TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XVIII.
Maj 1975
Št. 5
Koko smo gospodarili v 1. četrtletju
Cas treh mesecev je razmeroma zelo kratko obdobje za primerjavo in ocenitev proizvodnih in poslovnih rezultatov kakor tudi za preverjanje njihovega napredovanja, posebno še, ker je podjetje kot bombažna tekstilna tovarna močno podvržena sezonskim in raznim drugim vplivom. Vendar pa je treba omeniti v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zlasti naslednje značilnosti, ki so spremljale letos naše poslovanje: nadaljnji napredek na nekaterih področjih lastnega delovanja, žal pa tudi na nekaterih sorazmerno mirovanje oziroma celo nazadovanje ter novo nastale težke zunanje razmere, med katere je šteti predvsem sredi lanskega leta nastalo krizo na svetovnem tekstilnem trgu, svetovna in domača denarna gibanja in končno ponovno povečane obremenitve z družbenimi prispevki in posojili.
Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ostvarjen v višini 106,2 %. V okviru tega je znašala proizvodnja preje
99.4	%, proizvodnja tkanin
107.4	% in proizvodnja pletenin 162,6 %. Kvalitetna raven asortimenta gotovih izdelkov se je napram lanskemu prvemu četrtletju popravila za 5 % in je v globalu tudi boljša od letošnje načrtovane. Pomemben uspeh je bil dosežen v odnosu na prve tri mesece lani s povečanjem delovne proizvodne storilnosti za dobre 7 % v glavnem na račun boljšega asortimenta tkanin in povišane udeležbe dodelanih pletenin pa tudi na račun nekaj zmanjšanega števila zaposlenih. Sliko proizvodnih dosežkov na žalost močno kvari tehnična kvaliteta tkanin, ki se je ponovno poslabšala za 1,9 % (lani v odnosu napram predlani za 1,7 %).
Stvarno stanje je seveda še slabše, ker je v rezultatih upoštevana samo deklarirana tehnična kvaliteta brez podanih reklamacij s trga, katerih število in obseg se v zadnjem času povečujeta. Prav tako je včasih več, včasih manj vprašljiva disciplina okoli izpolnjevanja proizvodnih rokov. Obe zadevi sta bili v preteklosti že večkrat obravnavani, pa jima bo treba spet posvetiti vso pozornost in se sistematično zagristi v delo za njuno izboljšanje, ker sta zelo občutljiva stvar in močno vplivata na ugled delovne organizacije in možnost sodelovanja z dobrimi kupci ter neposredno znatno pogojujeta ritem prodaje, višji dohodek in boljšo likvidnost podjetja.
Zaposlenost in prav tako odhodi in prihodi ljudi so ostali na približno isti višini kakor lani. Izboljšani osebni dohodki delavcev so znašali letos 2.890 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so za 30 % višji kot lani v prvem tromesečju.
Investicijska dejavnost gospodarskega značaja se je v prvih treh mesecih razvijala v pretežnem delu na nabavi in montaži opreme za drugo tranšo modernizacije predilnice, to je urejanja čistilnice, mikalnikov in česalnice, nadalje na usposobitvi za obratovanje škrobilnega stroja v tkalnici in barvnega aparata v plemenitilnici ter še dopolnitvi opreme za razstavni paviljon Informativno prodajnega centra v Kranju in končno nakupu nekaj obratnega in poslovnega inventarja. Na področju družbenega standarda pa se je dokončno urejal za uporabo samski stanovanjski blok v Stražišču.
Potek prodaje je bil letos precej bolj otežkočen kakor lani v tem času. Po količinskem obsegu je bilo prodanih za 8 % manj tkanin in pletenin kot je bilo proizvedenih. Vrednostni obseg prodajnega prometa pa se je od lani povečal za 18 % na račun zmanjšane udeležbe razprodaj, na račun tržno kvalitetnejšega izbora tkanin, boljšega in pestrejšega proizvodnega asortimenta in na račun namembnosti bolje pripravljenih in tudi za druge veje gospodarstva uporabnih ter tako tudi donosnejših izdelkov. Za pospeševanje prodaje in neposredne j ši stik s končnimi potrošniki je bila poleg dela Informativno prodajnega centra centra v Kranju v tem času povečana še razstavna in revijska dejavnost podjetja ter je bilo odprtih letos pet novih konsignacijskih skladišč, in sicer: drugo skladišče v Beogradu, v Kraljevu, v Osijeku, v Celju in na Reki, tako, da imamo vsega po državi že deset konsignacijskih skladišč. Deluje pa se v smeri posebnih in pristnejših stikov z blagovnimi hišami in butiki. Prodaja v izvoz je bila po količini nižja kakor lani v prvih treh mesecih, po devizni vrednosti pa je znašala 202 tisoč dolarjev in to samo v konvertibilnih valutah. Kakor je bilo že spredaj omenjeno so se splošne prodajne razmere tako na domačem tekstilnem trgu kot pri izvozu precej bolj zaostrile od lani. Pretežni vzroki za to so na domačem tržišču:	povečani
uvoz tekstila, predpisane likvidnostne norme in zmanjšana kupna moč prebivalstva, ter pri izvozu: že tekom druge polovice lanskega leta nastala splošna kriza na svetovnem tekstilnem tržišču, ki dopušča le še omejeni izvoz na
takoimenovane borzne artikle po globoko znižanih deviznih cenah, kar pa seveda še povečuje dinarsko razliko in izpad dohodka v odnosu na domače notranje cene.
Spričo svetovnih denarnih, surovinskih in energetskih tokov deloma pa tudi domačih občin gospodarsko-finančnih razmer, ukrepov in omejitev je postala oskrba z nekaterimi materiali dokaj vprašljiva. Precej je težav za nabavo bombaža za česanko in kemičnih vlaken. Prav tako je dokaj na prepihu oskrba s pomožnim izdelavnim materialom — barvami in kemikalijami — in postaja negotova zaradi sprememb uvoznih režimov in splošnega zaviranja uvoza, ki vključuje tudi ta za proizvodnjo nujno potrebni material.
Kar se tiče zalog v podjetju, bi bilo omeniti, da se je v odnosu na lani v okviru celokupnega vrednostnega obsega njihov sestav takole spremenil: pri skoraj enaki udeležbi nedovršene proizvodnje, so se zaloge surovin in materiala znižale za 4 % in za enak odstotek zvišale zaloge gotovih izdelkov.
Pohod splošnega zmanjšanja likvidnosti, ki je že lani preko leta postopno vse huje pritiskal tudi na naše podjetje, posebno še, ker smo po značaju predelovalna industrija, tipično podvržena sezonskim in modnim obdobjem, je v letošnjem prvem četrtletju pritisnil še z dosti večjo silo. Po stanju koncem marca so se letos napram lani poslabšali likvidnostni kazalci:	finančna likvidnost za
11 %, pravica do investiranja za 16 % ter pravica do združevanja in oročanja sredstev za 16 %. Da bi pri enostavni reprodukciji ob stalnih splošnih
inflacijskih pojavih in takratnem visokem sunkovitem poskoku cen osnovnim tekstilnim surovinam zopet prišli v potrebne gospodarsko-finanč-ne in likvidnostne okvire smo se lani koncem maja obrnili kot njen popolni komitent na Ljubljansko banko v Kranju za dodelitev kredita za trajna obratna sredstva v višini 48 milijonov dinarjev, katerega reševanje pa je banka podaljševala in prenesla na letošnje leto.
Ostvarjeni finančni rezultat in njegova delitev sta pokrila v prvem četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani poleg za približno 60 % povišanih materialnih stroškov tudi za dobrih 30 % na povprečno zaposlenega povečane osebne dohodke in končno tudi še za skoraj tri četrtine večji ostanek dohodka za sklade. Doseženi finančni rezultat torej ponovno potrjuje, da se v našem podjetju da tudi pri obstoječih okolnostih z vestnim, solidarnim in kakovostnim delom ter dobro izbranimi, pripravljenimi in narejenimi izdelki še veliko doseči.
že v lanskem letnem poročilu smo opozorili, da se napoveduje in pričakuje, da bo letošnje leto težavno in zahtevno. Mnenja smo, da se je to v prvem četrtletju že kar zelo začelo uresničevati, čeprav verjetno še vedno ne v polnem obsegu. Na to se bo pač treba resno pripraviti in zato bo moral prav sleherni član kolektiva zavestno in solidarno sodelovati, da bomo dosegli zaželjeni in potrebni gospodarski napredek in uspeh tudi v tem letu. Pod zavestnim in solidarnim sodelovanjem pa so enostavno mišljene naslednje osnovne stvari:	varčnost, storilnost,
kvaliteta, pravočasni roki in tako tudi pot z dobrimi izdelki k dobrim kupcem. Vse drugo, kar je še treba, se ravno na tem lahko uspešno uredi.
Pred prvomajskimi prazniki je prejelo 181 članov kolektiva priznanje in nagrado za 25-letno delo v podjetju. Več o tem na strani 2.
