MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE, LETO V, Številka 6,5. december 1995; Založila MDJ in MUZEJ JESENICE; Uredil TONE KONOBELJ; 200 izvodov
MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE - ŽIRO RAČUN: GB JESENICE 51530-678-50064
__...........OB IZIDU JESENIŠKEGA ZBORNIKA
Na Jésenicahbonio oh koncu leta 1995 i/.dali zanimivo publikacijo JESENIŠKI ZBORNIK, ki bo izšel v še.posebno s ièpi opremi. \ svojih prispevkih se bodo avtorji dotaknili nekaterih zanimivosti krajev od Kranjske Gore in Jesenic do Radovljice in Krope, fiatilo pa bodo opremljeni :š slikovnim (tudi barv nini) gradivom.	\_j
./Knjiga bo na 400 straneh zanimivega branja zaradi lične vezave in bogate slikovne opreme lepo darilo za vsakega Jeseničan^. Da hi bila Vaša odločitev za nabavo zbornika lažja, smo se odločili, da v posebni izdaji Muzejskega časopisa predstavimo del vsebine. Zagotovo bo vsakdo našel kaj zase, tudi tisti, ki jih zgodovina Jesenic in okolice ni nikoli posebej zanimala. Pred izidom (predvidoma decem li ra 1995 ) bo knjiga: če n e j š a (3500 tolarjev). V prodaji bo ta cena višja. Vsi, ki se boste odločili za nakup JESENIŠKEGA ZBORNIKA, lahko to storite kar . fio tele Ionu (064) 84-041 (Muzej Jesenice) ali pa z. naročilnico, ki jo objavljamo v časopisu.
U V OVNIK.
Klalo Je- publikacij, Ki/ bo bile/ prisotne-- v. jej^nlskem p rostoru ve/ Kot trideset let; Kotje/Jeseniki. gornik/. Od/ leta/ 1964 pa/ do- danes- je/ uspel ohropiti : tradicijo svojega Ofrhajanja On ob tem/ ostato cčktucden gn franlmlv. IfrOd/ vsake- knjige- je/ bit na nek/ način
■	Judi otiraj cerja, ürv rahner v katerem/ so tekati/ nastop ali/.
i	K a/fruuvdjivo je/, da/ je-je/ v tem/obdobja/ ryiursikaj
■	Spremenilo, Ofrgubilo svoj pomen alb dobilo novega/.
: Povojni/ On tudi/ kasnejšo časO so bilo point franosa Crv i idej o napredku/, razvoju/ On/ OfrgradnjO. Jesenice/ so I hitele/ v boljšo jutri/ On/ včasih- ob- tem/ prehitevale- cèto-: saune/ sebe-. Ragvoj ni/ pognal mejcv On/ je- hitet preko oKvOrov frmofrnostO On/ danosti/ jeseniškega prostora/. i|§i svojem/ franosa je/ velikokrat spregledat resnične-potrebe/ prebivalcev, bit prO tem/ samosvoj On podiu'at staro frato, da je/ gradit novo. Skratka, 'Razvoj je- je/ pisat fr/ veliko fračetnOco misleč/, da ga nič ne/ ustavo. : pa ga je/, Ofrčrpat se/ je/ On obstat, Ofrgubit je/ svoj fragon On pustibjeseničanom svoje-probleme/, najjih/ rešijo Kol vedo On frnajo.
ZgodovOna nam je/p rO tem/ lahko učiteljica, saj pas uči o Vfrponih/ On padcih/, Ko so jih/ v preteklosti- in-jih/ bodo tudi v bodoče- doživljale/ Jesenice/. Če/ je/ prejšnjo frbornik ob OfrOda dofrivet rojstvo nove/ slovenske/ države-, jo sedanjo je podofOvja, opisuje .doli gpdke ob froamenitO vojni On ob frgodovinsih-- tejvtiib/ fre:gteda v prihodnost.	/lllllllf
\ Članka o ureditvenih/ delih/ na Staro SavO On Urbanistični ni arhitekturni oris- Jesenic sta ena tostiti, ki je načrtujeta prihodnost mesta On njegov oofrvoj-.,
V tridesetih/ letih/ svojega Ofrhajanjaje/ frbornik OprdS'Cčih svojo poslanstvo v širjenju frnanj i>v spofrnanj p' hlifrnjO On daijnc preteklosti Jesenic On okolice/.
