Št. 23. Maribor, dne lO, junija. 1909. Tečaj XLIU. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K nol lpf» 9 K" in x0frt 1 jr „ »t „«•• r -n- , . , ,. tSStJ^irEZ* h°A-Sam ?Th Pla5a nHa let0 sr° 3 K- Faroi se PoS na-tpStitvo' „Slovenskegsf Gosp^a^ja" ? Marib^-^Tst S ^cS^-^Sff tiskovnega društva« dobivajo list brez posebne naročnine. - Posamezni Usti stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne* vračajo? - Upravništvo• Vorošta „ . , , , . , cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj - Ne, zaprte reklamacije so poštnine proste. Svindel liberalno - narodne stranke z našimi vinorejci. Uničujoča sodba poljedelj-skega ministrstva o liberalni vinarski zadrugi v Celju. Pred par meseci se je liberalna vinarska zadruga v Celju obrnila na razne naše pristaše, da bi sodelovali pri tej zadrugi. Previdni naši niso verjeli sladkim besedam, hoteli pa so se vendar poučiti, koliko resnice je na velikem kričanju liberalne stranke, s katerim so oživotvcrili vinarsko zadrugo. Pozvedeli smo sledeče, kar s tem predajemo javnosti, zlasti zanimiv odlok poljedelskega ministrstva s primernim tolmačenjem iz vešče roke. Maločasa pred deželnozborskimi volitvami je celjska liberalna zadružna zveza, prav za prav narodno-liberalna 3tranka, osnovala vinarsko zadrugo v Celju, katere delokrog obsega okrajni glavarstvi Celje in Brežice. Liberalci so trobili v svet, da so poslanci S. K. Z. krivi nizkih cen, najbrže tudi lanske dobre letine, ki je povzročila padanje cen; našli pa niso kalinov, ki bi se jim vsedli na take bedastoče. Ob enem so osnovali vinarsko zadrugo v Celju z velikim hrupom, vse vinorejce brez razlike strank vabili v njo in bobnali po celem Spod. Štajerskem. Žal se je našlo tudi nekaj pristašev S. K. Z., ki še vedno niso prepričani, da liberalno stranko pri njenih delih nikdar ne vodi resna skrb za ljudski blagor, ampak le 3trankarska strast najgrše oblike ter lov za glasovi pri volitvah; celo v odbor so dobili nekaj pristašev S. K. Z., ki so seveda le za štafažo. Cela truma liberalnih agitatorjev je lovila člane zadruge po vinorodnih krajih; pri tem lovu pa so posebno povdarjali, da je zadruga delo liberalne stranke, oziroma zadružne zveze celjske, ki je orodje liberalne stranke, tudi so pridno udrihali po poslancih S. K. Z., češ da ne skrbi za vinorejce. Med tem časom se je snovala zadruga, pa tako pomanjkljivo, otročje naivno, brez financijelne podlage, brez strokovnjaškega znanja, ne meneč se za nevarnost, kateri so zadrugarji izpostavljeni, da to imenujemo naravnost brezvestno igro z ljudskim premoženjem. Seveda ker se liberalcem ni šlo za resno delo, ampak le za agitacijo proti S. K. Z.! Prvi korak je bil, da so šli beračit za podporo (menda kar 100.000 K) k vladi! Pri vladi beračijo tisti gospodje liberalci, ki so še nedavno očitali ljubljanski zadružni zvezi, da dobiva od ministrstva prispevek par tisoč kron za režijske 3troške svoje gospodarske organizacije. To je prav pristno liberalno ovinkarstvo! — Poljedelsko ministrstvo je preštudiralo prošnjo vinarsko zadruge v Celju ter po strokovnjakih dalo preiskati življenske pogoje te liberalne zadruge. Po temeljitih pozvedbah je ministrstvo prošnjo vrnilo zadrugi z odlokom, kateri je naravnost uničevalen za te liberalne zadrugarje, s katerim je izrečena smrtna obsodba nad tem podjetjem. Priobčimo ta odlok poljedelskega ministrstva doslovno: Odlok c. kr. poljedelskega ministrstva od 5. sušca 1909 št. 6612/A. M. radi prošnje 1. spodnještajerske vinarske zadruge za podporo se glasi: „Poljedeljsko ministrstvo