Mednarodno
Generalna skupščina organizacije Združenih narodov je s svojo resolucijo 18. decembra 1972 razglasila leto 1975 za mednarodno leto žensk (MLŽ). Cilji te resolucije so predvsem naslednji:
—	pospeševati enakopravnosti moških in žensk,
—	zagotoviti popolno integracijo žensk v celotnem razvoju s posebnim poudarkom na odgovornosti in vlogi žensk v ekonomskem, socialnem in kulturnem razvoju, na regionalnem, nacionalnem in mednarodnem področju, posebej v drugem desetletju razvoja Združenih narodov,
leto žensk
— povečati prispevek žensk v razvoju prijateljskih vezi in sodelovanju med državami, ter krepitev miru v svetu.
Ob mednarodnem letu žensk 1975 je generalni sekretar Združenih narodov sprejel deklaracijo 60 držav, ki so podprle mednarodno leto žensk. Med njimi je tudi Jugoslavija. V deklaraciji je poudarjen osnovni princip enakopravnosti med moškim in žensko, ki je proklamiran v Ustanovni listini Združenih narodov, kakor tudi v splošni deklaraciji o pravicah človeka. Opozorjeno je, da ni mo-
(Nadaljevanje na 2. str.';
Mednarodno leto žensk
181 nagrajencev
(Nadaljevanje s I. str.)
goče vzpostaviti miru niti zagotoviti družbenega in ekonomskega progresa brez polne udeležbe žensk, ter na zelo počasen napredek in velik prepad med sprejetimi principi in obstoječo prakso. V deklaraciji je izraženo prepričanje, da bodo v mednarodnem letu žensk vse dežele preučile možnosti ustreznega ukrepanja.
Osrednja tema MLŽ bo slonela na načelih: Enakopravnost, razvoj, mir«.
V okviru organizacije OZN bo od 19. 6.—2.7.1975 v Mehiki potekala mednarodna konferenca leta žensk, poleg te pa bo organiziranih še več različnih pomembnih zborov in drugih oblik aktivnosti; toda z enim in istim namenom, določiti ženski ustrezno vlogo in mesto v družbi in družini, ne glede na družbenopolitični sistem, stopnjo ekonomskega in političnega razvoja, barvo kože, religije in celino.
Tudi pri nas je bil imenovan Jugoslovanski odbor za mednarodno leto žensk, ki je v skladu z osnovnimi dokumenti OZN predlagal naslednji pristop k aktivnostim pri nas in v svetu:
Enakopravnost, razvoj, mir
— programska načela MLŽ kažejo na medsebojno povezanost in soodvisnost političnih in ekonomskih odnosov v svetu in v vsaki deželi in ne le na proklamiranje, ampak predvsem na utrjevanje že obstoječih pravic ljudi, katerih bistveni sestavni del je tudi enakopravnost žensk. Kljub osnovnim dokumentom OZN, ki govorijo o politični, ekonomski, in socialni enakopravnosti žensk, je njihov dejanski položaj še vedno nezadovoljiv. Zato je treba podrobno analizirati globje družbene vzroke, proučiti položaj človeka v pogojih raznih družbenoekonomskih sistemov, kot tudi dimenzije mednarodnih ekonomskih in političnih odnosov.
V večini primerov je v mednarodni pravni praksi odpravljena diskriminacija žensk. Toda ob nominalni enakopravnosti žensk se vse bolj postavlja vprašanje dejanskega položaja ženske kot delavke in matere.
Poleg programa OZN za izobraževanje in zaposlovanje žensk, za ustvarjanje materialne podlage za planiranje zdravstvene zaščite žensk ter njihovo večje vključevanje v družbenopolitično življenje itd., se je pokazala nujna potreba po reformiranju obstoječih idej o vlogi žene kot matere in gospodinje, ker dosedanje stereotipne ideje razredne družbe, ovirajo ne samo družbeni položaj žensk, ampak celotni razvoj posameznih dežel.
Jugoslavija je prepričana, da ni mogoč enostranski pristop pri odstranjevanju raznih vidikov eksploatacije in diskriminacije žensk, podobno kot ni mogoče omejevati lokalne krize na posamezna georafska območja v svetu.
Še vedno težak položaj žensk je samo eden od vzrokov za nevzdržne mednarodne ekonomske in politične odnose, ki z vsemi znanimi posledicami za kritičen položaj dežel v razvoju in krize, ki iz takih razmer izhajajo. Razglasitev svetovnega leta žensk je pri večini dežel naletela na ugoden odmev. V zahodnem industrijskem svetu ima akcija že dalj časa prizvok meščanskega fenimiz-ma. Socialistične dežele pa želijo prikazati svetu svoje dosežke na področju družbenega položaja žensk.
Udeležba Jugoslavije v MLŽ je opredeljena z našimi interesi tako z mednarodnega kot nacionalnega vidika v okviru delovanja OZN. Naša aktivnost nam omogoča, da ocenimo naš dosedanji prispevek pri izpopolnjevanju mednarodnih dokumentov, ki so posebno pomembni za družbeni položaj žensk, s tem, da vanje vgrajujemo izkušnje naše samoupravne prakse.
Jugoslavija lahko na svojih izkušnjah prikaže pogojenost in povezanost polne družbene afirmacije žensk v procesu preobrazbe delovnega človeka v nosilca družbenoekonomskega razvoja v pogojih socialističnega samoupravi j an j a. Življenjska vprašanja delovnih ljudi so hkrati vprašanja vloge in afirmacije žensk. To so problemi ekonomskega razvoja, razvoja šolstva, zaposlenosti, izboljšanje zdravstvene oskrbe itd.
Akcija za samoupravno organiziranje družbe, ki izhaja iz uresničevanja ustave zahteva, da se morajo življenjski problemi žensk reševati v
konkretnih akcijah in programih aktivnosti OZD, krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah in v vseh družbenih organizacijah. Preveriti je treba delo organov uprave, strokovnih in znanstvenih institucij, agencij itd., ter ugotoviti, ali v svojih aktivnostih zajemajo vse aspekte problematike položaja žensk. To bi pomembno prispevalo k razvoju naše lastne prakse, same analize in ocene dela Pa bi zagotovile boljše rezultate naše udeležbe v okviru mednarodne aktivnosti MLŽ.
Jugoslovanski program
Letos bo tudi v Jugoslaviji več mednarodnih zborov. Najbolj pomemben bo deseti mednarodni seminar konference, ena izmed stalnih oblik aktivnosti KDAJŽ. Na seminarju bodo obravnavali konkretna vprašanja družbenega položaja žensk, kar je vedno vzbujalo veliko zanimanje nacionalnih in mednarodnih organizacij. Delovna tema bo »Tretman žensk v sredstvih javnega obveščanja«.
Sestanek kmetijskega komiteja Sveta zadružnic Mednarodne zadružne zveze bo v Ljubljani. Jugoslovanski rdeči križ bo proslavljal 100. obletnico obstoja, jugoslovanska konferenca za socialno dejavnost pa bo gostitelj osmega evropskega kolokvija mednarodnega sveta za socialno blaginjo.
Glede na to, da je MLŽ šele na začetku, lahko pričakujemo še različne druge iniciative in pobude, ki naj prispevajo kar najbolj ustvarjalnemu razreševanju problemov povezanih z družbenim položajem žensk.
Na slavnostni seji delavskega sveta podjetja, ki je bila 29. aprila v počastitev 1. maja — praznika dela, so bila podeljena priznanja in denarne nagrade 181 delavcem našega podjetja za 25-letno zvestobo kolektivu. Slavnostna seja je bila v prostorih doma JLA. Mladinski aktiv in učenci Osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča so pripravili lep kulturni program, ki je celotno slovesnost še posebej popestril. Odlikovancem je čestital in jim izročil priznanja ter denarne nagrade predsednik delavskega sveta Ivan Mauser. Naj pripomnimo, da je bil med odlikovanci tudi predsednik sam —■ njemu pa je čestital in mu izročil nagrado predsednik sindikata Franc Istenič.
Letos so prejeli priznanja in nagrade naslednji člani kolektiva:
TOZD PREDILNICA
Bajt Pavla, Bukovnik Vladimir, Eržen Anton, Golja Albina, Kavčič Ivan, Kejžar Franc, Križnar Francka, Mi-zerit Leon, Nastran Marija, Novak Francka, Orehar, Franc, Pekolj Matilda, Pertot Boris, Pintar Ana, Rakar Justina, Remic Pavel, Selan Marija, Strupi Slavka, Šenk Alojz, štefe Stanko, Uranič Anton, Zmrzlikar Marta in Žnidaršič Ivan.
