DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME L. i SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO .118 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 18TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesti iz živ-ii Ijenja ameriških $, Slovencev Mesto pomožnega tajnika v glavnem uradu in v glavnem odboru J. S. K. Jednote je zavzela Miss Barbara Matesha, dosedanja prva pomočnica v glavnem uradu. Bivši pomožni tajnik Mr. Kompare je pred meseci resig-niral in pozneje se je odpovedal ocl konvencije določeni namestnik. V Indianapolisu, Ind., se radi želodčne bolezni že več tednov nahaja v bolnici Mr. Martin Za-krajšek, blagajnik društva št. 166 JSKJ. član istega društva, Anton Urbančič, je uspešno prestal operacijo. V Chisholmu, Minn., je avto-truk povozil slovenskega dečka Franka Sterleta, dve leti in pol starega sina rojaka Johna Sterleta, ko se je igral na ulici. V Evelethu je pa nagloma umrl rojak Pavel Junko, star 41 let, rojen v Ameriki. Zapušča starše, dva brata in tri sestre. V Park Hill, Pa., je umrl rojak John Jernejčič za pljučnico. Star je bil 58 let in doma iz Unca pri Rakeku. V Ameriki je bil 20 let in po poklicu rudar. Zapušča soprogo in sedem otrok. "Prosveta" pristavlja ob tem Poročilu: "Kot razredno zaveden mož je bil pokopan civilno . . ." Itazredne zavednosti ne poznamo na onem svetu . . . V Hysota, Pa., je umrla Stella Jurca, stara 41 let, rojena v Da vis, W. Va. Zapušča moža zapori Washington, 16. maja. Ko je prevladovala prohibicija v Zedi-njenih državah, so bile zvezne ječe polne kršilcev prohibicije. Ko je bila prohibicija odpravljena, so splošno mislili, da se bo položaj spremenil, toda v resnici se je poslabšal. Danes so ječe veliko bolj polne onih ljudi, ki kršijo postavo glede opojne pijače. Zvezna vlada je bila prisi* ljena zahtevati od kongresa dovoljenje za zgradbo treh novih zaporov, v katerih bo prostora za nadaljnih 2,000 jetnikov, število jetnikov, ki se nahajajo sedaj v zveznih zaporih, znaša nekaj had 16,000. Večina jih je v teh zaporih, ki so kršili postavo glede pijače, potem pa pridejo na vrsto oni, ki so dospeli sem nepostavnim potom in ponarejevalci denarja. -o- Naši novi državljani Na zvezni sodniji v Clevelan-du je bile pretekli teden zaslišanje za podelitev ameriškega državljanstvi. Med drugimi so dobili sledeči naši prijatelji ameriško državljansko pravico: — Maty Kovich, Anton Malevič, Samo živkovič, Anton Zupančič, George Graider, Barbara Schuster, Nick Ledica, Mary Avsec, Johana Murnik, Frances Plemel, Ana Verkec, Jos. černe, Mary Hrovat, Ana Močnik, Mary Vi-rant, Elizabeth Elich, Ivan Hribar, Ivana Stavanje, Ana Veninšek, John Gradišar, Frank Turk, Helen Zadel, Rose Ncsan, ■ j Rose Maurich, Helen Bogek in 111; Veronica Novak, skupaj 26 no-osem otrok, v West Virginiji pajvih naših državljanov. Prej izkazanih 100, danes 26, skupaj Predsednik Cleveland Bivši bankirji obsojeni Trust Co. obljublja prosperilelo tri brate in štiri sestre. Iz So. Chicago se poroča, da 126 novih naših državljanov Vsem prav is- Je tam Steve Pribičevič, star 35 letošnjem letu. let, nevarno obstrelil in težko ra-j ^rene čestitke! nil 35-letno vdovo Savo Gojič,' _0__ katera je odklonila njegovo že-j Seja za Kulturni vrt nitovanjsko ponudbo. Pribiče- ■ vič je streljal v pričo dveh otrok j vdove, nakar je pobegnil, a ga je| Policija drugi dan prijela. Pri-j bičevič ima ženo in tri otroke v| Jugoslaviji. Anton Šragal, bivši gl. porot- Na seji St. Clairskega okrožja za Kulturni vrt, ki se je vršila v četrtek, je bilo sklenjeno, da se pozove vse, ki se zanimajo za Kulturni vrt v tem okrožju na skupni sestanek. Na sejo naj pridejo tudi vsi zastopniki in nik S. N. P. J. je te dni nesrečno uradniki društev. Prosi se to-končal svoje življenje v Chica-j £u. Padel je v elevatorjev šahtj v tovarni, kjer je bil uposlen kot čuvaj in je par dni potem umrl v bolnici. Star je bil 55 let in doma iz Vrbovskega. Zapušča družino. Zobozdravništvo Na konvenciji zobozdravnikov, ki se je vršila pretekli teden v New Yorku, je predsednik organizacije povdarjal, da le 25 °dstotkov prebivalstva v Zed. državah je deležnih zobozdrav-niške oskrbe. Moderno zobozdravništvo je danes neobhodno Potrebno za dobro zdravje in napredek. Narodna vlada, državne ^ mestne oblasti bi morali gledati, da postane zobozdravništvo bolj dostopno najširšim slojem naroda, kajti slabi zobje pomenijo začetek vsakovrstnih bolezni. Telefonski imenik Prihodnji mesec dobimo nov telefonski imenik v Clevelandu. ^ inieniku je 5,000 več imen kot lansko leto. Telefonskih naročnikov v Clevelandu je danes nekako 275,000. Tisk imenika, ki se °ddaja zastonj naročnikom telesa, velja kompanijo $50,000. Direktorska seja Direktorska seja Slovenske Zadružne zveze se vrši v pon-deljek ob 7:30 zvečer, ženski od-®ek ima pa sejo v torek ob istem ^asu. Cleveland. — Col. Leonard P. Ayres, eden prvih voditeljev znane banke v Clevelandu, The Cleveland Trust Co., je te dni podal javnosti svoje mnenje glede splošnega delavskega in industrijskega položaja v Ameriki. Col. Leonard Ayres je bil prvotno velik nasprotnik predsednika Roosevelta, toda zadnje čase se vedno bolj nagibi je novemu dealu. Včeraj je izjavil, da se produkcija zvišuje, naraščajo plačilne liste in da vedno več delavcev dobiva delo. V Franciji imajo te dni težko finančno krizo in po vsej Evropi prevladuje napet političen položaj, jugozapadnim državam v Ameriki preti letos huda suša, toda kljub vsemu temu je izgled z,a bodočnost mnogo boljši kot je bil kdaj v zadnjih štirih letih. Col. Ayres je izjavil, da je dobil business v prvih štirih mesecih letošnjega leta dobro zaupa- v Delroilu radi sleparije Detroit, 16. maja. Trije bivši detroitski bankirji so bili od zvezne porote na tukajšnji sodniji spoznani krivim, da so kršili zvezno bančno postavo. Porota je obstojala iz enajstih žensk in enega moškega. Obtoženi so bili John Dodde, bivši predsednik People's Wayne County banke, Donald Sweeney, bivši eksekutivni podpredsednik, in Edwin Eckert, bivši podpredsednik. Porotniki so se posvetovali sedem ur in pol, predno so se sporazumeli. Zagovorniki bankirjev so vložili protest proti razsodbi in so dobili en teden časa, da vložijo priziv. Bankirji So bili izpuščeni na svobodo, vsak po $25,000 varščine. Obsodba ne bo proglašena, dokler sodni j a ne določi, ali so obtoženci upravičeni do nove obravnave ali ne. Ena izmed obtožb naperjenih proti bankirjem, se je glasila, da so obtoženci napačno vpisovali napada Ligo narodov, ker se boji odgovornosti Berlin, 16. maja. Nemško časopisje splošno napada Ligo narodov, ker se je v trenutku največje krize odpovedala svoji odgovornosti in se ustrašila Italije glede abesinsko-iaškega problema. Tako Anglija kot Francija, ki bi morali imeti prvo besedo pri tem problemu in odločno izjaviti svoje stališče, molčiti. Manjše države pa najbrž ne želijo posegati v "predpravice" velesil pri Ligi narodov. V skoro podobnih slučajih, ki so zadnja leta prihajali za rešitev pred koncil Lige narodov, je koncil skoro vselej rešil vprašanje s tem, da je Liga ostro nastopila ali pa dosegla poravnavo. Govorile resnico! j Nasprotnik Townsend načrta izvoljen z "Ameriška Domovina" se v! resnici trudi, da pomaga roja-J kom pri dobavi ameriških državljanskih papirjev. Stotine in stotine slučajev imamo vsak mesec, v katerih moramo posredovati pri oblasteh, da izravnamo slučaje, neprilike, težave in nepostavnosti, katerim so podvrženi naši rojaki. Naše uredništvo potrpežljivo posluša te zapletene slučaje in jih skuša rešiti pri oblasteh. In s tem je mnogo, mnogo dela v uradu, če bi rojaki vselej govorili resnico, bi si prihranili mnogo denarja, mnogo časa in neprijetnosti. — Dober nauk tozadevno, kako je potrebna resnica, nam nudi sledeči slučaj: Leta 1924 je prišel v naš urad naš dober in pošten rojak, ki je naredil prošnjo za drugi držav- ljanski papir. Seveda je pri tej V abesinsko-laškem