ZBORNIKA bo ođ 27. do
•ruščini. (Črne bo težav z
UREDNIŠKI ODBOR
PrO tem gre/ največ fraslug- avtorjem člankov, Kot tudi urednOfketnu odboru, ki je/ frnat poiskati franOtnive-teme On tudi pridobiti pisce/. Zelino si/, da bo je tudi v bodoče/ avtorju odgvali povabilu uredniškega odbora libida bO poleg- uveljavljenih/ avtorjev sodelovalo tudi čim več novih/ ssvegimi On franlmivOmO Odejami.
Kaj bo pot frbornlka med/ bralce čim ladja On naj njegov OfrOd/, prispevu k občutku v našo fravesto, da smo Jeseničani storili nekaj fra Jeseničane/.
Predsednik uredniškega odbora! mm' 111	klag-, Vitomir Pretnar ,
M dechftbra f99$ v ìffii sicer v
«

JESENIŠKI ZBORNIK
KOLEDNIKI,

Muzej Jesenice je ponatisnil barvno razglednico STARE SAVE teta 1902. Člani MDJjo lahko po znižani ceni 50 tolarjev kupijo v muzeju (cena je sicer 70 tolarjev!)
Sava pri "Jesenicah, pozimi

razstava
Jesenièah:
KOLEDNIKI,
f TMC KoiJobeljS Dušan Prešern 1 JESENICE RAZGLEDNICAH PRED j mVQ%Ejby^C» VOJNO
I i / ..J&W prvo svetovno vojno je Fran Pavlin tako kot \ številni. dpögi.:: 6brtniki in podjetniki obubožal. Sinova so \ ntob ilizi ral i.;F ra nc, kije bil izučen ključavničar, je prišel v f rusko .ujetništvo, Oto pa se je zaposlil kot prometnik na I ž^e^fiici/Hčerka Zora je na Dunaju končala trgovsko šolo | jn,je kasneje pomagala očetu v fotografskem ateljeju. f Milena je končala višjo fotografsko šolo na Dunaju in ji je /bče rumenil svoj atelje. Po prvi svetovni vojni so se Pavlihovi povsem posvetili fotografiji pa tudi prodaji piva?..
Marija Kos
OPREMA STANOVANJSKIH PROSTOROll V? GRAŠČINI NA SAVI LETA 1871
Spalnica gospe Ane Ruard ...Zanimivo bi bilo vedeti, ali seje gospa Ana v sjjvoji lepo opremljeni sobi dobro počutila. Vse pohištvo je (jilo izdelano iz gladkega češnjevega lesa, tudi okvir in |ržalo velikega damskega stoječega ogledala, pozabili pa hišo niti na manj ugleden kos pohištva, na dve kahlji, V sobi sta stali dve postlani postelji, pogrnjeni z volnenimi prevlekami, in dve prazni omari s steklenimi vran
I Joža Varl
! Petdeset let kluba dolik
Na pobudo Franceta Kreuzerja se je po nekaj [ " "pripravljalnih sestankih. 16. februarja 1946 v Delavskem \ domu na Jesenicah zbralo trinajst slikarjev - samoukov,
! pd	najmlaj šega	dvajsetletnika do	naj starei šega
\ štiriinpetdeset- letnika in ustanovili likovni klub D( d.Ik -: Dolinski likovniki. Začetki tega za kulturno - umetàjskpj \ pvljenje Jesenic nadvse pomembnega dejanja pa segajo Že v obdobje pred drugo svetovno vojno, ko je pri Turistovskem klubu Skala na Jesenicah, poleg foto krožka začel delovati še likovni krožek...
Do 15.12.1995:
AJDNA NAD POTOKI
(Odkopavanja 1994 in zaščitna dela v prostorih Kosove graščine,Titova 64 na
Od 2. 12. 1995 dalje: razstava MATIJA ČOP IN NJEGOV KROG Upodobitve Čopa, Prešerna, Smoleta in akademskega slikarja VLADIMIRJA
Čopovi rojstni hiši v Žirovnici
22.12.1995: filmski večer
TRIGLAVSKE STRMINE,
. Ob 16. uri v KINU ŽELEZ AR
22: fŽ. 1995. otvoritev razstave FILMSKA USTVARJALNOST MILKE IN METODA BADJURE
p	-Ob 18.uri v prostorih Kosove graščine,
Titova 64 na Jesenicah.