TOZD TKALNICA
Bidar Anton, Bitenc Slavka, Brelih Rafael, Brezec Ivana, Cof Jože, Cvirn Marija, Čebašek Marija, Dagarin Franc, Dagarin Stanko, Delavec Franc, Delavec Valentin, Dodič Alojz, Draksler Pavel, Fi-reder Marija, Frantar Matija, Galjot Ciril, Hafner Edo, Holc Marjeta, Hudovernik Matevž, Ilenič Pavla, Jesenovec Vinko. Kalan Jakob, Kalan Jože, Kavčič Danijel, Ker-pič Angela, Kirn Janez, Klan-der Janez, Križaj Jože, Logar Janez, Lunar Vera, Lunar Vin. ko, Nadižovec Mirko, Novak Anica, Novak Martin, Oman Alojz, Oman Ivan, Oselj Helena, Perčič Stanko, Petrev-čič Štefan, Pip Vida, Pogačnik Danica, Potočnik Ivan, Pucelj Marjan, Pušavec Anton, Pušavec Marija, Rehberger Olga, Ropret Milena, Ropret Vladimir, Rozman Franc, Soklič Boris, Suhadolnik Marjan, Sušnik Alojz, Sušnik Janez, Šimnovec Jakob, Tadič Marija, Tavčar Vida, Traven Ivan, Vidmar Blaž, Vrhovnik Pavla, Zajc Jože, Zečevič Ljudmila, Zelnik Marija, Zeni
Franc, Zupančič Pavel in žun Ciril.
DE plemenitilnica I
Batagelj Stanko, Čebašek Ivan, Dagarin Anton, Dolžan Florjan, Eržen Feliks, Govekar Janez, Grašič Jože, Grašič Martin, Grašič Stanko, Hvasti Janez, Klemenčič Jože, Ko-šmrlj Alojz, Križaj Marjan, Marn Andrej, Pirc Ivan, Prestol* Alojz, Pretnar Vlado, Sajovic Franc, Sovine Rozalija, Starc Marija, Škofič Franc, Štilec Štefka, Virant Slavko in Vrtačnik Franc.
DE plemenitilnica II
Božič Leopold, Govekar Marjan, Hladnik Janez, Kurat Anton, Štiglic Dušan in Zupanc Janko.
DE gravura
Jež Vinko, Kelbel Miroslav, Keržič Anton, Mauser Ivan, Stanič Rupert, Tomažin Marjan in žagar Jože.
TOZD PREHRANA IN ODDIH
Franc Koporec
DS SKUPNE SLUŽBE — STROKOVNE SLUŽBE
Ambrožič Vladimir, Brence Silva, Gros Lado, Jenko Polde, Lukančič Ivan, Mauser Kristina, Novak Miran, Pečnik Stojan, Petelin Jože, Primožič Stane, Remic Franc, Rojina Tine, Sladič Silvo, Sterle Justi, Strniša Marjan, Škofič Franc, Štempihar Miloš, Valjavec Evgenij, Vilfan Jože, Virnik Anton, Vidmar Jernej in Zorman Štefan.
VZDRŽEVALNO
ENERGETSKA
SLUŽBA
Aljančič Ignac, Arnež Ivan, Bajželj Mirko, Bajželj Valentin, Demark Franc, Gradišar Stane, Grašič Marjan, Grošelj Adolf, Hočevar Anton, Hudobivnik Janez, Jenko Peter, Jereb Ivo, Kadunc Alojz, Klemenc Vlado, Knific Jože, Konc Ciril, Melihen Alojz, Mesarič Srečko, Muren Janko, Pave Franc, Pavlin Ciril, Pipan Jakob, Praprotnik Ciril, Rajgelj Ivan, Ravnihar Miro, Rozman Janez, Sušnik Peter, Svetelj Janez, Škulj Valentin, Štempihar Franc, Tomažič Karel, Zupan Franc in žagar Marjan.
Oseboi dohodki v aprilu 1975
Poprečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega v organizaciji združenega dela je znašal 2.894,24 din za 182 plačanih ur. Izplačani osebni dohodek po TOZD oz. delovnih enotah pa je naslednji:
Delovna enota	OD april 1975
TOZD predilnica	2.586,82
DE tkalnica I	2.606,46
DE tkalnica II	2.646,68
TOZD tkalnica	2.626,52
DE plemenitilnica I	2.722,30
DE plemenitilnica II	2.702,47
DE gravura	3.391,03
TOZD plemenitilnica	2.772,54
DS skupne službe	3.338,11
TOZD prehrana in oddih	2.893,72
J. š.
Vsem nagrajencem i s k r e n e č e s t i t k e!
obravnavamo — sprejemamo — sklepamo
TOZD PREDILNICA
Na zadnjem sestanku delavskega sveta 6. maja so obravnavali akcijski program, določili vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov in obravnavali sklepe odbora za koordinacijo nagrajevanja.
Člani delavskega sveta so se na seji podrobno seznanili z nalogami akcijskega programa za leto 1975, s posebnim poudarkom na vzdrževanje obrata predilnice, ki bo v celoti prenovljen. Od posamez-
je obravnavalo poročilo odbora za delovna razmerja, predlogi odbora za osebne dohodke, problematika proizvodnje in določitev vrednosti točke za izplačilo osebnih dohodkov.
Nadalje so se zadržali pri doseženih proizvodnih rezultatih v mesecu aprilu, tako količinskih kot kvalitetnih. Celoten obrat spremlja rekonstrukcija, ki prinaša s seboj vrsto problemov, katere je treba sproti odpravljati.
Na zboru delavcev v tkalnici II
ni kov oziroma kolektiva kot celote, se bo zahtevalo dosledno izpolnjevanje akcijskega programa, kar naj pripomore k čimboljšim uspehom. Pod drugo točko dnevnega reda so sprejeli sklep, da se za mesec april izplačajo osebni dohodki z vrednostjo točke 3,96. Pod tretjo točko so obravnavali sklepe odbora za koordinacijo nagrajevanja, ki se nanašajo na nadomestila nadurnega dela v prostih dnevih (montaže, prestavitve strojev, dodatki za nočno delo itd.) ter jih potrdili v celoti.
Do konca meseca avgusta bodo dobavljene vse nove brezčolnične statve Diede-
richs, že sedaj pa jih 28 čaka na montažo, ki se bo predvidoma začela 26. maja. Pod
5.	točko dnevnega reda so obravnavali razdelitev sredstev za osebne dohodke. Na podlagi doseženih rezultatov so se odločili, naj se izplačajo osebni dohodki za april z vrednostjo točke 3,98.
V nadaljevanju so obravnavali nekaj prošenj za odobritev izrednega neplačanega dopusta nekaterim delavcem.
DE plemenitilnica I
Delavski svet se je sestal 5. maja. Pregledali so izpolnitev plana v aprilu, plan za mesec maj 1975, določili vrednost točke za izplačilo OD, potrdili sklepe odbora za osebne dohodke in obravna-valili predlog vpeljave štiri-izmenskega dela.
Operativni plan je bil v tekočih metrih izpolnjen 103,8 %, v m2 pa 99,5%, osnovni plan v tekočih metrih 110,1 %, v m2 pa s 109,8 %. Kvaliteta: vseh napak skupaj je bilo 8,25 %, plemenitilni-ških napak pa 7,12 %. Po doseženih rezultatih so ugotovili, da se je poslabšala kvaliteta, zato bo potrebno storiti vse, da se rezultati popravijo. Na podlagi doseženih rezultatov so se odločili, da izplača-
Zlato odličje za Fraaca Isteniča
jo osebne dohodke za april z vrednostjo točke 4,09.
Pregledali in potrdili so tudi planske zadolžitve za mesec maj, kot so bile predložene.
Člani delavskega sveta so obravnavali tudi predlog vpeljave štiriizmenskega dela na razpenjalno sušilnem stroju Brückner. Zaradi povečanih naročil v obratu II se bo ter-mofiksiranje sintetike preneslo v obrat I; to pa je tudi vzrok, da je bilo na tem stroju predlagano štiriizmensko obratovanje na stroju Brückner zaradi samostojnega gretja sušilne komore. Člani delavskega sveta so se načeloma strinjali s predlogom, vendar pa se mora v zvezi s to zadevo izdelati podroben elaborat, iz katerega bo točno razvidno obratovanje, nagrajevanje delavcev in vse ostalo.
Plemenitilnica II:
Delavski svet je imel sejo 5. maja. Obravnavali so tekočo proizvodno problematiko in dosežene rezultate v aprilu. Tudi v tem obratu bo potrebno več naporov za izboljšanje kvalitete izdelkov. Na podlagi doseženih rezultatov so se odločili, da za april izplačajo osebne dohodke z vrednostjo točke 3,95.
DE Gravura:
Delavski svet se je sestal
6.	maja. Pregledali so izvrševanje sklepov zadnje seje DS ter pod drugo točko dnevnega reda določili vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov, ki znaša za mesec april 4,20.
TOZD Prehrana in oddih:
18. aprila je delavski svet obravnaval in potrdil cene penzionov za počitniške domove in ijh je potrdil kot so bile predložene. Le-te smo objavili že v zadnji številki Tekstilca z objavo o vpisovanju za letovanje.
DS Skupne službe:
Delavski svet se je sestal 21. maja. Na dnevnem redu je bila razprava o samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu, o družbenem dogovoru o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnega dohodka za območje občine Kranj, nadalje so se seznanili z rezultati poslovnega poročila za I. četrtletje 1975 ter v zvezi s tem obravnavali predlog o povišanju osebnih dohodkov, pod 4. točko dnevnega reda pa so reševali nekaj prošenj za odobritev izrednega dopusta.