slučaju priliki potreba, da odgovarja pa Liga narodov ne samo, da ni' prcsitelj za državljanski papir nastopila, pač pa je popolnoma | na številna vprašanja, kot jih umolknila in preložila odgovor predpisuje ameriška vlada. Naš 10reS°n ni nihče kandidiral in na pereče vprašanje za pet ted-, sicer pošten rojak ni povedal,1 je dobil Roosevelt vse glasove de- letu 1923, ko je pre- i mokratov. ogromno večino Portland, Oregon, 15. maja. Senator Charles McNary, velik nasprotnik Townsend načrta za $200.00 starostne mesečne pokojnine, je bil nominiran pri primarnih volitvah v petek z ogromno večino napram svojemu nasprotniku, ki je zagovarjal Townsend starostni načrt. Senator McNary, ki se nahaja že 18 let v senatu iz države Oregon, je dobil nič manj kot 72,000 glasov napram 12,000 glasovom, ki so bili oddani za nasprotnika. Tudi tretji kandidat, ki je zagovarjal Town-sendov načrt, je bil temeljito poražen. Senator Borah pri primarnih volitvah v Oregonu ni imel nasprotnika in je z lahkoto dobil predsedniške delegate za sebe. Napram Rooseveltu v državi nov. Radi tega odlašanja bc po da je bil nje v splošen položaj, da so se j v bančne knjige dohodke in iz- rej, da pridete vsi, ki se za idejo zanimate in ki želite, da se ideja čimprej uresniči. Ta seja se bo vršila v torek 19. maja in sicer v stari šoli sv. Vida. Pri-četek ob 8. zvečer. Pridite pol-noštevilno! Mladinski kongres Varnostni direktor Clevelanda je odpovedal dovoljenje Mladinskemu kongresu, da bi smel pa-radirati na Spominski dan, 30. maja. Prepoved je prišla, ker so se veteranske organizacije pritožile, češ, da bi taka parada motila njih patriotično parado. Varnostni direktor je izjavil napram voditeljem Mladinskega kongresa, da lahko paradirajo vsak drug dan samo na 30. maja ne. K skupni molitvi članice društva sv. Ane št. 4 SDZ se prosi, da pridete danes zvečer ob 8. k molitvi za pokojno članico Mary žnidaršič, 1041 E. 72nd St., v torek zjutraj ob 9. pa k sv. maši. Skazite čast pokojni v največjem številu. — Tajnica. Pomanjkanje hiš? Kot poročajo uradniki Real Estate odbora se čuti v Clevelandu pomanjkanje hiš in stanovanj. To prisili mnoge, da se selijo izven mesta v predmestja ali celo dalj. Obenem se je letos tudi pričelo graditi za 60 odstotkov več hiš kot lansko leto. cene nekako uredile in da ni no-, benih znamenj, da bi bila bodočnost slabša. "Vse kaže," pravi Ayres, "da se bližamo še boljšim časom. Plačilne liste ameriških industrij stalno naraščajo, kar je najboljša, garancija |za bodočnost. Nikomur se ni treba bati, da bi se časi poslabšali, nasprotno, vsa znamenja kažejo, da se bodo v kratkem že zboljšali. -o- Smrtna kosa Pretekli petek večer je umrl dobro poznani Leopold Dabevec, po domače Kavsarjev Polde, star 47 let. Stanoval je pri sestri cmoženi Mežgec na 19517 Shawnee Ave. Poleg sestre zapušča tu brata Johna ih več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Martinjak, fara Cerknica pri Rakeku, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 32 let. Zaposlen je bil v Madison Foundry nad 20 let. Ranjki je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Kristine in na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi ranjke-mu ohranjen blag spomin! datke, in so na podlagi teh napačnih vknjižb tudi napačno poročali zvezni vladi, šlo se je za svoto $145,000, ki je bila napačno vknjižena, v resnici pa pone-verjena. Najvišja kazen, ki more zade- mnenju nemškega časopisja se položaj še bolj poostril. Francija je utemeljevala od-goditev zasedanja Lige narodov s tem, da bi rada med tem razčistila svoj notranji položaj. Enako opravičilo je ponudila tu- vladovala prohibicija, aretirani radi kršenja prohibieijske postave. Dobil je svoje državljanske pravice v letu 1925 in odtedaj je neprestano volil in bil pripo-znan kot ameriški državljan. In utrdi, da končno Liga narodov ne bo mogla druzega narediti kot potrditi vse zločine, katere je Italija zakrivila v Abesiniji. -o--- Davek se zniža Iz Washingtona se poroča, da je senatna zbornica kongresa na delu, da zniža davek na domača vina. Ta davek sedaj znaša 10 centov od galone. Senatni odsek za davke je ugodno priporočil predlog, da se ta davek zniža na 5 centov od galone vina, ki nima več kot 14 odstotkov alkohola. Davek na težka in sladka vina ostane tak, kot je dosedaj. Znižanje davka se zlasti tiče onega vina, katerega pridelujemo v državi Ohio. Zopet doma S Svetkovo ambulanco sta bili pripeljani na svoj dom Mrs. Lawrence Leskove c, 15710 Holmes Ave. in Mrs. Mary Svetina, 14919 Pepper Ave. Prijateljice so prošene, da ju obiščejo. K molitvi članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da se udeležijo, skupne molitve za pokojno sestro Mary žnidaršič, 1041 E. 72nd St. in sicer danes popoldne ob 2. uri, ravno tako tudi pogreba v torek zjutraj ob 9. uri. ti- bankirje, je 12 let zapora in nastop v Abesiniji $10,000 globe za vsakega. -o- žalost mesto veselja Iz hiše Mr. Frank in Antonija Duša, 15625 School Ave. bi imela iti v nedeljo hčerka Margareta k prvemu sv. obhajilu, toda je preminula ob 12. uri ponoči med soboto in nedeljo za boleznijo, ki jo je zadnje čase mučila. Bila je edina hčerka v družini, in zapušča poleg očeta in matere še 11 let starega brata Franka. Ranjka je bila stara 6 let .in pol. Pohajala je v prvi razred šole Marije Vnebovzete. Družina ima težaven položaj, ker oče Frank Duša trpi že 15 let. Mr. Duša je doma iz čago-šče vasi pri Zatični, mati umrle hčerke pa iz Gabrinje vasi, fara Sostro pri Ljubljani. Ranjka hčerka je bila članica Mladinskega oddelka dr. sv. Helene KSKJ. Pogreb se vrši v sredo zju,traj iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Težko prizadeti družini naše globoko so-žalje! di Anglija. Toda to daje prili-;od tedaj je minilo 11 let. Pred ko Italiji, da galvanizira svoj I nekaj tedni je pa tudi žena te-i in se tako ga našega poštenega rojaka ŠI sia ■ Poraženi so bili pri primarnih volitvah vsi kandidati, raz-ven enega, katerega je priporočal znani radio pridigar Rev. Coughlin. Ostali so daleč zadaj z glasovi napram kandidatom, ki so nasprotovali Coughlinu. -;—q—,— Ranjka Mrs. žnidaršič . Kot am«, poročali je premi nu~ Verižne trgovine Verižne trgovine, znane pod imenom The Great Atlantic & Pacific Tea Co. v Clevelandu, imajo zopet težave linijskimi uslužbenc: kompanije ne držijo dogovorov, katere so imele pred več meseci. Ljudje, ki razvažajo blago za verižne trgovine, so odšli na štrajk, trdeč, da vodstvo verižnih trgovin nepošteno nastopa proti njim. Vodstvo verižnih trgovin priobčuje cele strani ogla- res aretiran na sodnijo in je vložila prošnjo la Mrs. Mary žnidaršič, rojena (svoje lastno državljanstvo, j na Tomšič, 1041 E. 72nd St. Bo-Tekom izpraševanja na sodni-J lehala je 7 mesecev. Ranjka je ji jo je eksaminer vprašal slu- bila rojena v vasi žlebič pri Rib-čajno, če kaj ve, če je bil njen niči in je prišla v Ameriko leta mož kdaj aretiran. In ženska,' 1908. Njen prvi mož Frank kot poštena duša, je povedala, Stupica je umrl leta 1920. Z njim eksaminerju, da je bil njen mož je imela 6 otrok, Frank, Mrs. aretiran v letu, 1923, ko so do- Mary Adler, Mrs. Mildred Pow-svojimi bili pri njem opojno pijačo. že-|ers, Mrs. Anna Dietrick, Victo-ker se na bi dotično stvar lahko poza- ria in Edward. Bila je članica bila, toda biLa je poštena, ker društva Macab&es, društva sv. ni vedela, kakšne posledice bo Ane št. 4 SDZ., društva Srca to imelo. i Marije (staro), društva sv. Ne- Radi izjave žene je zvezna že in podružnice št. 25 SžZ. sodnija v Clevelandu začela pre- Njen sedanji mož John je bil ro-iskovati rekord moža na sodni-i jen v vasi Lože, po domače se mu jah in so dognali, da je bil mož reče Matičev. Pogreb raiijke bo radi prohibicije. v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše sov v angleških listih, in v lcate- Mož je bil pozvan na zvezno rih skuša opravičiti svoj nastop sodnijo, kjer so mu povedali, da1 Pazite na jezik! Na