je pripravljeno, prošnjo blagohotno upoštevati in sploh res dobro fundirane kletarske zadruge v slovenskem delu Štajerske podpirati. „Izkjučeno pa je, da bi ministrstvo dalo obratno glavnico, katero naj si zadruga na temelju svojega članstva dobi pri zadružni zvezi, dati se more k večjem prispevek k režiji za prvi začetek in sicer znesek, ki ne presega 15 do 20% osnovnih stroškov, če tudi dežela temu primeren znesek prispeva. „Predno pa se sploh more prošnjo v pretres vzetii treba si je biti na jasnem o formelnih podlagah tega podjetja, vrh tega se nam mora dati pripomočke, da se more presoditi, ali bode podjetje moglo prospevati. „Pri prošnji pa manjkajo pravila zadruge, v pravilih hi se moralo določiti, da mora vsak zadružnik svoj izdelek (vino) izročiti zadrugi v svrbo razpečavanja, prošnji manjka seznam o članih, njih poklicu in velikosti vinograda, manjka seznam, koliko deležev seje podpisalo, koliko vplačalo; manjka celo vsak proračun, koliko se bode invertiralo (zazidalo, nakupilo posod i. t. d.), manjka preračun r en ta b i 1 i te te (kako se bo podjetje rentiralo), ker bi se moralo v ta namen naznaniti, koliko in kakšno vino, po katerih cenah se bo vino kupovalo oziroma prodajalo, ni povedalo, koliko režije bo približno, koliko se bo plačevalo za obresti in amortizacije osnovne glavnice itd. Tudi manjka načrta, kako se bodo pokrili stroški, ki ne bodo pokriti z lastnimi deleži oziroma z državno in deželno podporo. „Tako borni podatki vzbujajo celostrah, da podjetje po vsem tem ne bo moglo v nobenem oziru prospevati. „Sumljiva je mala lastna glavnica (deleži), ki mora saj 30% osnovnih stroškov znašati, ako se hoče podporo zahtevati; ravnotako je sumljiv namen, lastne kupčij e delati (t. j. ne na račun zadružnikov, ampak na lasten račun) kar pomeni za zadrugo velik riziko. „Na prevzeto vino zadružnikov bi se moralo p r e-v i d n o nekaj na račun dati zadružniku in vino le v komisiji (t. j. na račun zadružnika) prodajati. „Tudi je sumljiv namen, gostilniško koncesijo si pridobiti, kajti potem sodeč zadruga noče stopiti v kupčijsko zvezo s pošteno veliko vinsko trgovino, ampak se hoče z njo v boj spustiti brez dovolj varne podlage; Vrh tega hoče nase vzeti nevarnost točenja vina ter hoče svoj zelo nezrel načrt opirati le na tujo podporo. „Taka podpora ne more in ne sme nikdar biti bistvena podlaga za gospodarski temelj kmetijske produktivne zadruge. „Samo tedaj se sme riskirati gostilniški obrt, če so razmere izredno ugodne in če ima zadruga močno financi-jelno podlago in če jo vodijo v kupčiji dobro izšolane moči. „Zadrugo k a ko r t o v C el j u s e m or a pr e d tem resno svariti, ker nima dovolj financijelne podlage, priporoča so ji, da se pouči o usodi kletarske zadruge na Dunaju, kije tudi koncesije za gostilne imela (pa je žalostno propadla in zadružnike hudo na premoženja oškodovala — opomba urednika).uu Tako je govorilo poljedelsko ministrstvo. — Hujše zaušnice pač ne morejo dobiti liberalni gospodarski organizatorji ! Poživljamo vse svoje somišljenike, naj ljudstvo svare pred to zadrugo in naj vinorejce pravočasno opozorijo, da se obvarujejo škode. Svoj denar morejo dobiti nazaj in se rešiti jamstva kot zadružniki, če takoj odpovedo svoj delež; seveda so liberalci že vedeli, da bo njih lumparija prišla na dan, zato so v pravilih menda določili, da odpovedane deleže izplačajo šele tri leta po odpovedi. Omenimo še, da imata glavno besedo pri tej zadrugi bivša propala kandidata B. Kunej iz Žalca in Ivan Mala s ter nekaj Bizeljčanov. Dotični Bizeljanci naj raje