1.	"..20.12.1995: otvoritev razstave
KRANJSKE GOSTILNE V 19. STOLETJU
'...pOtvoritev razstave ob 21. uri v Ltznjekovi domačiji v Kranjski Gori
Odlomki iz knjige.


>>»>>>»>>»»»>*


|P^
Robejpt Potokar
posklš Urbanističnega
ÉS A RHIÌTEKTURNEGA ORISA JESENIC
/V /
/ Ne moremo pa reči, da Jesenice nimajo svoje identitet^ Le da je drugačna in neposredno povezana s pöjffiorp1 železarstva, kije konec 19.stoletja, zlasti pa v 20. ■;'sjéietjd iz med seboj ločenih naselij ustvarilo mestno ,:haselje z vsemi značilnostmi mesta, v katerem prevladuje (železarska) industrija. Zunanja podoba ndustrije, pločevinastih hal, jeklenih konstrukcij, tovarniških dinjnikov, ki so svojim rdečim prahom barvali mesto, pa seyeda ni zanimiva. In tako ni čudno, da Jesenice še niso dobile tehtnega urbanističnega, arhitekturnega ah urhetnostno zgodovinskega pregleda...	”
«fanez Kopač
t’PRAVNI RAZVOJ V GORNJESAVSKI ÒOLINI (1941-1994)
...Za župana občine Jesenice so kandidirah 4 kandidati. Že v prvem krogu 4. decembra 1994- je zmagal ^Božidar Brudar, ki je dobil 6.238 ali 55,14 % veljavnih jiglasov, Jože Resman je dobil 2.438 ali 21,55 % veljavnih jiglasov, Vitomir Pretnarje dobil 2.061 ali 18,22 % glasov, Jkandidat Viljem Bernik pa je zbral 577 ali 5.10 % veljavnih glasov. Od 12.732 na volitvah oddanih glasovnic je bilo veljavnih 11.314, neveljavnih pa 1.418 oddanih j'glasovnic...
I I
j |Rina Klinar
j (KAM GREŠ, SLOVENIJA MOJA?
,..30. junija
...Dopoldne seje na platoju streljalo. Neka) sicci I kratkih, a za nepotrebno stoijeno škodo predolgih minut I iflato je že več dni brez elektrike, vode, telefona. ......
I Pogajanja so se začela ob 18. uri. Na "naši" strani nas je ; bilo pet, dva teritorialca, komandir policije in midva s I predsednikom, na drugi strani trije - poleg dveh vojakov -1 podpolkovnikov, še inšpektor zvezne policije, njihov j poveljujoči...
: Viipmir Pretnar:
NASTAJANJE JESENIŠKEGA GRBA
k \	\ ..Najprej je bilo potrebno poiskati in oceniti že
j zhàpe tìblike in simbole iz preteklosti. Simbolika dimnikov ; irti.zd^aVni več ustrezala zaradi spremenjenih družbenih in političnih razmer, v zgodovini pa tudi ni neke kontinuitete,
; l(i bi oihpgöpala poistovetenje z nekaterimi grbi in simboli f l^štpikpv nepremičnin na tem območju. Večinoma so bile tf> plemiške dnižine iz sosednjih dežel, kar je sporno tako z vsebinskega, kot tudi, heraldičnega vidika, saj heraldika ne : cfovoljujè poé?e:kiali grbov „drugih družin, mest ali držav...