Havajskem otočju bodo letos praznovali 200-letnico, odkar je bil rojen prvi havajski kralj Kamehameha. Slavnosti se bo udeležil tudi pra-pra-]iravnik omenjenega kralja, ki ima najdaljše ime na svetu. Njegovo ime se glasi: Samuel Alberdt, Friderick Henry Crowningurg Apalo Kapilkauimamokuaonola-ni Kamehameha Amalu. Skupna molitev članice podružnice št. 25 S. ž. Z. se prosi, da se udeležijo danes popoldne ob 2. uri skupne molitve za pokojno Mary žnidaršič, 1041 E. 72nd St. ,v torek zjutraj ob 9. uri pa pogreba. Sinko dospel Tetica štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Rudolf Tekaučič, 1114 E. 66th St. in pustila družini čvrstega sinčka. Dekliško ime matere je Frances Zobec. Iskrene čestitke! glede štrajka. Mi smo in zopet ponavljamo: rojaki, kupujte pri domačih, slovenskih trgovcih in ne nosite denarja milijonarjem, ki špekulirajo z njim in povzročajo krize in depresije. Poleg tega pa dobite pri domačih trgovcih mnogo nižje cene ! Pomožni šerifi Sedaj, ko je gotovo, da je bil za novega šerifa izvoljen Martin O'Donnell, nastane vprašanje, koliko pomožnih šerifov Slovencev bo nastavil novi šerif. Dosedaj smo jih imeli pod šerifom Sulzmannom pet, in tudi upamo, da se v bodoče to število ne bo zmanjšalo. mera izročiti nazaj svoj državljanski papir takoj, ali pa ga bodo prijeli radi krive prisege! Tudi prošnja ženske je bila zavrnjena ! Kdor je čital in poslušal naše nauke in nasvete v "Ameriški žalosti pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Zelo prizadeti družini naše sožalje! Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja! Na delu pri White Co. Pri poznani tovarni The White Motor Co<., kjer je zapo-I slenih tudi več sto Slovencev, so Domovini" glede državljanstva,1 te dtii bolJ zaposleni, kot so bili ne bi mogel doživeti kaj enake-i še kdaJ odkar Je prenehala sve-ga. Mi damo dober, pošten in postaven nasvet glede državljan-j den -'e dobila kompanija naročil stva, in če se po nje mravnate, od v'iide za ne morete nikdar priti v zadre-;vrst in naročila še prihajajo, go. Kajti če mi sami ne vemo,1 kako in kaj, vprašamo najpr-; $1.400,000. vo na sodniji. Rojaki, kadar 3e sed8S No. 118, Moil., May 18, 1936 Novi "Rimski imperij" V tem slučaju sta mu odprti dve izbiri. On utegne pričeti novo avanturo v Evropi, po vsej priliki proti Balkanu, kamor že dolgo gleda z lakomnimi očmi. Ali pa utegne najti kak izgovor, da je Italiji potrebna nadaljna ekspanzija njene afriške posesti. In ob tem času bo zmesil že toliko hrabrih bojevnikov raznih podjarmljenih afriških plemen v izboren vojni material, kakor je bil to slučaj z abesinskimi askari, da bo morda vrgel svoje poglede na angleški Sudan? Kdo ve? V Italiji more biti samo en junak in heroj — Mussolini! Italo Balbo, ki je zdaj governer Libije, je moral to spoznati na svoji lastni koži. Prav tako Dino Grandi, ki je danes poslanik v Londonu. Ubogi starec, maršal de Bono, ki je bil prvi poveljnik laških čet v Abesiniji, je danes povsem pozabljen in bil je preklican celo odlok, da se neka rimska ulica imenuje po njem. Kaj bo torej Mussolini storil zdaj z zmagovitim maršalom Badoglijem? Znano je, da maršal ni fašist. Rečeno je, da se ne bi maršal prav nič pomišljal udeležiti se zarote proti Mussoliniju, in to je bil tudi eden vzrokov, da je bil maršal poslan v Afriko. Badoglio povzroča Duceju danes več skrbi kakor pa onih 400,000 mož, ki bodo morali ostati v Abesiniji. In kje bo Mussolini našel zlato, čigar tok mora naravnati v Abesinijo, preden mu bo ta dežela pričela vračati obresti na kapital? Več kot polovica italijanskega zlata je šla in izgled tozadevno je danes mnogo slabši kakor je bil lansko jesen. Mussolini se je zatekel zdaj k sladkim besedam ter bi se rad spet vsidral v Ligi narodov, katero je tako cinično poniževal in zasmehoval. On hoče priti zdaj nazaj kot do-brostoječ član v evropskem koncertu. On namreč meni, da bi njegovo prijateljstvo s Francijo v njenih sporih z Nemčijo bilo še vedno velike važnosti in veljave. Saj se celo govori o neki novi Stresa fronti. Toda nova francoska vlada, ki obstoja iz levičarjev in socialistov, je že izjavila, da bo pro-Liginega naziranja, to se pravi, da bo do skrajnosti in iskreno delovala z Ligo narodov. Novi francoski premijer, Emil Blum, je mož povsem drugega kova in drugih nazorov kakor sta bila Pierre Laval ali Pierre Etiene Flandin. Nova francoska vlada bo skušala doseči sporazum z nemškim Tretjim rajhom, in pri tem utegneta Mussolini in Italija popolnoma odpasti kot za-željena pomočnika Francije. i',i Danes, ko svet govori o strašnem fiasku Lige narodov v abesinsko-laškem položaju, nam prihaja na misel dogodek iz leta 1920, ko se je v Zedinjenih državah vršila predsedniška kampanja. Liga narodov v uredništvu "Ameriške Domovine" ni bila nikdar priljubljena, ker je ideja Lige neznosna radi karakteristike posameznih narodnosti. Dne 6. novembra, 1920, na predvečer predsedniških volitev v Zedinjenih državah, se je vršil shod Slovenskega političnega kluba v Clevelandu v tedanji Grdinovi dvorani. Zgodilo se je tedaj prvič v zgodovini ameriških Slovencev, da je bil naznanjen kot glavni govornik na tem shodu Hon. James Cox, tedanji governer države Ohio, ki je bil v letu 1920 predsedniški kandidat demokratične stranke v Zedinjenih državah. Niti prej niti potlej nismo Slovenci še osebno slišali predsedniškega kandidata v naših dvoranah in na naših shodih. Političnega shoda 6. novembra, 1920. se je tedaj udeležilo ,do 3,000 naših ljudi. Predsedoval je naš urednik, tedaj še mlad človek. In ko je prišel na oder predsedniški kandidat Hon. James Cox, je urednik "Ameriške Domovine" stopil k njemu in mu privatno povedal, da naj nikar ne govori o — Ligi narodov, ker je urednik prepričan, da Liga ne ščiti malih narodov, pač pa je ustanovljena v korist velesil. Predsedniški kandidat Hon. James Cox je neverjetno se ozrl na našega urednika. Poleg je stal tedaj naš današnji sodnik Mr. Frank J. Lausche, in se čudil, koliko drznost ima naš urednik, da diktira predsedniškemu kandidatu, kaj sme govoriti ali ne. Bilo je nekaj nezaslišanega! Dogodki vseh let od leta 1920 so pokazali, da je imel naš urednik prav. Liga narodov je največji fiasko, in to je naš urednik vedel že naprej. Kar se je zlasti danes zgodilo v laško-abesinskem vprašanju, ko je Liga takorekoč pokleknila pred morilsko Italijo, priča dovolj jasno, kako prav je imel naš urednik pred 16. leti. -o--- Za Kulturni vrt Cleveland (Newburg), O. — Zopet poročam uspeh zastopnikov newbu,rškega okrožja, ki so marjlivo na delu za ciljem, za katerega smo se zavzeli, da ga letos končamo. Tako sta šla okrog rojakov naša dobra in I vneta delavca, Joseph Miller in i John Kic ter nabrala lepo vsoto $19.50. Za olepšavo vrta so da-: rovali po dolarju: Ladislav Vol-i čanšek, Charles Bokar, Joseph Miller, Ilija Jajčenovič, John Maver, Joseph Zaletel, Mary Sinkovič, Frank Turk, John Go-laš, Anton Globokar, Jos. Kovač, Anton Česnik, Jos. Hrovat, Fr. Hočevar, Pd 50 centov so darovali: Ed. Volčanšek, Matija Zakrajšek. Joseph Jančar, Thomas Mervar, Ignac Kuhel, John Petrič; po 25c: Joseph Godec, Gertrude Maver. Vincenc Shuster je daroval $2 in sicer $1 za Cankarjev spomenik, $1 za Simon Gregorčičev. Iz Issler court in okolica sta prinesli naši pridni ženi, ki sta vedno na delu, kjer je potrebna za dobro stvar, namreč Mrs. Anna Grozdanič in Mrs. Anna Gliha. Nabrali sta $23.00. Za olepšavo vrta so prispevali po dolarju:— Neža Gričar, Frank Mesojedec, Andrew Slak, Stefan, Grozdanič, Anton Blatnik, Theresa Možič, John Zupančič, Mary Novak, Peter Bukavec, John Simončič, .Frances Sever, Louis Sever. Po 50 centov so prispevali: Gertrude Pire, Mary Novak, Catherine Čolnar, Martin Stergar, Fran. Marinčič, Martin Skočaj, Martin Planin-šek Martin Gregorčič, Frank Kastelec; po 25c: John Kodeh, Jennie Barle. Za Simon Gregorčičev spomenik so prispevali po dolarjev: Štefanija Možič, Silvester Pau-lin, Mike Vrček, Jos. Papeš, Fr. Gliha. Po 50c: John Susteršič, Stefan Grozdanič, Rose Straj-nar. Za Cankarjev spomenik je daroval 50c John Susteršič. Lepa hvala nabiralcem in na-biralkam kakor tudi darovalcem. Priporočamo se še za na-daljne prispevke. Bog vas živi! Dalje so prispevala sledeča društva: dr. sv. Antona Pad. sam. $4.00 in sicer za olepšavo vrta $2, za Gregorčičev spome-niš $1 in za Cankarjev $1. Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ je darovalo $3 in sicer za olepšavo vrta $1, za Gregorčičev spomenik $1 in za Cankarjev $1. Iskrena hvala društvom. Le tako naprej in zopet bodo vaša imena krasila spominsko knjigo. Anton Meljač, tajnik. -o- Girard se je spet oglasil! Kaj ne, že dolgo ni bilo nobenega glasu od nas? Veste, vso zimo smo se članice Gospodinjskega kluba našega Slovenskega doma pripravljale, da vam pripravimo sijajno veselico v naših klubovih prostorih na 23. maja, to je v soboto večer. Torej prijatelji in znanci iz vseh krajev, od tukaj in tam, pridite v Girard na 23. maja. Obetamo vam, pa kaj obetamo, prav gotovo se boste kar najimenitnejše zabavali tukaj med nami. Naš Gospodinjski klub se je namenil, da priredi sij&jno spomladansko plesno veselico v korist našega Slovenskega doma. Vse bo tako lepo in domače, da nikdar tega. Pa postregle vam bomo, da .se vam bo kar samo smejalo. Saj veste, da znamo v Girardu kar najboljše postre-či. Lačni ne boste šli domov, žejni pa tudi ne, to vam garantiramo. če bo koga v noge zeblo, kar ni nič čudnega v tem času, si jih boste lahko ogreli, ko bo zaigrala tista slavna godba iz Cleve-landa, Eddie Simrris in njegovi fantje. Ježeštana, kako jo b-v mo vrteli. Naš John se že tri mesece maže po glidih, da bo bolj gibčen. Saj kadar Hojer-jevi fantje zaigrajo, moraš iti plesat, če si že napol mrtev. Le pridite prav od vseh krajev, vam bomo pa ob priliki povrnili obisk. Tudi urednika A. D. sta vabljena, da prideta in si ogle-data naše nove klubove prostore, katerih še nista videla. Prav za gotovo vas pričakujemo vse naše prijatelje in znance ter vam kličemo: na veselo svidenje v soboto večer pri nas v Girardu. Emma Zore. preds. -o- Državna zbornica V sredo bo državna postavo-daja države Ohio začela s ponovnim zborovanjem. Na vrsti je glavno vprašanje — kaj bo z re-lifom v državi Ohio po 1. juliju. Iz mnogih okrajev prihajajo pritožbe, da že sedaj primanjkuje denar za relif. življenski roman 90 letnika Od slovnice k železnici Meseca decembra istega leta sem bil prestavljen k vojaški godbi. Pri isti godbi 17. pešpolka je služboval tudi moj starejši brat ter sva služila skupaj dve leti. Treba je bilo velikega učenja iz not. Tisti čas je štela godba 60 mož, katerih skoraj polovica je bila Čehov in nekaj Nemcev. Najboljši godbeniki,so bili Slovani. Najtežje mi' je bilo, ker nisem znal ne pisati ne brati. Torej sem se moral poleg godbe učiti tudi teh predmetov. Moja sreča je bila, da sem imel tovariša .učitelja Rodiča iz Dolenjskega, ki si je dal veliko truda, da mi je vlival v glavo pisanje, računanje itd. Učil me je kakor dečka ljudske šole prvega razreda. Zahteval je, naj kupim knjige, pisanke itd. Prosil sem ga, naj 011 naroči kakor ve in zna. Naročil je vse od ljubljanske knjigarne Giontini. Glavna knjiga je bila slovnica v treh jezikih, in sicer slovensko -nemško - italijanska. Obenem sem se učil tudi nemščine in češčine in pouk je trajal vsak dan skozi tri leta. Italijanščina mi je prišla prav leta 1869, 'ko je bil naš polk premeščen v Trident. Do 1. decembra leta 1870 sem služil v Tridentu ter bil omenjenega leta odpuščen iz vojaške službe. Iz Tridenta smo se peljali po železnici do Bozna, od tu pa smo korakali celih 14 dni do Beljaka skozi Pustar-sko dolino v najhujši zimi. — Iz Beljaka sem se peljal po železnici v Ljubljano. V Ljubljani sta me pričakovala starejši in mlajši brat z vozom. Odpeljali smo se v gostilno v šentpeterskem predmestju, in sicer "Pri Znamenju." Starejši brat je bil kot dober igralec harmonike v tej gostilni dobro znan in čislan. Jaz sem bil oblečen v vojaško obleko, ki mi je bila po meri napravljena. Bil sem ponosen in se modro držal, češ, kaj1 me briga ves svet, zlasti ženske in se nisem hotel meniti z domačo 17-letno hčerko. Vedel sem, da imam na Dunaju pri južni železnici v Matzlensdorfu dobro službo. To službo mi je preskrbel regiments - tambur, ki je tudi tam služboval kot magaciner. V Matzlensdorfu je bil tedaj postajenačelnik nek Slovenec po imenu Dere-ani z Dolenjskega. Doma sem bil sprejet z velikim veseljem. Tu sem ostal do 28. decembra 1870, ko sem se odpeljal v službo na Dunaj. Imel sem lahko službo paznika skladišča. Služba je bila razdeljena enkrat podnevi, enkrat ponoči. Stanovanje in hrano sem imel pri bivšem regimentstamburju. — Med drugim moram omeniti, da sem se tu seznanil z Ljubljančanom ki se je pisal Ko-petzky Franc. Isto leto je prišla obisikat mojega prijatelja njegova mati in sestra. Nekega dne sem šel iz Moedlinga v mesto, ter od daleč videl dve bil z bratom kot vojak v njih gostilni. Drugi dan sem obe peljal po mestu, ker je bil Kopetzky v službi. To se je ponavljalo v teh štirinajstih dneh nekako petkrat. Ko smo odhajali iz tirolske cerkve, me je hčerka pokrižala z blagoslovljeno vodo, to vse tako, da mati ni tega kaj vedela ali slutila. To je name napravilo lep vtis. Dogovorila sva se med seboj, ne da bi mati kaj vedela. Dala sva si besedo, da si ostaneva zvesta in da se vzameva, kakor hitro nama bo mogoče. Zaradi nje sem odpovedal službo ter se vrnil v Ljubljano meseca novembra 1. 1871. Prva pot v Ljubljani me je vodila k njej. Kakor se spodobi, sem vprašal mater za hčerkino roko. Mati me je začudeno pogledala in odgovorila, da ji o kaki zaroki ni nič znanega. Vprašala je, če li imam kaj denarja. Moj odgovor je bil, da imam prihranjenih 500 goldinarjev. Mati se je kljub temu protivila. Zavrnjeni snubec gre na Madžarsko Jaz sem se brez slovesa obrnil in se odpeljal na svoj rojstni dom na Vrhniko ter sem zopet pristopil h godbi, katero so imeli moji bratje. Tu sem bil do marca meseca ieta 1872. Tu sem spoznal nekega kaj žar j a, ki mi je pravil, da je bil na Madžarskem pri železnici ter da tam grade nove železnice in da je zaslužek prav dober. Odločil sem se, da tudi jaz poskusim srečo v tem kraju. Pet se nas je dogovorilo, da poj demo skupaj na Madžarsko. Dne 10. marca 1872 smo se odpravili po železnici do mesta Seteralija Uyhely. Do tu je bila proga že speljana. Gradbeniki ali podjetniki so bili sami pravi Nemci — Prusi. Ko smo se zglasili v pisarni, je dobilo mojih pet tovarišev takoj delo. Mene je pa zavrnil, češ, da nisem delavec, ker sem bil presnažno oblečen. Pokazati sem mu moral svoje roke in mi je ponovno zagotovil, da nisem za težko delo, predde-lavcev pa mu ni treba, ker jih ima dovolj. Tako sem ostal v tujini brez zaslužka. Drugi dan sem šel vnovič k podjetniku, ki me je prejšnji dan odklonil ter sem ga prosil, naj mi da kako lopato. Dovolil mi je smehljaje, založiti pa sem moral za lopato; dal sem mu goldinar in šel na delo pomagat nakladat. Pred-delavec, neki Nemec, me je pa videl, kako mi gre delo od rok. Popoldne so me prišli od daleč brez moje vednosti gledat gradbeniki in inženjerji, da se prepričajo, ali še tako delam, kakor jim je sporočil preddelavec. Moje delo je bilo vedno enakomerno kakor dopoldne. Zvečer sem se moral zglasiti pri preddelavcu, da me je zapisal, torej sem vedel, da bom dobil delo. — Drugi dan sem ponavljal kakor prvi dan in smo dobili plačilo v baraki in sicer po 1 goldinar na dan. Opoldne sem šel v barako po kosilo. Uši prinesle denar Ker je bilo vse nabasano, Piše F. Sober V sredo 6. maja smo imeli slovesno otvoritev sezone na leteče golobe na Močilnikarjevi farmi. Zbralo se nas je nad 20 strelcev in tudi ženske so se udeležile te otvoritve. Močilnikar se nam je prav lepo zahvalil, ker smo mu njegovo farmo tako lepo izorali. Najprej je začel orati Christ Man-del. Ko smo srečno njega ven izrinili, jo pribriše Klaus. Mislil se je prav imenitno postaviti, češ, jaz pa ne bom obležal. Pa se zapodi v blato in zašuče tako, da je gledal nazaj v Cleveland, on in njegova kara. Ko smo ga izrinili ven, jo je pa ubral, da ni imel niti časa pogledati nazaj. Ustavil se je šele pri Močilni-karju na dvorišču. Ko smo mislili, da smo že gotovi s poriva-njem mašin, jo pa pripiha Jim Sepic in spet se je začul mili glas: fantje, jaz sem stok! No, pojdimo porinit! Ko smo tudi njega rešili iz vic, smo se pa pri- pravili na golobe. Da ne bi bil nihče lačen, smo prinesli seboj 100 jardov mesenih klobas, katere nam je Mrs. Klaus skuhala. Razume se, da smo imeli dovolj potrebnega zalivanja, kot se tudi spodobi pri otvoritvi. Fantje so dobro streljali, kot govore naslednje številke: Mandel ............................ 