gledajo, da v življenje spravijo pred štirimi leti osnovano vinorejsko zadrugo v Brežicah, ki še danes ni pričela poslovati. Stara stvar je pač, da liberalna podjetja ne prospevajo, ker so liberalci povsod preobjestni, da bi za druge skrbeh. Liberalni večji posestniki dobro prodajo svoje vino, od malega kmeta pokupijo vino po nizki ceni pa ne za zadrugo, katere odborniki so, ampak sami za sebe. Ako sedaj mali vinorejec ne bo sprevidel, da ga liberalci le izkoriščajo, potem mu pač ni mogoče več pomagati. Somišljeniki poučujte ljudstvo! Slov. kmečka Zveza ima v programu povzdigo zadružništva, zoper katero so se kranjski liberalci skozi dvajset let borili, posebno pospeševanje snovanja produktivnih kmetijskih zadrug; naša gospodarska centrala, Zadružna Zveza PODLISTEK. Gospod poročnik. (Slika iz vojaškega življenja.) [Dalje.] Kakor blisk, je bil Lojzek pod mizo, ko je zagledal svojega stotnika. Tinek pa, vzpodbujen po prijateljevem vzgledu, je celo zlezel po drugi strani mize ven in z opazko : „Grem po nekaj", zginil iz sobe. Nek dober instinkt ga je gnal na dvorišče, ne na cesto, od koder je prišel na nek vrt. Tu se je čutil varnega in se vstavil. Tuji častnik postane zbegan. „Kaj ti je, kolega", vpraša sočutno Lojzeku. „Nič — nič", zastoče ta izpod mize. „Krč, strašen krč v nogi! O jej, o jej!" „Nu, to preide. Za vsak slučaj ti pošljem zdravnika. Pri nas je v sobi." „Hvala, hvala — ne pošiljaj nikogar!" — zavpije Režibabo. „Ne trudi se, že preide, poznam to. Ne daj se zadrževati! Pridem takoj za teboj!" „Torej na svidenje! Pa brž pridi! Bom te javil!" Poročnik odide. Za Lojzeka je bil to že skrajni čas. Ali kako uiti? Ko je počenil pod mizo, so mu počile tesne hlače na najbolj občutljivem mestu. Z rešilnim plaščem pa je Tinek zginil. Ampak, dolgo premišljevati ne kaže. Konečno bi še v resnici prišel doktor. Vstane tcraj in zakrivaje si z roko rano svojih hlač, gre k vratom. Buren smeh vojakov mu je v ovacijo. Nekdo še mu zakliče: „Gospod poročnik, polovico brk ste pozabili! Tam pod mizo leže!" Režibabo plane iz sobe. Strašanski krik. V naglici je podrl krčmarja in mu razbil v?e, kar je nesel v oficirsko sobn ter še mu pchodil kurje oko. Našega junaka je sicer to prav malo zaskrbelo, ampak je dirjal naprej, da pride na prosto, Čim preje. Ako bi storil tako, kakor prijatelj Zvorec, da je bežal na dvorišče, bilo bi vse dobro. Tako pa se je na nesrečo obrnil na cesto. Komaj je bil zunaj, že ga je prijela patrulja, ki mu je prišla ravno naproti. Vodil jo je feldvebel, ki je bil prej v gostilni. Gospoda poročnika, plemenitega Slavičjijuda z raztrganimi hlačami so odvedli na stražo. Kaj vse je moral siromak tu pretrpeti. Vojaki so se mu rogali, hodili mimo njega, mu salutirali in delali dovtipe. „Gospod poročnik", poroga se rekdo iz tolpe. „Kje ste pa pustili polovico brk? Ste je zgubili v bitki, ali morebiti oelo zastavili?" Jezno vrže Režibabo še drugo polovico stran. „Veste kaj, gospod poročnik", reče drugi. „Na vašem mesta bi si osnoval trgovino s perilom. Saj nosite itak na sobi že celo izložbo". Pri tem kaže na raztrgane hlače. „Četa desno glej", povelj nje zopet nek drugi in vsi mu pokažejo dolge nosove. „Kdo pa smo prav za prav, če smem vprašati?" reče podčastnik, poveljnik straže. Lojzeku je bilo že vse eno, kaj se zgodi, zato rečo jezno.