ODLOK
DE tkalnica I
Delavski svet se je sestal
6.	maja. Dnevni red je zajemal določitev vrednosti točke za april, izvršitev plana in njegova problematika, pregled proizvodnega plana za maj in razno. Na podlagi doseženih rezultatov v mesecu aprilu so se odločili, da izplačajo osebne dohodke z vrednostjo točke 3,76. Proizvodni rezultati v mesecu aprilu izkazujejo, da je bil operativni plan dosežen le 90,7 %, osnovni plan pa je bil presežen za 3,8 %. Operativni plan ni bil dosežen iz upravičenih razlogov, t. j. zaradi prestavitve strojev v obrat II, sicer pa se je proizvodnja dokaj normalizirala. Nekaj težav imajo še zaradi klima naprav in pa kvalitete preje. V zvezi s tem so sprejeli nekaj sklepov, ki so jih posredovali tehničnemu sektorju. Pregledali so tudi proizvodni plan za mesec maj, ter ga potrdili, ko je bil predložen.
DE tkalnica II
Delavski svet je zasedal
6.	maja. Na dnevnem redu se
Odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je v mesecu maju podelil zlati znak sindikatov Slovenije šestim osnovnim sindikalnim organizacijam in 65 posameznim sindikalnim delavcem, med katerimi je bil tudi naš predsednik sindikalne organizacije Franc Istenič. Tovariš Istenič je že pred vojno sodeloval v delavskih organizacijah in se je leta 1936 udeležil tudi stavke tekstilnih delavcev v Intexu. Takoj po osvoboditvi je pričel delovati v sindikalni organizaciji podjetja in je bil najprej predsednik sindikata v obratu tkalnice, kasneje pa predsednik sindikata v Tiskanim. Po združitvi Tiskanine in Intexa v Tekstilindus je bil najprej podpredsednik sindikalne organizacije, leta 1966 pa je bil izvoljen za predsednika sindikata in opravlja to dolžnost neprekinjeno še danes. Poleg te funkcije pa je opravljal odgovorne dolžnosti tudi v samoupravnih organih podetja. Bil je član in pred-
sednik upravnega odbora podjetja, predsednik delavskega sveta ter član in predsednik različnih komisij. Menimo, da si je tovariš Istenič z dolgoletnim in požrtvovalnim delom v sindikalni organizaciji, povsem zaslužil to visoko priznanje in mu ob tej priložnosti iskreno čestitamo!
Za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva je Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije sprejelo odlok, da podeli srebrni znak sindikatov Slovenije šestim osnovnim sindikalnim organizacijam in za večletno vzorno delo v sindikatu 29 posameznikom. Srebrni znak sindikatov Slovenije je prejela tudi naša sindikalna organizacija, med posameznimi odlikovanci pa sta bila tudi Metka Friškovec iz skladišča gotovega blaga in Dušan Štiglic iz plemenitilnice II. Srebrna odlikovanja so bila slavnostno podeljena 25. aprila v Kranju.
R. S.
m% % JI - JglF J m
fSRfPMP
■
J?-	/.'//
m* 1 ■
Srebrni znak za našo sindikalno organizacijo, Metki Friškovec in Dušanu Štiglicu
Spremembe in dopolnitve
Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
V mesecu aprilu so na vseh delavskih svetih TOZD in DS skupne službe obravnavali in potrdili Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Dokončno pa so bile sprejete spremembe in dopolnitve navedenega sporazuma na zborih delavcev. Predlagane spremembe in dopolnitve sporazuma so naslednje:
1.	Pri 72. členu, ki se glasi:
»Na nočno delo se ne sme
odrediti:
—	delavko med nosečnostjo oziroma dokler ima otroka, ki še ni star eno leto,
—	delavca — mlajšega od 17 let,
—	delavca, kateremu bi po zdravniškem izvidu nočno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje.«
se doda nov 2. odstavek: »Delavka, ki ima otroka, mlajšega od 7 let, pa se lahko razporedi na nočno delo le, če se s tem strinja.«
2.	Pri 108. členu, ki se glasi:
»Delavka ima ob nosečnosti in porodu pravico do porodniškega dopusta, ki traja brez presledka 105 koledarskih dni. Ta dopust sme nastopiti delavka na podlagi zdravniškega 'izvida 45 dni pred pričakovanim porodom, mora pa ga nastopiti vsaj 28 dni pred porodom ter ima po porodu praviloma pravico le do 77 dni porodniškega dopusta.
Ce se rodi otrok mrtev ali če umre pred pretekom porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, da se opomore od poroda in duševnega stanja zaradi izgube otroka.
Med porodniškim dopustom ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.«
se 2. odstavek na koncu dopolni, in sicer: »... otroka, vsekaikor pa najmanj še 42 dni.
3.	odstavek tega člena pa se črta.
3.	Za 198. členom se dodata nov 108. a) in 108. b) člen, ki se glasita:
108. a) člen:
Po preteku porodniškega dopusta v -trajanju 105 dni ima delavka, če to zahteva, pravico:
a)	izrabiti podaljšani porodniški -dopust še 141 dni ter za tem nastopiti delo s polnim delovnim časom ali
b)	delati s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno -do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Delavka se je dolžna zglasiti najkasneje 15 dni pred iztekom porodniškega dopusta 105 dni v kadrovskem sektorju, kjer bo podala pismeno izjavo, katero od gornjih pravic bo izrabila. Ta izjava se mora dostaviti organizacijski enoti, v -kateri delavka dela, obratni ambu-
lanti in referentu za socialno zavarovanje.
108. b) člen:
Po dogovoru obeh roditeljev ima delavec — oče novorojenega otroka — pravico do podaljšanega dopusta 141 dni ali delati 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti, in to na podlagi potrdila organizacije združenega dela, v kateri je zaposlena mati tega otroka, -da bo mati po izteku porodniškega dopusta začela -delati s polnim delovnim časom. Delavec mora pismeno sporočiti kadrovskemu sektorju najkasneje 15 dni pred dnevom, ko želi nastopiti podaljšan dopust, da bo ta dopust nastopil in katero obliko bo izrabil (podaljšani dopust 141 dni ali 4-urno delo dvanajstega meseca otrokove starosti).
V primeru smrti matere pridobi pravico do podaljšanega porodniškega dopusta oče otroka oziroma tisti, ki otroka neguje, če je v delovnem razmerju.
4.	109. člen se spremeni in se odslej glasi:
Delavka ima med porodniškim dopustom in med podaljšanim dopustom oziroma delavec-oče med podaljšanim
dopustom, kakor tudi delavka oziroma -delavec, ki dela po 4 ure -dnevno do dvanajstega meseca otrokove starosti, pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. Skrajšan delovni čas do 12. meseca otrokove starosti se šteje za poln delovni čas.
Delavka z otrokom, starim nad 12 mesecev, a manj kot 3 leta, ima pravico delati skrajšan delovni čas 4 ure dnevno, če je otroku po mnenju zdravniške komisije glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrb-nejša materina nega. Delavka, ki dela 4 ure na dan od dvanajstega meseca do 3 let otrokove starosti, ima pravico -do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po dejanskem -delu, a brez pravice do nadomestila.
Razpored delovnega časa delavki oziroma delavcu, ki ima pravico delati po 4 ure na dan, določi vodja (TOZD,
DE, sektorja, v. e. s.), ki pri tem upošteva upravičene želje delavke oziroma delavca, kakor tudi enakomerno porazdelitev delovne sile v okviru izmenskega dela.
5.	124. člen se spremeni in se odslej glasi:
Za kršitev delovnih obveznosti se smejo delavcu izreči naslednji ukrepi:
0 za lažjo kršitev delovnih obveznosti:
—	opomin,
—	javni opomin;
0 za težjo kršitev delovnih obveznosti:
—	začasna razporeditev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe, a največ za dobo 1 -leta,
—	odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta,
—	prenehanje lastnosti delavca v združenem delu z obloži tvij o izvršitve za čas od 6 do 12 mesecev,
—	prenehanje lastnosti delavca v združenem delu brez odložitve izvršitve.
Prenehanje lastnosti delavca v združenem delu z odložitvijo izvršitve se izreče pogojno, tako da se odloži izvršitev izrečenega ukrepa za določen -čas pod pogojem, da delavec v tem času ne stori nove kršitve delovnih obveznosti.
Če delavec v določenem času stori novo kršitev delovnih obveznosti, se po izvedenem postopku to ugotovi, odložitev izvršitve prekliče oziroma
izreče ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu brez odložitve.
6.	Pri 125. členu se 2. odstavek na koncu dopolni, in sicer:
»Ni omejitve, da bi se moralo delavcu za -kršitev delovnih obveznosti po vrsti izrekati ukrepe, navedene v 124. členu tega sporazuma, marveč se za vsako kršitev izreče tisti ukrep, ki je primeren storjeni kršitvi. Ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu se izreče le v primeru težje kršitve delovnih obveznosti, kadar pristojni organ ugotovi, da ni računati s tem, da bi se delavec poboljšal oziroma kadar zaradi vzdrževanja reda in discipline v delovni skupnosti oziroma podjetju ni več primemo, da bi dotični delavec še naprej ostal član delovne skupnosti. Za posebno težke kršitve delovnih obveznosti se izreka praviloma preneha-
Na minulih zborih delavcev smo se podrobneje seznanili z novimi spremembami samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih
nje lastnosti delavca v združenem delu -brez odložitve izvršitve.