20 Mlakar ............................ 22 Plešec .............................. 19 Zabukovec ...................... 20 Bavetz ............................ 17 Jazbec.............................. 21 Janževič .......................... 17 Dolenc J......................... 19 Sepic................................ 23 Sršen................................ 14 Močilnikar ...................... 18 Sober .............................. 22 Baraga ............................ 20 Gubane ............................ 19 Starman .......................... 19 Rožanc ............................ 14 Podpadec ........................ 21 ' ženski ter jih spoznal po zna čilnih rutah na glavi, da mo-isem moral čakati med vrati. rata biti Slovenki. Dunajčan-ke so imele vse klobuke. Poleg njih je bil moj prijatelj Kopetzky. Predstavil mi je svojo mater in sestro. Hčerka je stopala nekoliko korakov za materjo in me je gledala čez rame svoje matere. Mati me je vprašala, odkod sem doma in če sem bil vojak. Jaz sem pa njo vprašal, kje stanuje v Ljubljani. Povedala mi je, da je iz šentpeter-skega predmestja. Na njeno vprašanje, ali nimam brata na Vrhniki po imenu Gašperja in Lovrenca, sem pritrdil. Mati je vprašala hčerko, ali me pozna. Hčerka je zanikala, češ, da me ne pozna, čeprav me je bolje poznala ko mati, ter se Mimo so prišli skozi ista vrata gradbenik in inženjeri, ki so imeli v baraki posebno sobo. Zapazil sem, da prihajajo gospodje h kosilu in sem sem odmaknil dva koraka nazaj, tako da sem jim napravil prostor. Med delavci pa je bilo veliko postopačev, ki so bili polni uši. Opazil sem, da so imeli ti lopovi v rokah že pripravljene uši, da jih po-mečejo za vrat gospodom in vsakemu, ki ima belo srajco. Tudi jaz sem jih prvi dan svojega dela dobil, ne da bi vedel, odkod so se vzele. Prosil sem magaciner j a, naj pove, kdaj bodo gospodje pokosili. Čez nekako četrt ure mi je naznanil, da so s kosilom je gotovo spominjala, da sem končali. Šel sem k vratom posebne sobe, potrkam ter vstopim. Vsi so se zasmejali ter zahtevali, da jim pokažem svoje roke, koliko žuljev sem si že nabral. Vprašali so me, kaj želim. Odgovorih sem, da moram nejkaj posebnega pojasniti, samo če ne bodo zamerili in za slabo vzeli, ako pade iz mojih iftt kaka beseda, ki ne bi- ugajala. Povedal sem stari pregovor, ki se glasi: "Eisenbahner, to je mož, če nima denarja, ima pa uš. Gospodje imajo pa vse skupaj !" Vsi so bili iznenadeni in me vpraševali, kako vem, da imajo uši. Odgovoril sem, da jih imam tudi jaz, ki sem se jih prvi dan nabral. Pojasnil sem jim, kako se tu dobijo uši in kako so jih tudi oni dobili. Gradbenik me je vprašal, če I sem že kosil. Odgovoril sem, j da že. Ali pijem? Odgovoril sem: "Ako imam!" Vpraša me, ako kadim tudi. Da. — Kakšne? Tiste, ki so 1 meter dolge! Dali so mi jih deset komadov. Vprašali so me, odkod sem doma? "Iz Ljubljane! S Kranjskega!" — Pa niso vedeli, kje je to. Spomnil sem jih na Trst. Odgovorili so, da je Trst pri morju. Tudi za Gradec so vedeli. — "Torej med Trstom in Gradcem je Kranjsko!" Na vprašanje, koliko jezikov znam, sem odgovoril, da znam poleg materinskega slovenskega jezika še češko, poljsko, slovaško, nemško in italijansko. — Slišim pa dobro madžarsko. To je bila moja sreča. Odgovorili so mi, da jim je tak mož potreben, ker znajo nastavljeni preddelavci samo nemško. Tukaj pa je 7 narodov — delavcev. Dali so mi drugo delo. Sporočili so mi, naj naslednji dan počakam pred barako. Preddelavec in podjetnik Drugi dan je res prišel in-ženjer ter okoli barake odmeril jarek. Zabil je količke in napisal globočino in širino. Na vprašanje, ali razumem, kaj je napisano, sem odgovoril, da razumem. Dobil sem delavce, s katerimi sem to delo izvršil. Vprašal me je, če bomo. to delo izvršili v treh dneh. Pripomnil je, da jaz ne smem delati, ampak samo nadzorovati delavce. Pa nisem mogel strpeti. Vzel sem lo-Ipato ter začel v zemlji zaznamovati jarek. Kajti delavci niso razumeli, kako naj začnejo delati. V enem dnevu je bil jarek narejen. Po končanem delu mi je inženjer odmeril v zarezi, kako dolgo se bo kopal jarek na progi. Dobil sem 25 delavcev. To delo sem z delavci dobro izvršil. Ker sem bil razumen in priden, se mi je mezda povišala dnevno na dva in pol goldinarja. To zarezo smo delali 14 dni. Mimo mene in mojih delavcev je hodil vsak dan opoldne neki podjetnik, ki je imel isto delo kakor mi. Nekega dne sem ga vprašal, ali lahko tudi on kaj dela odda. Pritrdil je. Jaz sem rekel, da bi jaz prevzel tako delo. Bilo je 5 km od našega dela. Rekel mi je, naj si pridem ogledat. Šel sem takoj drugi dan opoldne. Za to pot sem vzel bližnico čez polje in sem rabil eno uro in pol tja in nazaj. To delo sem prevzel drugi dan. Brez odpovedi sem zapustil delo pri prvem gradbeniku ter šel na novo podvzetno delo. Takoj isti dan sem dobil pet delavcev, drugi dan sem imel že nekako 25 delavcev ter smo delo izvršili v osmih dneh. Tu sem zaslužil 500 goldinarjev. Takoj nato sem prevzel drugo delo pri nekem podjetniku. Imel sem skupno trideset delavcev in sem to delo izvršil v štirinajstih dneh. - (Dalje prihodnjič) Ce verjamete al' pa ne V soboto 23. maja zvečer (in potem naprej do Zore-ta) se bodo pa v Girardu vrteli, da nikoli tega. Popolnoma so preuredili spodnje prostore in zdaj vs-bij O' prijatelje, da eno rečemo tam in si malo razgibljemo otrdele kosti ob Hojerjevi muziki. Alabolt, če ne bo vse auf biks! Slišal sem, da o polnoči, ko bo prikipelo veselje do vrhunca bo Anžiček snel klobuk z glave in če bo še pri moči, bo zavriskal, da bo vizla v ledrarni kar sram. Alo, kdo gre v soboto v Girard? Nič se ni treba bati megle zjutraj iz Warrena nazaj. WPA je to meglo zapanala in postavila bledo luno v okvir, da nam bo svetila domov. A "No in potem sem mu rekla, da'me ne sme več videti." "In kaj je storil potem?" "Luč je ugasnil obloda." A Tam za Slavino je oral kmet. Po poti prideta dva karabinjer-ja. Ko ju kmet zagleda, zakri-či: "Frdamani lenuhi!" in udari po volih, čeprav ta lepi izraz ni bil njima namenjen. No ja, kaj se če. Karabinjerja se ustaviva pri kmetu in sta začela na vse mile viže hvaliti italijansko vojsko v Abesiniji, o nje slavnih zmagah in kaj vse dobrega bo Italija storila za Abesince, ko jih bo podjarmila. Naš kmetič ju nekaj časa posluša in ko mu je bilo vsegai le preveč, krepko pljune in reče: "Eh, kaj bodo naredili, neki. Nekateri bodo še naprej hodili v srajci, drugi pa brez nje, kot so doslej. Les k sebi, kapin!" AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 18TH, 1936 KRIŽEM PO JUTIOVEM Po ■rmfttem intrilka K.. lUn In koj nato je zadonel topot zameril, in ni si upal na dan z konj. Jezdec je obstal pred kočo, razjahal in vstopil. Star, mršav dedec je bil, po svojem značaju najbrž sicer ni bil prav nič podoben peteržilji, pač pa ji je bil podoben po svoji zunanjosti. Tudi dišal je po najrazličnejših duhtečih snoveh in še mnogo huje ko njegova boljša polovica. Nič ni pozdravil, molče se je sklonil k meni, pregledal vezi in se robato zarezal nad svojo ženo: "Ven pojdi pa glej, da ne boš prisluškovala!" Tiho je zlezla ven, mož pa je počenil pred mene in me gledal. Res radoveden sem bil, kaj mi bo ta gospod "peteržilj" povedal. "Kako ti je ime?" me je na-hrul. Seveda mu nisem odgovoril. "Si gluh? Vedel bi rad, kako ti je ime!" Spet sem molčal. "Boš odgovoril, človeče!" In da bi temu svojemu povelju dal krepke j ši poudarek, me je sunil z nogo v rebra. Z rokami se ga nisem mogel lotiti, Madana mi jih je spet zvezala. Tudi noge sem sicer imel zvezane, pa skrčil in zravnal sem jih lahko in ti dve kretnji sta mi popolnoma zadostovali, da sem mu lahko svoje mnenje brez dolgotrajnega razlaganja čisto jasno obrazložil. Skrčil sem noge tesno k telesu, pa jih naglo spet sunil ocl sebe ter s to kretnjo tako krepko zadel siroveža, da je odletel od tal kakor iz topa ustreljen in treščil ob zid. Njegovo okostje je bilo vsekakor jako trpežno zgrajeno, pobral se je od tal, se otipal od vseh strani, udejstvil, da so še vse kosti cele, pa mirno dejal: "človek, ne drzni se še enkrat, sicer—!" t "Bodi vljuden, pa bom tudi jaz vljuden!" sem ga poučil. 