delu zaroda, dn ostane pri življenju. Zanimivo pa je, da rode ena živa bitja, pri katerih se roditelji brigajo za svoj 7>arod in ga negujejo, le razmeroma majhno število potomcev, kar zopet avtomatično regulira primerno razširjenost dotične vrste. Ostrig nalovijo vsako leto na milijone samo za človeško prehrano, toda zmanjkalo jih očividuo še ne bo tnko kmalu, kajti sa-mifca izleže vsake sezono okroglo pol milij. jajčec. Ena najhujših in najnevarnejših živali so mali — termiti, ki žive v posebnih hribčkih (glej zgornjo sliko). Njih samice izležejo vsak dan 80.000 jajčec. Na desni: Velik del Norvežanov živi od lova polenovk, ni se pa bati, da bi ta vir dohodkov ugasnil, saj izleže ena sama polenovka za časa drstenja 8 milijonov novih jajčec. Spodaj na desni: Ena največjih nadlog tropičnih krajev so ogromni roji kobilic, ki uničijo do zadnje bilke vse, kamor sedejo. Spodnja slika kaže tak roj na vrtu. Čudo vodne kapljice, v kateri živi na milijone najmanjših živih bitij. Majhen izrezek iz tega čudovitega sveta nam kaže zgorajšnja mikrofotografija. Na desni: Milijone in milijone mravelj zagleda vsak dan luč sveta, toda imajo tudi nešteto sovražnikcv. Desna slika nam kaže napad bengalskih muh na dolgo krdelo potujočih mravelj. 323 Vojna na Daljnem Vzhodu Gospodarsko krizo, ki zaposluje danes ves svet in pa velike notranje težave Kitajske so izrabili Japonci sedaj za roparski pohod v Mandžurijo. Dne 18. p. m. so začeli z vojnimi operacijami in v nekaj dneh okupirali ozemlje, ki je večje nego vsa Jugoslavija. Njih cilj je, polastiti se te obširne zemlje. General Čangsulian, guverner in gospodar Mandžurije,; čigar sedež je bil v Mukdenu, a tega so Japonci že prve dni svojil^ vojnih operacij zasedli. Kitajske čete odhajajo mimo vlade in drugih dostojanstvenikov, stoječih pri vhodu v kitajski parlament v Nankingu, na mandžursko mejo. Spodaj: Japonske čete v Mandžuriji bredejo čez reko v boj. Japonci so po nekaterih korejskih mestih uahuiskali Korejce k pogromom proti ondotnim Kitajcem, kar je bil nekak uvod v sedanji kitajsko-japonski konflikt v Mandžuriji. Zgornja slika nam kaže razdejane kitajske trgovine po korejskih ulicah. Spoidaj: Boji za notranjo ureditev španske republike: min. preds. Zamora (na levi), ki skuša rešiti reakcijonarni centralizem in polkoviiik Macia (na desni), ki neizprosno zahteva avtonomijo Katalonije. Na levi: Infantinja Beatrice, hčerka odstavljenega španskega kralja in njen ženin, don Alvaro Burbonsko - Orleanski, ki sta pred kratkim obiskala Irsko.____ 324 Z velikega mednarodnega šahovskega v' turnirja Bled-Ljubljana Naš mladi slov. šahovski mojster Pire, ki na sedanjem blejskem šahovskem turnirju sicer še ni uspel, a mu vendarle prerokujejo vsi strokovnjaki na tem polju še veliko bodočnost. , i Blejski šahovski turnir je največja slična prireditev, kar se jih je vršilo po vojni na svetu in je nedvomno velika propaganda tudi za ta naš slovenski pokrajinski biser po vsej Evropi, saj vzbuja turnir zanimanje po vsem svetu. Sešli so se namreč tu razen Rubinsteina vsi veliki svetovni šahovski velemojstri, da se pomerijo v tej »kraljevski igri«. Končni rezultat je tale: I. Aljehin, 2. Bogoljubov, 3. Niemcovič, 4. Vidmar, 5. Kashdan, 6. Flohr, 7. Stoltz, 8. Tartakower, 9. Kostić, 10. Spielraann, II. Maroczy, 12. Colle, 15. Astaloš, in 14. Pire. Udeleženci velikega mednar. šahovskega turnirja na Bledu, ki se je vršil ves mesec september. Spredaj sede od leve na desno: Maróczy, Niemcovič, svetovni prvak Aljehin, Bogoljubov in dr. Vidmar, zadaj pa stoje: Spielraann, Colle', dr. Tartakower, dr. Astaloš, Pire, Stolz, Flohr, Kashdan in Kostić. Na levi: Hotel »Toplice« na Bledu, kjer se je vršil turnir. Turnirska dvorana se nahaja v pritličju na levo. Športni vestnik Foto I. Kosec. V nedeljo, 27. septembra se je vršila v Ljubljani ena najboljših nogometnih tekem. Nastopilo je moštvo ^laribora proti Primorju v borbi za podzvezno prvenstvo. Borba ie bila zelo zanimiva in je končala z 1:1 neodločeno, kajti Maribor je resno pripravljen, da si prvenstvo Slovenije, katero si je priboril leto«, tudi za prihodnje leto obdrži. Na desni: Borba za žogo pred vrati Maribora. Spodaj; Bertoncelj, najboljši igralec M. in Jug, najboljši napadalec P. v borbi pred vrati. V krogu: Tručelj, najboljši tenis igralec Slovenije pri servisu. Na desni spodaj: Prizor s hazenske tekme Atena :Ilirija, ki se je vršila 27. sept in končala z zmago Atene s 9:5. Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovojen le s privoljenjem uredništva