7.	Pri 132. členu se zadnji stavek 1. odstavka spremeni in se glasi:
»Za čas odstranitve iz podjetja ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, -ki je enak polovici poprečnega osebnega dohodka, ki ga je imel v preteklih treh mesecih.«
8.	150. člen se spremeni in se odslej glasi:
»O zahtevi delavca za varstvo pravic odloča svet delovne enote (TOZD oz. DS skupne službe) z javnim glasovanjem. Odločitev delavskega sveta je dokončna. O zahtevi za varstvo pravic se mora odločiti v 30 dneh od vložitve.
Kadar vloži delavec zahtevo za varstvo pravic, dokončna odločitev ne sme biti zanj manj ugodna, kot je bila odločitev, glede katere je delavec zahtevo vložil.
Pred odločanjem o zahtevi za varstvo pravic si je treba obvezno preskrbeti mnenje osnovne organizacije sindikata o vloženi zahtevi.
9.	154. člen se spremeni in se odslej glasi:
Kadar se odloča o delavčevi pravici ali obveznosti, pri odločanju ne sme sodelovati tisti delavec, ki je s prizadetim v ožjem sorodstvu ail je z njim v kakšnem drugačnem razmerju, ki bi lahko povzročilo pri prizadetem delavcu
ali pri drugih delavcih delovne enote (TOZD) dvom o ne-pristranosti njegovega sodelovanja pri odločanju.
10.	Pri 161. členu se 1. odstavek spremeni in se glasi:
Za združeno delo se ne šteje opravljanje dela ali nalog, ki zaradi svoje začasnosti ali občasnosti oziroma zaradi majhnega obsega ne zahtevajo, da bi se uvedlo posebno delovno mesto in praviloma ne trajajo več -kot 30 obratovalnih dni v posameznem koledarskem letu.
Sprememba je tudi pri 84. členu Samoupravnega sporazuma o medsebojnih raz-razmerjih delavcev v združenem delu, in sicer za delovno skupnost skupne službe, ki se nanaša na obračun nadomestila osebnega dohodka za redni letni dopust. Nadomestilo se bo obračunavalo na povprečju osebnega dohodka treh mesecev, prečiščeno besedilo pa se glasi:
»Delavec ima med letnim dopustom pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki se mu obračuna na osnovi povprečnega osebnega dohodka za redni delovni čas, doseženega oziroma izplačanega v razdobju treh mesecev pred nastopom dopusta.
Te spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu so veljavne, ko jih podpišeta 2/3 vseh delavcev (TOZD, DS skupne službe), uporabljajo pa se od 1. 1. 1975 dalje.
Na podlagi člena 100 Samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj je delavski svet podjetja na 17. seji dne 26.5.1975 sprejel naslednji
Pravilnik o razdeljevanju sredstev za rekreacijo
1.	člen
Sredstva za rekreacijo, ki se dele po določilih tega pravilnika, se izplačujejo na osnovi Pravilnika o delitvi dohodka in Samoupravnega sporazuma o sredstvih skupne porabe TOZD in DS skupne službe iz ustvarjenega dohodka oziroma sklada skupne porabe.
2.	člen
Vsak delavec in vajenec, ki je v delovnem ali učnem razmerju, ima pravico do sredstev za rekreacijo v višini
I.	100.— din, če izpolnjuje pogoje za redni dopust po določilih Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
3.	člen
Izplačilo po prejšnjem členu tega pravilnika se izvrši praviloma v mesecu pred pričetkom kolektivnih dopustov oziroma po sklepu delavskega sveta podjetja.
Delavcu, ki izpolni pogoj za pridobitev sredstev po izplačilu iz prejšnjega odstavka (v
II.	polletju), se mu sredstva izplačajo pri izplačilu osebnega dohodka v mesecu decembru.
4.	člen
Delavcu, ki se mu po zakonskih določilih prizna skrajšan delovni čas za polni delovni čas: porodnica, mati, invalid in delavec na rehabilitaciji (če je iz našega podjetja), ima enake pravice do teh sredstev oziroma mu pripada polni znesek sredstev za rekreacijo.
5.	člen
Delavcu, ki je prenehal delati v podjetju zaradi starostne, invalidske ali družinske upokojitve pred rokom ali po roku izplačila sredstev za tekoče leto, kljub temu pripada polni znesek sredstev za rekreacijo.
6.	člen
Delavcu, kateremu je po sporazumu ob pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu določen in tudi dela krajši delovni čas od polnega, pripada samo sorazmerni del sredstev za rekreacijo.
7.	člen
Delavec, ki se v tekočem letu zaposli, ima pravico do sredstev za rekreacijo, če izpolnjuje pogoje za redni letni dopust, v kolikor teh sredstev ni prejel v prejšnji delovni
(Nadaljevanja na 6. str.)
Pravilnik o...
(Nadaljevanje s 5. str.)
organizaciji, za kar mora predložiti ustrezno potrdilo.
8.	člen
Delavcu, ki mu zaradi odhoda na odslužitev kadrovskega roka oziroma ko se po odslužitvi vrne ponovno na delo v podjetje pripada oziroma izrabi polovico rednega letnega dopusta, ima pravico do polovičnega zneska sredstev za rekreacijo.
9.	člen
Delavec, ki zaradi prestajanja zaporne kazni ne bo imel pravice do izrabe celotnega rednega letnega dopusta, ima v tem primeru pravico le do sorazmernega deleža sredstev za rekreacijo (obračunska osnova je njegov dopust).
10.	člen
Delavec, ki je v tekočem letu izrabil redni letni dopust in na dan izplačila sredstev za rekreacijo ni več v delovnem razmerju in je bilo de-
lovno razmerje prekinjeno v rednem odpovednem roku, ima pravico do sredstev za rekreacijo, če to zahteva in predloži potrdilo, da teh sredstev ni prejel v delovni organizaciji, kjer dela.
11.	člen
Delavec oziroma vajenec, ki je v času izplačila sredstev za rekreacijo v poizkusnem roku, nima pravice do teh sredstev.
12.	člen
Delavec, kateremu pravice iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu mirujejo (služenje vojaškega roka, opravljanje javne funkcije), nima v tem času pravice do teh sredstev.
13.	člen
Ta pravilnik prične veljati 8 dni po sprejetju, uporablja pa se od 1.1.1975 dalje.
Predsednik DS: Mauser Ivan
Prosta mesta za vajence
Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1975/76 naslednje število vajencev:
Poklic	Obrat I	Obrat II	Skupaj
Ključavničar	4	2	6
Obratni električar	2	1	3
Mizar	2	1	3
Vodovodni inštalater	1	1	2
Strugar	1	1	2
Rezkalec	1	1	2
Klepar	1	1	2
Graver	1	—	1
Skupaj	13	8	21
Učna doba za navedene poklice je 3 leta.
Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole.
Interesenti se lahko zglasijo v kadrovskem sektorju vsak dan, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila.
L. P.
Nezgodno zavarovanje
Kolektivno nezgodno zavarovanje v našem podjetju obstaja že vrsto let, zato smatramo, da ni potrebno posebej poudarjati pomembnosti in koristnosti tega zavarovanja. Vendar obstoječe zavarovanje ne nudi zavarovancem več tiste zaščite, za katero je to zavarovanje namenjeno.
Sedanje zavarovalne vsote so ustrezale razmeram, ko smo zavarovanje sklenili, za današnje razmere pa so že nizke. Zavarovalnica Sava je zato poslala predlog, kjer predlaga zavarovanje za mesečno premijo 10,00 ali 20,00 dinarjev.
Poudariti je potrebno, da je kolektivno nezgodno zavarovanje. Po obsegu jamstva pa daje zavarovancem najširše jamstvo, saj zavarovalnica jamči za vse nezgode, ki bi se zavarovancem pripetile v službi in izven nje na teritoriju celega sveta.
Zavarovalnica pa ne izplača odškodnine, če je nezgoda nastala pri vožnji brez vozniškega dovoljenja ali pri dokazanem delovanju alkohola.
Kot smo že zgoraj omenili, bi se naj po novem zavarovali člani kolektiva z mesečno premijo 10,00 oziroma 20,00 dinarjev. Za vse delavce velja enak, t.j. II. zavarovalni razred. Te zavarovalne premije omogočajo zavarovancem v primeru nesreče ali poškodbe naslednje zavarovalne vsote:
	+■»	rt	
	C/)	_G	rt G
£ Ki		G	
G .2,		rt TJ	
’o g o O S ft	13 > .S	G O > M D >c/) G TJ TJ O	nezgo smrt
10,00 din	30.940	15,45	15.470
20,00 din	61.880	30,95	30.940
Zavarovalne vsote so izračunane po povprečju in so
enake za vse člane kolektiva, ne glede na vrsto dela, ki ga posameznik opravlja. Vsak član kolektiva je nezgodno zavarovan za primer nezgodne smrti, invalidnosti in za vsak dan bolovanja zaradi nezgode prejme dnevno odškodnino in to od začetka zdravniškega zdravljenja pa do končnega zdravljenja, vendar največ do 200 dni za posamezno nezgodo.