'Kdo si?" "Pusti taka vprašanja! Sam dobro veš, kdo da sem!" "Kaj si počenjal v Lizanu?" ''Te nič ne briga!' "In kaj si počenjal v Gumri raisovim naročilom. Vpliv skrivnostnega Duha votline je bil vsekakor velik. Previdno je povedal: "Povej, kaj veš o Duhu votline !" "Kaj še! Vi vsi skupaj niste vredni, da bi kaj zvedeli o njem! Čemu si prišel? Zakaj ste me napadli in zvezali?" "Tvojega vranca hočemo!" 'Kaj še?" "Tvoje orožje." "Kaj še?" "Vse drugo, kar imaš." "In kaj še?" "In vse, kar imajo tvoji tovariši." "Mož, zelo skromen si!" "če vse to dobim, boš prost." "Misliš? Ne verjamem ti! Zdi se mi, da hočete še več." 'Le eno še. Zapovedati moraš lizanskemu meleku, da ne sme izpustiti gumrijskega beja.' "Zapovedati—? Si znorel, dedec? Praviš, naj zapovem lizanskemu kralju, pa se vendar drzneš meni zapovedati! Ti črv, ki ga zmečkam!" "Gospod,.nikar ne zabavljaj!" "Ne zabavljam, le resnico govorim. Sramuj se, človek! Kristjana se imenuješ, pa si navaden tat in ropar! Tudi jaz sem kristjan in povsod bom pripovedoval, da so Kaldejci hujši ko kurdijski razbojniki. Berwarij-ski Kurdi so mene, kristjana, z veseljem sprejeli, Nestorijanci iz Šorda pa so me zahrbtno napadli in izropali!" "Ničesar ne boš pripovedoval! Ker ne boš nikdar več prost, če ne storiš, kar sem ti naročil." "To se bo šele pokazalo! Li-zcnski melek bo poslal po mene." "Lizanski melek nam nič ne more! Ne bojimo se ga! Sicer pa še nocoj dobimo mogočne zaveznike. Ali nam boš dal, kar zahteva- 1936 MAJ 1936 3j m 117 6 1 [8 laML 18 19 20 21 22 23 24ii 25 %6; 27;'28 29 30 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV mo ju?" "Te tudi nič ne briga!" "Kje imaš vranca?" 'Dobro shranjen." "Kje so tvoje reči?" "Tudi tako dobro shranjene, da jih ne boš nikdar dobil v pest." "Si bogat? Boš plačal odkupnino?" "Nikdar!" "Torej vedi, da bom sedajle odšel. Jutri se vrnem. Nihče drug ne sme k tebi ko jaz in ženska, ki te bo stražila. Jesti ne dobiš več. Ko se boš zgladoval, boš že drugače govoril! In ker si | me v steno vrgel, tudi piti ne dobiš." Sunil je lonec, ga prevrgel, prezirljivo zamahnil z roko pro-j ti meni in zlezel ven. j čui sem, da je zunaj nekaj časa zapovedovalno govoril z ženo, MAJ 22—Prosvetni klub S.N.D., otvori razstavo slik učencev šole Jug. moderne umetnosti v spodnji dvorani S. N. Doma. 23.—Društvo sv. MarijŽ Magdalene %t: 162 KSKJ. priredi plesno veselico v novi šoli sv. Vida. 23.—šolska predstava S. N. Doma v avditoriju. V spodnji dvorani razstava slik. 23.—Zakl j učna priredi tev Slovenske mladinske šole S. N. Doma. 24.—Oltarno društvo fare sv. Vida'priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli sv. Vida ob 7:30. 24.—Društvo Euclid št. 29 S. D. Z., priredi piknik na prostorih Društvenega doma v Euclidu. 24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima veselico v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 24.—šola sv. Vida, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 24.—Skupna društva fare sv. Lovrenca imajo piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 30.—Svatba Mr. John Bran-eel v spodnji dvorani S. N. Doma. 31.—Klub Prijatelji narave piknik na Stuškovi farmi. 31. — Jugoslovanski radio klub, koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu na Bradley Rd. 31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ se vrši na Zornovi farmi'. JUNIJ 7.—Društvo sv. Križa KSKJ priredi piknik v Novak's Garden, 3505 W. 105th St. 7.—Društvo Združeni Bratje št. 26 S. S. P. Z., ima piknik na Stuškovi farmi. mi. 12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na Hartma-novi farmi, North Royalton, O. 19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi. 19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd. 19.—Samostojna Zarja ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 19.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik in javna telovadba kadetov na Pintarje-vih farmah. 26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi . 26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi. AVGUST 2.—United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi. 2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi. 2.—Soc. klub št. 27 ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintar-jeve farme. 9.—Piknik združenih .društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd. 16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi. 16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme. 1 16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme. 16.—šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 16.—Buckeye Lodge, No. 60 7.—Razvitje in blagoslovijo-i SDZ, Lorain, O., priredi piknik nje zastave podružnice št. 471 na Kosovi farmi na Seneca Rd. Kitajski roman končan Lansko jesen je vso ameriško javnost razburil slučaj, ko se je zvedelo, da sta se poročila Kitajec K. M. James Lin, pastorek predsednika Kitajske republike in Miss Viola Brown, ki je bila zaposlena v 5 in 10c trgovini. Lin je bil v tej trgovini izgubil denarnico, katero je našla Viola. Tako sta se spoznala in kmalu zatem poročila. Očim ženina je pa ukazal pastorku, naj pozabi svojo ameriško ženo in svoje študije v Ameriki, ker ima, prvič na Kitajskem že itak dve ženi, drugič, ga pa čaka visoka služba na Kitaju. Fant je ubogal, se odpeljal na Kitajsko, Viola pa je ostala tukaj in zopet zavzela dekliško ime Brown. Koliko ji je plačal bogati Kitajec za "ranjeno srce," Viola noče povedati. -o- Indski slon izumira ,V, Indiji že dolgo časa opazujejo, da indski slon izumira. Sedaj pa so tudi ugotovili, zakaj. Vzrok je igra biljard, katero igrajo po kavarnah. Pri Ijardu igrajo namreč s kroglami, ki so narejene iz slonove kosti. Za sedem biljardnih krogel pa porabijo dva slonova zoba. Po statistiki iz leta 1930 pa so na vsem svetu izdelali nič manj kakor dva milijona biljardnih krogel. Ta številka pa je prej prenizka kakor pa previsoka, ker so po vojski začeli biljard mnogo bolj igrati. Zato sedaj v enem letu porabijo sko-ro toliko krogel kakor so jih poprej v desetih letih. Lahko si torej mislimo, koliko slonov mora dati svoje življenje, da ljudje iz njihovih oklov lahko delajo krogle za biljardno igro. V srednji Afriki so že prepovedali streljati slone. Tudi v Indiji bodo morali isto ukreniti, če bodo hoteli ohraniti vsaj nekaj slonov. 'Stopi bliže, če hočeš zvedeti, j potem jg zajahal in odšeL kako plačujem! Zapomni si. Neprijazni obisk Madaninega človek, jaz sem emir, ti pa si | mQ^ mi je prinesel vsaj eno ko_ navaden podanik raisov! Le jazjriat Zvedel sem, zakaj so me smem vprašati, ti pa boš odgo- napadH in prijeli. varjal! Nikar si ne domišljuj,; da boš ti mene s svojimi vpraša- Raisu iz Šorda se je po vsej »ji za nos vodil!" sili hotel° b°J'a 8 Kurdi in ker Je Zdelo se mu je menda le, da i slutil, da hočem posredovati m bo najpametneje, če se vda. Po- stranke spraviti, me je djal na molčal je, premišljeval, pa de- varno. Za nameček si je hotel jaj. osvojiti še mojega vranca in mo- "Torej, pa me vprašaj!" je orožje. Dozdevni "Kje je Nedžir bej?" !