| „Sluga poročnika Pečkega. Cela stvar je bila šala. — Tako sedaj veste!" „Kaj, sluga?" zakličejo drugi okrog. „Slugi pride na um kaj takega?" Med tem pride službojoči častnik. Režibabo spozna v njem dobrega prijatelja njegovega gospoda. Podčastnik javi častniku, kaj se je zgodilo. „Kaj za Boga, Lojzek, vganjate neumosti tod okrog?" reče smeje k jetniku in njegovi opravi. Režibabo reže osrčen: -Eoo uro poročnik — potem rad umrjem!" Častnik se laskavo nasmehne. „Nu, sevo! — Rad verjamem. Ampak — neumna reč to!" zamomlja nato. „Podčastnik!" reče čez nekaj časa. „Ta dogodek ni treba javiti v vašem jutranjem poročilu. Naredim sam! Razumete?!" „Na službo, go?pod poročnik!" „Dajte mi papir in svinčnik!" Korporal mu prinese oboje in poročnik piše: „Ljubi Pečko! Tvoj sluga je naredil veliko bedarijo. Hotel je nekoliko poigrati poročnika in je naredil v tvoji uniformi izlet v našo vas. Tu so ga prijeli in zaprli. Hočem stvar poravnati. Pošlji torej njegovo obleko in listič sem na stražo, da ga izpuste!" To pismo da podčastniku z ukazom: „Ordonacc naj nase takoj ta listič gospodu poročnika Pečki v sof-ednjo vas. Jetnik ostane tukaj, dokler od tam ne dobite drugih ukazov. Ste razumeli?" „Na složbo, gospod poročnik!" Častnik odide. Za nekaj minut tudi ordonanc. Režibabo ni vedel, kako se stvar izteče, vendar mu je bilo tekaj zelo neprijetno. Ko je moštvo sedelo krog njega in je podčastnik nekaj pisal pri mizi, je planil skozi napol odprta vrata na svobodo. „Gospod poročnik! Lojzek! Lojzek!" začuje klice za seboj. Bil je Tinek, ki se je potikal skrivaj krog straže. „Ti, mesečno tele ti, čemu »i mi odbežal?" se razjari Režibabo. (Konec prihodnjič.) v Ljubljani oziroma v Mariboru temeljito študira rprašanje, kako posebno prodajo vina in sadja zadružnim potom organizirati. Kadar bo načrt dobro pripravljen ter zrel, zlasti podana financijelna podlaga, tedaj stopimo na plan in bo v večjem slogu organizirati prodajo vina in sadja. Treba pa bo še mnogo poučevalnega dela med ljudstvom. Nikdar pa ne bomo to izkoriščali v strankarske namene kot lib; ralci; katerim se je to korenito ponesrečilo. Kmet ima zopet nov dokaz v rokah, koliko so vredne sladke besede liberalne stranke in njenih agitatorjev. Končno kličemo liberalcem po tej velikanski blamaži: dober tek! Državni zbor. Poljsko-nemška večina se krči in maje, Bienerthova ! vlada je v nevarno-ti. Slovenski klub j6 po svojem načelniku dr. Šusteršiču I vložil nujni predlog, v katerem se zahteva, naj se po določilih nove ustave zabrani, da bi ravnokar ustanovljena ogrska banka v Sarajevu smela prevzeti odvezo kmetov, j To je namreč skupni finančni minister Burian banki že 1 dovolil ter ji dal take predpravice, da bi na oderuški način I sicer odvezala kmete iz rok bosanskih veleposestnikov (begi in age), a jih spravila popolnoma v odvisnost madžarskega kapitala. Naša vlada je vedela in privolila v to Burianovo usodepolno dejanje, za to pa se p roti vi predlogu dr. Šuster-šiča, ki zahteva, da odvezo kmetov prevzame jami deželni zavod. Izvajanja dr. Šušteršiča in dr. Kreka so imela tak utis na celo zbornico, da se je soglasno sklenilo, naj se dr. Šusteršičev predlog takoj obravnava. V isti stvari je predlagal češki poslanec Kalina grajo naši vladi. Potrebne dve-tretjinske večine sicer ta predlog ni dobil, pač pa nadpolo-vično. Opozicija je torej imela večino in vsled tega je bilo gotovo, da dobi dr. Susteršičev predlog veČino. Predlagali so torej slovanski poslanci konec razprave. Pri glasovanju o tej zahtevi zadnji petek dne 4. t. m. pa so nemški poslanci s kričanjem onemogočili glasovanje ter nasilno razbili zasedanje. Vedeli so, da imajo manjšino. V torek dne 8. jumja se je med opozicijo in poljsko-nemško večino nadaljeval. Žal, da Plojeva struja dela slovanski opoziciji težave