V kolikor dnevna odškodnina za vse dni bolovanja skupaj ne presega 1.000 dinarjev, zavarovalnica izplača odškodnino samo na podlagi prijave nezgode in potrdila podjetja.
Zavarovanje po zgoraj navedenih premijah naj bi se sprovedlo s 1. julijem 1975. Zaradi tega bo Zavarovalnica Sava v mesecu juniju izdala nove zavarovalne izjave, kjer se bo lahko vsak član kolektiva izjasnil, za katero od zgoraj navedenih premij se bo zavaroval.
Prepričani smo, da bo sleherni član kolektiva uvidel potrebo po tako pomembnem in koristnem zavarovanju, saj mu bo v slučaju nezgode, ki smo ji iz dneva v dan spričo naglega naraščanja mehanizacije vedno bolj izpostavljeni, v veliko pomoč in korist.	Kadr. sektor
Letni plenum DITT Kranj
V	četrtek, 8. maja 1975, je bil v prostorih Kluba gospodarstvenikov v Kranju plenum Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Kranj. Predsednica društva tovarišica Veronika Kastelic je v svojem referatu orisala delovanje in problematiko od zadnjega občnega zbora do plenuma. Kritično je ocenila delovanje tistih članov, ki so izvoljeni v razne organe društva in so nedelavni. Pridobivanje novega članstva in akcije društva v tekočem letu je ocenila ugodno, posebno strokovne ekskurzije v tekstilna podjetja v Sloveniji, kjer se je članstvo seznanilo z organizacijo in proizvodno problematiko obiskanih podjetij. Posebno je opozorila, da se je tudi kranjsko društvo vključilo v akcijo ZITT Slovenije za pridobivanje mladine za vpis v Tekstilno šolo v Kranju.
V	nadaljevanju plenuma je glavni direktor našega podjetja Franc ing. Hočevar seznanil udeležence z razvojnimi tendencami slovenske tekstilne industrije do leta 1980. Opozoril je, da je poraba tek-
stila pri nas okoli 8 kg na prebivalca, v letu 1980 pa bo predvidoma okoli 10 kg. Iz tega je razvidno, da tekstilna industrija nima perspektive v razširjanju svojih zmogljivosti, ampak bodo morale investicijske naložbe iti predvsem v modernizacijo obstoječih kapacitet. S tem se predvideva dvig kvalitete, ki je življenjskega pomena za našo industrijo. Tako je predvidena rast tekstilne industrije le okoli 3,4—4 % letno.
V razpravi so udeleženci predvsem obdelali problematiko tekstilnega šolstva in pa pridobivanje mladine predvsem moških za poklic tekstilnega tehnika. Tovariš Zvone Čeme pa se je v razpravi dotaknil izvajanja ing. Hočevarja in pa seznami udeležence plenuma z delom ZITT Slovenije v preteklem obdobju.
Na koncu je bila izvoljena desetčlanska delegacija, ki je zastopala kranjsko društvo na plenumu ZITT Slovenije, ki je bil 16. maja v Lipici na Primorskem.
A. O.
Naftna kriza povzročila veljavo lanu
Zaradi energetske krize ostajajo ljudje več doma — Povečali so se izdatki družin za perilo ter opremo za dom, v tem okviru pa tudi izdatki za lanene izdelke.
Na tèmo »Odkrivajmo dom v družbi lanu« je bil v začetku aprila letos v Madridu 19. kongres lanu, ki se ga je udeležilo okrog 400 proizvajalcev lanenih tkanin in predstavnikov grosistične in detaj-listične trgovine.
Italijanski predstavnik, ki je tudi član komisije za zaščito lanu, Fernando Serini, je v uvodnem referatu poudaril, da se poraba lanu na italijanskem trgu stanovitno povečuje. Od leta 1953, ko je znašala 2,717.000 kg, se je povzpela na 10,295.000 kg v minulem letu, tako da povečanje znaša 278,9 %. Rast porabe je bila v minulih letih vseskozi ugodna, saj je v letu 1965 glede na leto 1955 znašala 33,74 %, v letu 1958 okrog 35 % ter v letu 1963 v primerjavi s prehodnim letom okrog 22,8 %.
Tudi kasneje je poraba lanu na italijanskem trgu ne-
nehno naraščala, čeprav ob nižjih oziroma stabiliziranih letnih stopnjah rasti. V zadnjih treh letih je poraba lanu v Italiji narasla za nekaj nad 8,9 %, za 4,6 % in za nekaj nad 2 %.
V letu 1970 je poraba tekstila za opremo hiš in perilo v Italiji dosegla količino 2,79 kilogramov na prebivalca, še ugodnejše za Italijo so ocene, po katerih naj bi poraba omenjenega tekstila narasla na 3,98 kg povprečno na prebivalca v Italiji, medtem ko bo v skladu s predvidevanji FAO, organizacije OZD za prehrano in kmetijstvo — ta poraba v šestih zahodnoevropskih državah vključno z Italijo v letu 1980 znašala povprečno 3,76 kg. Poleg Italije upošteva ta statistični pregled še Francijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg ter ZR Nemčijo.
Z doseženo porabo okrog 2,80 kg lanu na prebivalca v letu 1970 je Italija med omenjenimi državami na dokaj uglednem mestu, leta 1980 pa bi se s predvideno porabo skoraj 4 kg lanu na prebival-
ca dvignila precej nad zahodnoevropsko povprečje in se uvrstila celo pred Nizozemsko, za katero statistika FAO1 v letu 1980 predvideva porabo 3,95 kg lanu na prebivalca.
Na osnovi tako ugodnih dosedanjih gibanj in ocen bodoče porabe lanu je dr. Serini med drugim ugotovil, da se v času energetske krize na trgu dobrin, ki so odvisne od nafte kot osnovne surovine, kažejo gibanja, za katera je kot reakcija potrošnikov značilno preusmerjanje od ene-porabe k drugi, ki jo je v manjši meri prizadela kriza, oziroma ki je —■ kar velja za novejši čas — ni v tolikšnem obsegu prizadelo naraščanje cen.
Preusmerjanje porabe od enega artikla k drugemu brez dvoma spreminja zahteve in potrebe ogromnega števila ljudi. Dejansko je energetska kriza, ki je najbolj prizadela promet, pripravila znaten del ljudi do tega, da ostajajo več doma, pri čemer tudi namenjajo večji del svojega dohodka, ki so ga prej porabili za gorivo, za potovanja in morebiti tudi za rekreacijsko porabo, za nakupe opreme za dom in gospodinjstva.
Dr. Serini je v zvezi s tem navedel podatek, da je 169.977 novih avtomobilov, kolikor so jih lani v Italiji registrirali manj kot v letu 1973 — računajoč vrednost po 1,5 milijona lir na vozilo — sprostilo porabo drugih dobrin, tako da je nakupe alternativnih dobrin odpadlo dodatnih kar okrog 255 milijard lir.
V zvezi s tem je značilen še podatek, da je v obdobju 1960—1975, torej v 15 zadnjih letih v Italiji »izginilo« 26.000 prodajnih mest v maloprodaji, ki so obravnavali perilo za dom. Najbolj prizadete so bile manjše trgovine poleg tistih, ki jim je bilo perilo za dom postranska dejavnost.
Ta »potres«, (ki je v splošnem spremljal strukturne spremembe v italijanskem distribucijskem aparatu v omenjenem obdobju) je povzročil, da perilo za dom in v okviru le-tega tudi laneno platno ter lanene izdelke, danes prodaja mnogo manj trgovin oziroma prodajnih mest. Nasprotno pa so laneni izdelki danes naprodaj tudi v večjih trgovinah in na vidnejših mestih.
L vidika »kvalificiranega« trgovca-detajlista to pomeni, da nanj odpade več potencialnih klientov (896 na trgovca v letu 1960 ter 1.862 na trgovca v letu 1975), kar pomeni, da so se prodajne možnosti tej zvrsti trgovine podvojile.
Sicer pa velja ugotovitev, da zlasti položaj tistih trgovcev, grosistov ali detajlistov, ki so se bolj ali manj specializirali za lanene izdelke, trenutno nikakor ni rožnat. Konkurenca bombaža, ki ima pred lanom to prednost, da ga je mogoče barvati (kar ni tako nepomembno, če upoštevamo, da se okus kupcev vse bolj usmerja na barvano perilo) in tudi cena lanu, ki ni vsem dostopna, precej spreminja sodbo, ki jo je o bodočih prodajnih perspektivah lanu svoj čas in tudi na kongresu v Madridu izrekla komisija za zaščito lanu.
(Nadaljevanje na 7. str.)