-sel je bil raisov izvidnik, poiz- "Zakaj vprašaš za' njim?" i vedel bi naj, kje tičim, in pospe-"Ker me je on dal napasti." i šil moj odhod z izmiljeno vestjo, "Motiš se!" ' da bo melek beja ustrelil, če se "Ne laži!" i koj ne vrnem. "Pa se vendar motiš! Saj Madana je vstopila" SŽZ v S. N. Domu na 80. cesti. 7.—"Monta Lag" priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 14.—Skupni mladinski pevski zbori priredijo ogromni koncert na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave. 14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuškovi farmi v Wicfdiffe, Ohio. 14.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gardens. 21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. IZ PRIMORSKEGA Postojna, aprila 1936.—Naša vas leži ob meji in je zato najbolj prizadeta vsled tega. Zato ni čudno, če se ljudje spuščajo stalno v razne strogo zabranje-ne posle. Ni ga skoro dneva, da ne bi prijeli enega ali drugega in ga odgnali v zapore. Tako so tu zaprli 21 letnega Antona štucina, ki se je hotel izogniti vojaščini in je hotel pobegniti preko meje. Julijana Pe-ternel stara 29 let iz Cerknega je dobila tri mesece in 9 dni zapora radi tihotapstva. Jiustina Valentinčič pa je dobila za isti delikt 7 dni. Zaprt je bil dalje radi tihotapstva Svetlič Jernej. Tako dan za dnem vidimo, kako vozijo uklenjene ljudi v zapore in skoro vse radi nesrečnega tihotapstva. Rad poskusa bega čez mejo sta bila v Tribuši prijeta Anton Ughi, star 26 let in Kari Grau-ner sta 20 let, oba iz Solkana. —Ubil se je 25 letni Alojz Devetak iz Mirna, ki je padel s kolesa, ko se je vračal domov. DNEVNE VESTI 21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 21.—Piknik društva sv. Rešuj ega Telesa fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. 25.—Društvo Collinwoodske melekov j Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi. niti ne veš, kje da si!" j "Te je žalil, gospod?" me je "Ali res misliš, da se da emir! vprašala. iz Frankistana zamotiti? Prav dobro vem, kam ste me zavlekli! če grem odtod po dolini navzdol, Pridem v vas Šord. Desno od Šorda leži Iizan, levo Raola in v gori tamle je votlina, kjer prebiva Duh votline." Začudil se je. "Kaj veš ti o Duhu votline?" "Več nego ti in več nego vsi v dolini Zaba!" Spet je bil skrivnostni Duh votline tisti, ki mi je pomagal. Mož je bil v zadregi, to sem dobro videl. Ni vedel, ali morebiti nisem v zvezi z mogočnim Duhom, bal se je, da bi se mu "Pustiva to!" "Gospod, ne jezi se! Saj mu je le rais naročil, da mora tako nastopati. Pa tudi na tebe je jezen. Besedice ne smem govoriti s teboj, tudi jesti in piti ti ne smem dati." "Kdaj se vrne?" "Jutri, je dejal jezditi v Murgi." 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. julij 4.—Dramsko društvo Verov-šek priredi piknik na Stuškovi farmi. 5.—Društvo Tabor št. 139 S. N. P. J.; priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gar- Nocoj mora j dens. | 5.—Možje dr. Najsv. Imena "Ali bo nocoj še kdo drug pri- fare sv. Kristine priredijo pik-šel k meni na obisk?" I ™k ™ Stuškovi farmi. (Dalje prihodnjič) J 12.—Društvo Složne Sestre ___0____ [št. 120 SSPZ priredi piknik na * 14 oseb je bilo težko poško-; Stuškovih farmah v Wickliffe. dovanih v železniški nesreči pri j 12.—P i-k n i k Slovenske za-Monroe, La. I druge na Močilnikarjevi far- 23.—Piknik društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi. 30.—Podružnica št. 32 S. Z. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. SEPTEMBER 8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma. 13.—revski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 27.—Društvo St. Clair Grove WC, prireditev v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER 3.—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. 4.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma. 10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 17.—Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma. 18.—Skupna društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D. 24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. november 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma. 8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Katoliško prebivalstvo Amerike se pomnožilo New York, 16. maja. Katoliško prebivalstvo Zedinjenih držav znaša danes 20,735,189 glasom Official Catholic Directory. Tekom enega leta se je prebivalstvo katolikov v Ameriki zvišalo za 212,136. Zlasti zanimivo je dejstvo, da je lansko leto prestopilo 63,454 protestantov v katoliško vero. število katoliških duhovnov v Ameriki znaša 31,108, ali za 858 več kot lansko leto. Vseh katoliških cerkev v Ameriki je 18,387, ali 143 več kot lani. štiri nova semenišča so bila zgrajena. Nadškofov v Ameriki je: 18 in v tem so vključeni tudi kardinali, škofov zaeno s pomožnimi škofi je 109, duhovnikov 21,378, redovnikov pa 9,730. -o-- Francoski socialisti ne bodo plačali dolga Paris, 16. maja. Leon Blum, o katerem se pričakuje, da bo 22.—Koncert pevskega dru štva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 28.—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma. december 20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma. januar 2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND. 9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND. Kanadski tihotapci se pobotali z Ameriko Washington, 16. maja. Te dni je bila poravnana ena izmed najbolj kočljivih zadev med Zedi-njenimi državami in Kanado. Prišlo je do poravnave med ameriško vlado in med kanadskimi žganjarnami, ki so tekom ameriške prohibicije vtihotapljale kanadsko žganje v Ameriko, ne da bi plačale eolnine. Ameriške oblasti so trdile, da dolgujejo kanadske distilarne mnogo nad $100,000,000 na eolnini za vtiho-tapljeno žganje. Ameriška vlada je zahtevala ta denar in je zagrozila, da bo kongres naredil postavo, glasom katere bo doti-čnim kanadskim distilarnam prepovedano zanaprej uvažati njih izdelke v Zedinjene države. Tega so se kanadske kompanije prestrašile in so obljubile plačati čolni no, ki jo dolgujejo še iz prohibicijskih časov, vendar je ameriška vlada pgpustila toliko, da bo vzela le $60,000,000. -c-- Smith se ni še odločil za konvencijo New York, 16. maja. Al Smith, bivši governer in predsedniški kandidat demokratske stranke se še dosedaj ni odločil, ali bo šel na demokratsko konvencijo ali jo bo popolnoma prezrl ali pa glasno nastopil proti njej. Ljudje, ki poznajo Smitha, pravijo, da mu je žal, ker se je pridružil Liberty ligi in da obenem obžaluje, ker je preveč osorno nastopil proti Rooseveltu. -o- Mussolini zopet svari, da nastane vojna Paris, 16. maja. Diktator Musolini je zopet poslal svarilo v svet, rekoč, da vsak poskus zvišati ekonomske sankcije napram Italiji pomeni vojno. Mussolini je ponovno izjavil, da je Italija pripravljena "z vso strastjo" delati za mir, toda pri tem se laškim težnjam nihče ne sme zoperstavljati. -o- Ali bo papež kronal laškega cesarja? Rim, 16. maja. Med Vatikanom in med Kvirinalom se vodijo pogajanja glede kronanja la-prihodnji francoski ministerski škega kralja za cesarja. Kot se predsednik, in ki je vodja socia- iavlJa ^ izjavil papež, da bi imel listov "v Franciji, je včeraj izja- najraje, da bi kronal laškega vil, da je najbolje, da se izbriše dolg, ki ga dolguje Francija Ameriki. "Ta dolg je mrtev," je izjavil Blum. "Najbolje je, da pozabimo nanj. Čimprej bomo pozabili na ta dolg, tem prej bodo zavladale bolj prijateljske razmere med Francijo in Zedi-njenimi državami," se je izjavil Blum. Toda v Ameriki so tozadevno popolnoma drugačnega mnenja. Francija dolguje Zedi-njenim državam nekaj nad dva tisoč milijonov dolarjev. --o- Anglija žaluje za svojim modernim križarjem esarja kak legat, toda Mussolini odločno zahteva, da izvrši obrede kronanja papež sam. Vodijo se nadaljna pogajanja. -o- Angleški kralj obišče Francijo v juliju Paris, 16. maja. — Dne 13. julija bo obiskal angleški kralj Edward Francijo. Prišel bo tja ob priliki, ko bodo odkrii ogromen spomenik v bližini mesta Vimy, kjer je padlo v svetovni vojni največ kanadskih vojakov. Spomenik je dala postaviti Kanada. London, 15. maja. — Včeraj je tu preminil angleški moderni vojni poveljnik, lord Allenby, ki je ob zaključku svetovne vojne zasedel Palestino in dobil s tem ime modernega križarja. — Allenby je z zasedbo Palestine povzročil, da je slednja prišla zopet v krščanske roke potem, ko so ji gospodarili skoro 700 let mohamedanci. Allenby je bil ob svoji smrti 75 let star. -o- Telesna straža Hitlerja bila aretirana London, 15. maja". Sem se poroča, da je bilo več kot 200 osebnih stražnikov diktatorja Hitlerja aretiranih radi zarote proti njegovemu življenju. Zaroto je pred kratkim odkrila tajna policija. MALI OtiLASI februar 6.