ter tako daje pogum nemškim strankam. * * » | Poslanec Piše k je vložil 3. junija nujni predlog za občine Št Ilj in Mislinje, katerim je 25. maja toča in hudouije polje celo vničila in občinske moste ter ceste voda odnesla in poškodovala. bakreni posodi. — Tudi na Ruskem vladajo lepe razmere. O tem času se ne vrše nikake orožne vaje niti kako vež-Pod vlado Stoljpioa je bilo v Sibirijo pregnacih 74.000 baiye. Pri konjenici, poljskih tnpničarjih in tehničnih od-ljudi brez vsake preiskave. — Angleški kralj letos ne pride delkih pa se vežbanje nadaljuje in le če razmere dopuš-v češke toplice. — V Španiji se je združilo 200 000 kmetov čajo, odpuste nekaternike na tritedenski dopust. Letošnje in najemnikov, ki so se izjavili, da hočejo voditi boj proti vojaške vajo ee zaključijo 11. septembra, veleposestvu in političnemu avtokratstvu do skrajnosti. j * Sodna imenovanja. Naše slovensko uradništvo je Dne 6. junija: Prihodnji teden sprejme cesar Ko- i po veliki večini liberalno in za to ima neomajeno zaupanje šuta in Andrassy-ja v avdijenci. Vzrok je spor v ogrskem v Ploja. Samo njega informira, samo do njega se obrača državnem zboru. — Stavka francoskih pomorščakov je za pomoč. In mi vidimo, da je vsled tcga° vedno več končala s porazom stavkujočih. — Bolgarski car Ferdi- \ Nemcev v naših uradih. Zdaj je prišel Wenedikter v Celje! nand se je včeraj mudil na Reki. Prišel je obiskat \ * Naše bodoče naloge. N. L. je v zadnji številki svojo teto, nadvojvodiEjo Klotildo. — Na Lipskem se vrši prinesel pod tem naslovom uvodni članek, v katerem na od 12. do 18. septembra kongres socijalne demokracije. — dolgo in široko razlaga, kaj bodo nerodni strankarji sedaj Francoski ministerski predsednik pride meseca julija v j storili, ko so pri deželnozborskih volitvah tako lepo pro-Karlovevare na Češko in bo ostal ondi 4 tedne. i padii Največ svojih „duševnih" sil bodo posvetili organi- Dne 7. jnnija: Iz Petrograda uradno poročajo, da zaciji napredne mladine in k temu pišejo: „Iztrgati moramo je bilo do včeraj 12 novih slučajev kolere. — Proti mla- mladino iz krempljev Marijinih družb in mladeniških zvez" dočeškemu poslanca Pavličku je uvedena od drž. pravd- j to se razume teko: Izruvati moramo iz mladih src vse po-ništva preiskava radi krive prisege. — V Krakovu je udarila ! štene čcvstva, vse versko prepričanje in jih navdati z du-strela v smodnišnico in jo vržgala Razneslo se je j hom svobode t. j. tistim dnhom ki človeka smatra neodvi-15.000 kg. smodnika. j snega od Boga in vesti, kot potomca živali kateremu se --■-.—----- : tudi ni treba brigati za samozatajevanje in čednost kojega T» A 7 A D I S 6dini ei,J Je vživsRje- S tem htčejo ti osrečevalci naroda r UZulv! ] istega versko, narodno, gospodarsko in socijaino uničiti. Da Klirmifp 1p vftfralinp« V knriflt /J». ; to p™pre&m<>, nam je potreba od naše &trani še inteaziv-ivupujtt. le vžigalice. „V kOll&t OD- ; Dejgeg3 deia. Naša mladina ne bo in ne sme postati nikdar mejllim Slovencem". ? žrtey liberalne brezvestnosti, to bodi naša naloga, katere naj Kolekujte vsako pismo z obmejnim j na deždi in v me9tu posveti vse 8voje skrbi kolkom! * * Lepa olika. Naprednega „Narodnega Lista" zadnja n j . «i * i v , i številka se zopet sveti same olike in resnice. Poleg na Zahtevajte po gostilnah računske j dolgo in široko razpravljajoči lažiijivih dopisov o aaših listkp S K S 7 v lrnrist nhmoi ! somišljenikih, se svetijo še posebne besedne cvetke: prase, lltelKe O. 1\. o. /J. V KOI 181 ODmej- j far07Ške nadutosti, najslabši materija! (volilci K. Z.) i