Z ogleda sejma tekstila v Frankfurta
Člani ZB v Kumrovcu
12.	maja se je odprl vsakoletni Sejem tekstila v Frankfurtu. Sejem je že tradicionalen, saj ga prirejajo že vrsto let. Za nas tekstilce je izredno pomemben, saj tu razstavljajo vsi najvidnejši tekstilni •centri iz Evrope, pa tudi z drugih celin.
Za letošnji Sejem tekstila v Frankfurtu je značilen bistveni preokret v načinu dezi-niranja, izbire barvne palete in materialov.
Ves vodilni tekstilni trust si je izbral za podlago in izhodiščno točko v modnem oblikovanju dezenov obdobje, ki ga v zgodovini Umetnosti zahodne Evrope imenujemo impresionizem in spada v dobo zdodovinskih slogov 18. stoletja.
Impresionizem, to je vtis o tistem, kar vidiš. Zato je kreator (na letošnjem sejmu tekstila) za svoje inspiracije segel po različnih motivih. Le-ti so bili prikazani na sejmu kot: pejsaži (pokrajinski motivi), figurativni motivi iz vsakdanjega življenja (ženska nosi kovčke, let ptic, živali) tihožitje (sadje ali cvetlice) in drugo.
Po samem obhodu sejma Pa je bilo očitno, da je nefi-gurativa prav tako močno zastopana kot figurativa. Tako v desenih še vedno močno nastopa geometrija: črte, pikice, liki in drobceni poenostavljeni cvetovi in listi rastlin. Vse je zelo drobno, posebno v desenih na materialih za srajce. V drugi skupini pa poleg figurative (katere dezeni predstavljajo naravo, ljudi, živali) nastopa še velik del orientalske dekoracije, ki je še zastopana na letošnjem sejmu.
Vsi liki ali predmeti na desenih so obravnavani zaradi tonov — barve in svetlobe in ne zaradi lika ali predmeta samega, kajti ni bistvena pomembnost motiva na določenem desenu. Pomembno je to, kar je vidno — to pa je skupek drhteče vrvenje barvnih lis ali pikic. Te so zelo drobne in dajejo motivu vtis nestanovitnosti in zračnosti. Dezeni so zato zelo lahkotni, polni razpoloženja, svetlobe in prelivajočih se barv. Vzrok temu so tudi različni motivi npr.: vrtnice, orhideje, marjetice ali mačehe, ki niso več upodobljene ploskovito z enotno barvo ali plastično s trdo konturo, temveč mehko in slikovito, tako da se na samem cvetu živo poigrava svetloba in odsev. Poleg tega so barve polne svetlih žlahtnih tonov, materiali pa so izbrani in številni.
Razdrobitev tonov in barve (ki so bili še značilni za preteklo sezono) v vrtinec točk in pikic in postavljanje barvnih lis drugo ob drugo, je letošnjo modo v oblikovanju desenov pripeljalo v tehniko — poslednjo v obdobju impresionizma — v pointilizem. Zato so nefigurativni in figurativni motivi obdelani s pikami, drobnim rastrom ali barvnimi lisami zaradi svojega vtisa — značilnost letošnje mode. Ta je obogatila in popestrila desene s pointilistič-no obdelanimi motivi.
Deseni so obarvani tonsko, za lahno poživitev in kot poudarek k motivu, pa je do-
dana ena od komplementarnih barv.
Najbolj so prsenetile barve. Medtem, ko pri nas še vedno hodimo odeti v črnino — težki mnogobarvni deseni, pa na zahodu prevladuje svetla paleta barv dragih kamnov. Prostora za črnino ni bilo. Ta je popolnoma izginila. Najbolj modna barva letošnjega poletja je svetlo-sivozelena ali onix zelena barva. Močno prevladuje in je imela na sejmu prvo mesto. Ostale barve pa so še: sivo modra, morsko modra, barva zahajajočega sonca, barve peska. Inspiracije za modne barve so kreatorji dobili v utripu časa iz vsakdanjega življenja. In te impresije so bile pobuda za nove barvne kombinacije letošnje mode.
Že en sam pogled po razstavnih prostorih je naredil velik vtis ubranosti. Na vsakem koraku si srečal veliko usklajenost desenov tako po žanru, kot v barvah in tonih. Večbarvni deseni so bili obvezno dopolnjeni z enobarvnimi materiali. Izbira materialov pa je bila tolikšna in v taki meri, da te je spreletela rdečica, ko si pomislil na domači izbor. Bežen sprehod po frankfurtskih trgovinah je podprl domnevo, da sejem mode ni le iluzija, a resničnost, ki jo je mogoče doseči in kupiti. Trgovine so sijajno založene z modnimi materiali in deseni, ki jih lahko med seboj po mili volji kombiniraš. Pri tem ne moreš
1. V 15. členu se prva alinea spremeni in glasi:
—	Pred vselitvijo mora vsak delavec, ki ima po vrstnem redu možnost odkupa stanovanja, vplačati 20 % sredstev od vrednosti stanovanja, ostali znesek pa bo dobil kot posojilo podjetja oziroma banke, ki ga bo moral vrniti v najdaljšem roku 20 let. Za najeto posojilo do 10 let se zaračunavajo obresti letno z 2 % obrestno mero, od
10.	leta dalje pa za neodplačano posojilo v višini 4 % letno.
Temu členu se doda novi
2.	odstavek, ki se glasi:
—	Mesečni obrok posojila, ki je določen ob sklepanju kreditne pogodbe, se po 5 letih od sklenitve pogodbe, nato pa vsaki 2 leti, poviša na razmerje, ki je ugotovljeno med mesečnim obrokom
zgrešiti niti za ton, niti za odtenek! Torej so modni deseni in materiali istočasno že v prodaji in na sejmu. Tako moda ne zaostaja in se ne skriva za prašnimi policami. Cene so dosegljive. Posebno cene pletenin so naravnost smešno nizke, medtem ko so pri nas še vedno vrtoglave. Pletenine so v prodaji enobarvne v modnih tonih barv, če pa so potiskane z deseni, so ti največ dvo ali tro-barv-ni! Sama struktura površina pletenine, daje često vtis svile. Takšne, kakršna je v naši proizvodnji, tam nič več ne obstaja.
Sejem mode v Frankfurtu je zapustil polno vtisov in želja. Prvo, da bi bila naša proizvodnja čim hitrejša. Da bi sam postopek od sprejetega desena do realizacije le-tega bil čim krajši, tako da bi postali bolj gibčni in prilagodljivi zahtevam tržišča in potrebam sedanjega časa. Drugič, da bi bolj zavzeto sledili modnim smernicam in se ne opirali na stare tradicije. Tretjič, da bi izboljšali kvaliteto (materialno, tehnično in desensko) naših izdelkov, ne da bi pri tem dvigali cene. Le tako bomo lahko konkurirali na domačem in tujem trgu. Pogoj za naš obstanek je, da se vključimo v gospodarske tokove vzhodne in zahodne Evrope. Uspeli bomo le, če bomo izboljšali, poglobili in razgibali našo proizvodnjo ter izboljšali strokovno izobrazbo kadrov!
DP.
in osebnim dohodkom ob sklepanju kreditne pogodbe.
2.	V 18. členu se v 1. odstavku namesto »8 %« zapiše »12 %«.
3.	Spremembe in dopolnitve pravilnika so veljavne od 1. 1. 1975 dalje.
Predsednik DS: Ivan Mauser
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
JANEZA KRIŽAJA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem tkalnice I in vzdrževalno energetske službe za poklonjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marica Komovec iz tkalnice I in Marjan Križaj iz VES
V počastitev rojstnega dneva tovariša Tita in dneva mladosti so člani ZB —• NOV našega podjetja organizirali izlet v Kumrovec. Izleta se je udeležilo 46 članov, med njimi tudi predsednik sindikalne organizacije Franc Istenič.
Izlet je bil v soboto, 24. maja. Z avtobusom, ki je bil zaseden do zadnjega sedeža, smo se ob 6. uri zjutraj odpeljali iz Kranja. Smer vožnje je bila: Kranj — Brnik — Trojane — Celje — Podčetrtek — Kumrovec. Prvi postanek smo imeli v Podčetrtku, t. j. v neposredni bližini Atomskih toplic. Tu nas je pozdravil predsednik krajevne skupnosti in tajnik krajevne organizacije ZB, ki nam je na kratko opisal zgodovino tega kraja in pomen Atomskih toplic, obenem pa se je tudi zahvalil za pomoč, ki so jo delovni ljudje prispevali ob potresu na Kozjanskem.
Po kratkem okrepčilu smo nadaljevali pot proti Kumrovcu. Peljali smo se mimo krajev, ki spominjajo na čas, ko je slavna XIV. divizija pri Zagorskih Selah in Sedlarjevcu prestopila Sotlo in se po dolgem pohodu zopet vrnila 1944. leta, ko je dokončno izgnala okupatorja. Prebivalci obsateljskih krajev so bili med okupacijo večinoma izseljeni v Nemčijo ali pa v Srbijo.