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v' avditoriju SND. 7.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND. MARC 21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma. Poceni farma! Farma ima 84 akrov, tri akre grozdja. Nahaja se v Mantua, Ohio. Za podrobnosti vprašajte pri Mrs. Mary Novak, 3741 E. 77th St. (119) V najem se da stanovanje, štiri sobe, vse nanovo dekorirano. Zgorej, zadaj. Vprašajte na 1000 E. 64th St. (118) Zopet ena država se odpovedala Ligi narodov Geneva, 16. maja. Republika Guatemala je danes stopila iz vrst Lige narodov in pričakovati je, da bodo sledile še druge južno-ameriške republike. Na vrsti je čilenska, mehikanska in kolombijska republika. Republika Ecuador je že prej izjavila zahtevo, da se jo izbriše iz Lige narodov. Razume se, da je Gua-I vanje naj bo v Collinwoodu ali temala odpovedala članstvo v v Nottinghamu. Kdor ima kaj Ligi narodov radi abesinsko- naj pusti svoj naslov v uradu te-laškega spora. , ga lista. (119) Stanovanje se išče, tri ali štiri sobe. Stano- Don Juan se je nasmehnil, dasi prisiljeno. Pijanec pa je spet povzel:— "Hm ... ne spominjam se . . ." Nato je zakolovratil naprej. "Sto vragov, kako sem žejen!" "V posteljo z vami, v posteljo!" je vzkliknil Don Juan. "V postelj? . . . Seveda, v : postelj . . . Ampak najprej še : požirek vina." Prikolovratil je do mize. Tam se je obrnil, tako da je stal nasproti Španca, čigar oči so ga nevoljno in nestrpno motrile. Blood je prijel vrč, težak srebrn vrč, ki je imel dva držaja, in sicer ob vsaki strani dolgega vrati po enega, in si notočil vina, ga izpil er postavil kozarec spet na mizo. Nato pa se je spet zamajal ter iztegnil roko, kakor da se hoče uloviti, pri čemer je njegova roka prijela vrat težkega, srebrnega vrča. Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino! TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HEnderson 2978 ZA NAJBOLJŠE BELO ali RDEČE se boste gotovo oglasili pri 1063 Addison Rd, Jako zmerne cene. Vino na galone ali sode. Se prijazno priporočamo. M 1936 IZLETI V ii JUGOSLAVIJO IZ NEW YORKA BREMEN 14. JUNIJA BREMEN IZ NEW YORKA 14. JUNIJA 1. JULIJA Hiter vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči udobno potovanje v Ljubljano. Za pojasnila se obrnite na August Kollander Co 6419 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD NORTH GERMAN .LLOYD V globoki žalcsti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je Vsemogočni Beg poklical k sebi preljubljenega in nikdar pozabljenega sopro?a in očsta JOHN PAPEŽ ki je po dva mesečni hudi bolezni, previden s svetimi zakramenti v St. Alexis bolnišnici za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 25. aprila 1936 v starosti 60 let. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, društva sv. Alojzija in društva sv. Imena. Doma je bil iz vasi Sela, fara Hinje, po domače Cebincv. V dolžnost si štejemo, da se najpri.«rčneje zahvalimo Rev. John J. Omanu za redne obiske v bolnici med boleznijo ter Rev. Julius Slapšaku, Rev. Louis Bazniku in Rev. John J. Omanu za opravljene molitve na domu in na pokopališču in za opravljene cerkvene obrede. Lepa hvala tudi Mr. Ivan Zormanu za lepo petje v cerkvi. Obenem se iskreno zahvalimo članom društev, kamor je pokojni spadal in vsem drugim, ki so prišli pokojnega pokropit, ki so čuli in molili za pokoj njegove duše ter se udeležili pogreba. Prisrčno ee zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za »vete maše, ki se bodo darovale za pokojnega: društvo sv. Alojzija, Mr. Frank Filipovič in družina, sosedom iz East 143rd St. okolice, Mr. Anton Gorenc, Mr. in Mrs. Oberstar, Mrs. Rose Nosse iz Prince Ave., Mrs. Frances Modic, Mrs. Jane Gnidiza, Mrs. Julia Adamič, Mr. in Mrs. Ožbolt in družina, Mrs. Uršula Jaklič, Mr. Vincent Gnidiza, Mr. Frank Jernejčič, Mr. in Mrs. Frank Jernej-čič, Mr. in Mrs. Anthony Kenik, Mrs. Mary Nose iz East 154th St., Mrs. Jennie Prijatelj, Mr. in Mrs. Anthony Pelko, Mr. Joseph Hrovat iz St. Catherine Ave., Mr. in Mrs. A. Gross, društvo sv. Imena, Mrs. Jennie Gregorčič, Mr. Stanley Stankewicz, Mr. in Mrs. Urbančič, Mr. Joseph Miklic, Mr. Frank Planinšek, Mr. Anton Flack, Mr. in Mrs. Joseph Finfc Mr. in Mrs. Longin Stankewicz, Mr. in Mrs. A. Gross, Mr. in Mrs. Molek, Mr. in Mrs. Nose in družina, Mr. in Mrs. Rudolph Kenik. Iskreno se zahvalimo vsem darovalcem za krasne cvetlice, ki so krasile dragega ranjkega in sicer družina Jaklič, Mr. in Mrs. John Nosse in družina, Mr. in Mrs. Frank Stautihar in družina, Mr. in Mrs, John Stautihar, Mr. in Mrs. Gabriel Papež ;n družina, Mr. in Mrs. Anton Pelko društvo sv. Alojzija, društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ., Machine Shop Boys of the Newburg Wire Works. Daughter and Son-in-law" Rose and Tom, Mrs. Joseph Widmar, Mr. in Mrs. John Widmar, Mr. in Mrs. William Wid-mar, Mr. in Mrs. Fred Michalke, Herb Fowler and Family, Society of the Newburg Wire Works, Cleveland Office of the Lib. erty Highway Co. • , Prav lepa hvala vsem. ki so dali svoje avtomobile brezplačno na :'azpolago pri pogrebu. Lepa hvala pogrebniku Louis L. Ferfolia za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejeno in simpatično vodstvo pogreba. Slučajne, če smo pomotoma izpustili kakšno ime, prosimo opreščenja ter r>e jim ravno tako iz srca iskreno zahvaljujemo. Bog vas blagoslovi vse skupaj. Tebi, "nadvse • ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, pa y tej bridki žalosti želimo, da počivaš mirno v zasluženem pekoju. Nebeška luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka tuja gruda. Žalujoči ostali: , Mary Papež, soproga; Jclin, Frank, Joseph, Rudolph, Edward, sinovi; Rose poročena Stankiewicz, Albina, hčeri. Cleveland (Newburg), Ohio, 18. maja 1936. ZDRAVO, IZVRSTNO zmernih cenah dobite vsak čas pri Mornarica Zed. držav bo obdržavala 6 tedenski manever bojnih ladij. Udeležilo se ho 150 bojnih ladij. 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke VELIKI POLETNI IZLETI f V JUGOSLAVIJO na famoznih ekspresnih parnikih AQUITANIA BERENGARIA AQUITANIA 21. maja 28. maja 11. junija , Manj kot fl dni na oceanu. Udobne kabine prejšnjega turistov-skega razreda sedaj na razpolago potnikom tretjega razreda. Elegantna jedilna soba in druge dvorane. Kuhinja po starokrajskem načinu in vino zastonj. Poseben orkester, premikajoče slike, ples, igre. Ekspresni vlak iz Pariza do Ljubljane. * , Za pojasnila se obrnite na AUGUST KOLLANDER CO. 1 6419 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio I CUNARD WHITE STAR Novi' egiptovski podkralj Farouk, ki je nastopil vlado za svojim umrlim očetom Fuad I. Novi podkralj je star 16 let in se je izšolal v Angliji. V mestnem parku v Berlinu so postavili te-le vrste zabavo. Gondole se vrte v velikem krogu in človek, ki ima slab želodec, se nič kaj dobro ne počuti, kadar je gondola na vrhu. g ~ ' AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 18TH, 1936 T