DECEP1BER
BRUDEH
|.Bom,Mikoš	x\
CESTNI PREDOR POJ) KARAVANKAMF'%
>. %. 'i.	■:
(Odlomki iz dnevnika) '4X.|	, \ \
’‘V&y. v \ k.. \	X
v . \ \	\	%
8. in 9. januar 1989
Ob 6. uri zjutraj so mi sporočili z grŠdblščd, da j£ ». voda podrla čelo predora in zasula del 'prèdoTa s kamenjem, da se je moštvo rešilo in da ni žrte(-, a ,da: je voda še vedno visoka in da vstop v predor ni mogoč % ehi, uri sem bil na gradbišču...	(	\
\ è
%
Janez Koželj	1
125 LET GORENJSKE PROGE
mm
v////,
SVARILO!
ovedano je stopati na no cesto in obcestje, cesto in njene naprave, odpirati cestne preg raje, i;|p! pustiti živino na cesto, da se pase brez varha, motiti napeljavo ■ telegrafa in zoperstavljati se želez n i ćnim s I užabn i kom. Kd or bi storil kaj tacega, bo kaznovan z vso postavno ojstrostjo.
V
I
4

Tablo s tem napisom so našli v grušču ob gorenjski progi blizu Podnarta; 14. decembra 1995 bo preteklo 125 let od otvoritve te za Gorenjsko tako važne : proge. Ta proga je pravzaprav omogočila razvoj Jesenic. Ravno zato, ker je proga omogočala prevoz železarskih izdelkov k porabnikom, je Kranjska industrijska družba opustila fužine v oddaljenih dolinah in vso svojo dejavnost skoncentrirala na Savi in Javorniku...
NAROČILNICA
(PREDNAROČILO)
Naročam JESENIŠKI ZBORNIK 1995
Število izvodov:....
Prosim, da mi dostavite knjigo osèbno ali po pošti (USTREZNO PREČRTAJTE!)
3500 tolarjev bom nakazal do /* 31. decembra 1995 na/
ŽIRO RAČUN Muzejskega društva I JesemceST$30-678<5006&— I
s
Piše Aleksander Rjazancev
29.
V Franciji so bogat ferromangan izdelovale železarne v St. Luisu pri Marseillu in to po nižjih cenah, kot pri nas. Francozom pa vendar ni šlo v račun, kako more Kranjska industrijska družba na Javorniku, v malem plavžu na oglje, ob slabših pogojih izdelovati ferromangan. Leta 1880 so poslali na študijsko potovanje dva vodilna strokovnjaka inž. Gautiera in Valtona. Na Javorniku sta si natanko ogledala vse naprave in celoten tehnološki postopek. V Francijo sta se vrnila z dragocenimi podatki.
31.
Generalni ravnatelj Luckmann je .pri vladi poizkušal doseči carinsko zaščito za ferromangan, vendar ni uspel. Poleg tega so se pojavile še težave z rudo. Rudniki pri Savskih jamah so bili po stoletnem izkoriščanju izčrpani. Vsa prizadevanja vodilnega kadra in rudarjev so bila zaman. Rude je bilo malo, pa še ta je imela malo železa. Za svoja dva plavža, ki sta še vedno po malem delovna, Je KID naročala rudo iz Hüttenberga, leta 1884. pa je dospel večji transport rude iz Severne Afrike.
Riše Jaka Torkar
30.
Zaradi neizbežne francoske, dalje 1877. nemške in 1881. leta še angleške konkurence, iKID na prodajo ferromangana ni mogla več dosti računati. Ravnatelj Pantz, Fessi, rudniški nadzorniki in drugi uradniki so se na vso moč trudili, da bi podjetje še naprej obstajalo. Na seji upravnega odbora 13. 3. 1883 so delničarji sklenili, naj bi Pantz poskusil, če bi bila v plavžu mogoča izdelava »mangan silicida«, nove zlitine za graške jeklarne. Nova zlitina naj bi vsebovala 10 do 20 odstotkov mangana in 10 odstotkov silicija.
32.
Upravitelj vseh rudnikov, Heinrich Fessi, strokovnjak za rudarstvo, je neumorno iskal nova nahajališča železne in manganove rude. Pri starih rudiščih na Rudnem polju, Savskih jamah, Lepenjah, Belščici, Zelenici in Begunjščici ni bilo dosti upati. Obsežnih večletnih raziskav in odpiranj se je lotil na območju Uggovitz (Ukva) na gori Kock. Fessi je to področje smatral za druge Savske jame. Na gori Kock je našel obširna ležišča manganovih (41 % Mn) in železnih rud (49 % Fe).