Po prihodu v rojstni kraj tovariša Tita smo si najprej ogledali dom borcev in mladine Jugoslavije. Prvi vtis napravi na obiskovalca arhitektonska usklajenost zgradbe z gričevnato pokrajino Hrvat-skega Zagorja. Ogledali smo si tudi notranje prostore doma, ki so nadvse funkcionalno opremljeni: preprosto in praktično. V domu smo si tudi ogledali film o življenju in delu predsednika Tita. Po ogledu doma smo se •napotili tudi v rojstno hišo tovariša Tita, nato pa smo si ogledali še muzej revolucije, ki je v prostorih stare šale, kjer se je tovariš Tito učil abecede.
Po končanem ogledu Kumrovca smo odšli na Bizeljsko, kjer smo imeli kosilo.
Tu smo se zadržali nekoliko dalj časa, saj smo bili počitka že kar potrebni.
Polni prijetnih vtisov in dobre volje smo se vrnili domov.
M.	K.
Naftna
kriza...
(Nadaljevanje s 6. str.)
Kljub temu je kongres v Madridu konec koncev izzvenel v optimistično prepričanje, da se »klubu tisočerih« (pri tem so mišljeni za prodajo lanenih izdelkov specializirani trgovci in tudi proizvajalci) obetajo ugodne perspektive, če upoštevamo, da je energetska kriza zaradi posledic, med katerimi so delno tudi spremenjene življenjske navade, ljudi spet bolj navezala na dom. Odtod tudi spet večja naklonjenost potrošnikov nakupom tekstila za opremo domov in v tem okviru tudi perila iz lanu ter drugih lanenih izdelkov.
»Kljub tisočerih« je te spremembe izkoristil tudi v propagandnem sloganu: »Kriza nas je spet navezala na dom, ki ga kaže zatorej polepšati in napraviti udobnejšega. Kupujmo več lanu za opremo doma!«
N.	Ž.
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstil-indus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinifi in Krista Mauser. Tisk: CP »Gorenjski tisk« y Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.:	421-1/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Naš Pravilnik o delitvi stanovanj in posojil v zadnjem času ni več v skladu z novimi predpisi in določili občine, zato ga je bilo nujno treba ustrezno prilagoditi. Že nekaj let namreč ugotavljamo, da so preveč mili pogoji o najemanju kreditov za individualno gradnjo in za nakup stanovanj v bloku. Zaradi velike inflacije je bilo ugotovljeno, da družbena sredstva, ki se prelivajo v privatno lastnino, izgubljajo na vrednosti oziroma se prepočasi obračajo. Zaradi tega so v bančnih pravilnikih in Pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj postavljeni ostrejši pogoji, katerim je bilo potrebno prilagoditi tudi naš Pravilnik o delitvi stanovanj in posojil. Prav navedeni razlogi so bili povod za naslednje:
Spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi stanovanj in posolil
Nagrade: 1. 40,00 din
2.	30,00 din
3.	20,00 din
Rešitve oddajte do 25. 6.1975 v skrinjice ali pošljite na uredništvo Tekstilca.
Nagradna križanka
AMERIŠKI
KNJIŽEVNIK
ČGRANVIUE)
POPULARNA
VERDIJEVA
OPERA
SOR A V kamniških Alpah
POLINEZIJSKO OTOČJE j PRI SAMOI
SESTAVIL
X],
MEÌNAR00NA
TRGOVINSKA
ORGANIZACIJA
ĆLOVEK S POSEBNIMI TEŽNJAMI
[REOKOST,
I DRAGOCENOST
ARABSKO
MOŠKO
IME
OTOK
BeRire
TEKSTILCA
OKRAJŠANO /M. IME"
sanitetni
Bombaž
rečni
PREVOZNIK
PERZIJSKI
KRALJ
ITALIJANSKO
PRISTANIŠČE
S0LMIZAC/JSKI
-ZLOq
PAPEZ0V0
POKRIVALO
SIROTA
D JER DA PU
V02NIK
POUEDEISK!
‘G A
VOZILA
1NDU5Ì
PRIPRAVA
ZA
ME R.2ENJE ŽARĆENJA
UMETNIŠKO
jfREDNAŠANlE
KAMENINA
OPALA
MAŠČOBA
P0PR.AVL1AL
NICA'
UR-
DARITVENI
Prostor
uspešna
popevka
ODSOTNOST
POZITIVNA
ELEKTRODA
OLESENELA
RASTLINA
ODDELEk
RIMSKE
VOJSKE
PlEHENSKO
GOVEDO
ANGL. POLIT. ChUGK!
BUSOLA
STRiMSKI
VOJSKOVODJA
LIKOVNI
UMETNIK
PRIPOVEDNO
Pesništvo
NAPAD
ZIMSKE
GARDEROBE
ST. IME ZA DARDANELE
6£L;AKOVIN
OTOK V TIHEM OCEANU
! JESENSKI SAD S TRDO LUPINO TOV. ELEK. APARATOV
TONE
TRŠAR
5LOVEN5KI
DNEVNIK
VELIkA
KUNA
mlečni
IZDELEK
PODPRTJE
PERNATA 2 IVA L
PULJSKI
PRIDELEK
DOKAZI
IZNAJDLJIV
ČLOVEK
OKRASNI
KAMEN
PRVOTNI PREBIVALEC PRI NAS
MUZA
ZVEZD05L0VIA
RADIJ
CEZARJEV
Ljubljenec
TRC81VALKA
IRANA
GL- MESTO BAHAMOV
Podredni
Veznik
IME ICjRAL
Mirando
Avio
ADRIA
UMETEN
MEDNARODNI
JEZIK
IZRASTEK
NA
SLAVI
fr. slikar
C reAN-AÜKU5TE)
NAZORJEVA
PESNIŠKA
TRAJKO RAJKOVIČ
BERLINSKA
RADIJSKA
POSTAJA
TRINITRO-
TOLUOL
NAGON
DRŽAVA V SEVRNO VZHODNEM I-ELU INDIJSKE t'NOe
Dijaški
Dom
PRODAJALNA
Geometrij-
sko
telo
zgoden
Star
SLOVAN
TUJE
IME
TUJE M. IME-
TQZ.D
ameriški
SKLADATELJ
C Duke )
OZKA IH VISOKA STAVBA
kilohertz
BLODNJAK CORA V HIMALAJI
FRANCOSKI
PISATELJ
(EMILE)
SINKO
DEL
TROLEJBUSA
<8076 m >
ENCIM KI RAZKRAJA ŠKROB
VELIČANSTVO
RADKO RAN F L
GLAS PRI LOMU
VRTNA
llŠAVNlCA
ELEKTroTEH
PRIPRAVA
NRAV0510V|E
PRIPADNIK
AZIJSKEGA
NOMADSKEGA
LjuDSTVA
Reka ki
TEČE
iKOZI
FIRENCE
MLAJŠA
ŽELEZNA
DOBA
SLAST
DO
HRANE
MADRIDSKI
ŠPORTNI
KLUB
CESTA V MESTU
CJLASBENO
ZNAMENJE
Mesto na
KRASU
I VISOKA ; IGRALNA j KARTA
j Pokrajina
I v ITAL/JI
površina
OBMOČJE
ODDELEK
TONA
'ZMIKAVT
Aluminij
vrtni
PRIDELEK
PARNA
LADUA
RUSKI
VIOLINIST
/N
Glasbenik
(LEONIDI
PREEIVALEC
KROPE
STATUA
ĆEŠKOM IAE (HUSI ■
ITAUJA
VELIK IN OKUSEN RAK!
Podredni
veznik
surov
ČLOVEK
PARLOV
ZGORNJA J OKONČINA!
M. ZVEZNA DRŽAVA
ČAS BREZ VOJNE
! TELESNA POŠKODBA
RADIUS
ČEVLJARSKO
ORODJE
GANE
KELLM
Petelini
pripadnik
CER.PLEnfNJ ( BRITANEC)
SRE DOZEA. OKRASNA RASTLINA
Poljedelsko
orodje
PROGASTA
DIVJA
MAČKA
SEVER
KISIK
Kutina ZDRAVILNA T RAVNIŠKA RASTLINA
ST. RIMSKA PROVINCA 0&
DONAVI
1UPANČIČ
I ESE NOVA DRAMA
HITRO
HLAPl|(VA
TEKOČINA
ZIVALSkA
USTNICA
Rilke
C MARIA
DANSKA
potočna ii val
VAGON
2A
SPANJE'
himalajska
K02A
ZNAMKA
KAMIONOV
STAR
PRAVNIŠKI
Poklic
PERNATA
ŽIVAL
italijanska
5ENARNA
ENOTA
AMEREI J
STRONCIJ
PULJSKA
LNAMENITCS1
SARA|EVSKA
TOVARNA
VZDEVEK
GoTHElEVE
MATERE
LATINSKI
VEZNIK
AMPER
TONA
VRSTA
modernega
Riževo
.žganje
	
IVE ŠUBIC	
MESTO V VOJVODINI	
MITO TREFALT	Anton AŠKERC	DOPISUJTE V TEKSTILCA
		TOVARIŠ
		VRSTA TEDI