t. d., nemu skladu. Gospod komercialni svetnik in državni poslanec Povše je referiral dne 5. junija v poljedelskem odseku državne zbornice o raznih predlogih, za povzdigo živinoreje, o prodaji taiste, o zboljšanju travnikov, pašnikov i. dr. Po eno in pol ure trajajoči debati se je sklenilo z precejšnjo večino, da se naj dovolijo potrebne denarne svote v svrho izvršitve melijoracijskih del, nakup in porabo umetnih gnojil, zboljšavo domaČih plemen z dobrimi svežokrvnimi drugimi plemeni. Sklenilo se je tudi proti glasom socialnih demokratov, in žal tudi nekaterih agrarnih poslancev, da se naj zabrani vsak uvoz tuje živine in mesa od taiste. Soci-jalni demokrati so zahtevali zopet odprtje vseh mej, češ saj že vojna nevarnost zahteva tuji uvoz živine. Trdijo tudi da imamo domače živine dovolj. Ti ljudje nimajo pojma o življenju in delovanju ljudstva na deželi Vsled pomanjkanja delavcev je vsak posestnik še mnogo bolj primoran iskati dohodkov pri živinoreji, to tembolj ker premnogokrat drugih niti nima. Ako se odprejo meje sosednih držav, četudi samo za uvoz mesa, petem je vsska druga akcija za povzdigo živinoreje brezpomembna, ker pri znižani ceni ne bo nikdo ; v stanu se nadalje z živinorejo pečati. Poslanec dr. Korošec je vložil nujni predlog za pogo-relce v Zatoličah, župnija Sv. Janž na Dravskem polju. Isti poslanec je nujno predlagal odpis davkov in državno podporo za po toči poškodovane v rogaškem okraju (Kostrivnica) in kozjanskem okraju (Imeno in Verače). , Politični ogled. j Mala polif&n* naznanila. D n e 3. j u n i j a : Na Ruskem so odkrili zaroto proti carju. Zaprli so več oseb. — Laški kralj bo meseca avgusta obiskal angleškega kralja. — V Kalabriji je bil zopet hud, 35 minut trajajoč potres. — V Argentiniji je velika suša. — V Petrogradu 89 je pojavila sibirska, takozvana bubonska kuga. Nekaj oseb je zbolelo tudi za kolero. — Na postaji Rotenjki (Rusija) je napadla vlak četa roparjev, ubila načelnika in uplenila 1000 rabljev, ter pobegnila. Dne 4. junija: V Makedoniji se zopet oživlja vstaško gibanje. V Skoplju je zbranih 300 dobro oboroženih mož. — Prestolonaslednik kupi grad Lehenberg na Tirolskem. — V Glasgovvu na Angleškem stavka 100.000 rudarjev. — Na^ Finskem je proglašen ruski, kot uradni jezik. — Na Španskem se dogajajo veliki volilni izgredi. V Maradelu je 2000 republikanskih voiiloev napadlo magistrat in se je vojaštva po hudem boja posrečilo izgrednike pregnati. D n e 5. j u n ij a: Na Francoskem vlada strašanska zmeda. Socijalistični ministri delajo z najhujšimi nasilji ter goljfajo, kar se da. Žalostna demokraška vlada. — V Planu na Ojškem je obolelo 50 topničarjev; 23 so jih oddali v bolnišnico. Jedli so krompirjevo salato, ki je bila čez noč v asne novice. Iz sodne službe. V pokoj je stopil sodnik g. Ivan Petrovič. V Mariboru je deloval kot sodnik 15 le*. Osebna vest V četrtek se je mudil pri našam škofu ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. * Iz učiteljske službe G. Leopold Viher, učitelj v Dobju je nastavljen na ljudski šoli v Skalah. Stalno je upokojen učitelj Andrej Simonič v Citureku. Za S. K. Z. so poslali: Ivan Cesar, podobar v Moziiju 10 K; Anton Krašovec v Podčetrtku nabral 6 K 50 vin. Z$ „Društveni dom" v Št. Ilju: Izid šaljive pošte v Slivnici pri Celju 4 K. Društva, posnemajte! * Slovanski deželni poslanci so pri zadnjem posvetovanju sklenili, vplivati v Gradcu na to, da se že letos upeljejo jesenske šolske počitnice. * Obletnico ustanovitve Zveze slov. mladeničev smo obhajali pretečeni torek. Ako pogledamo v delovanje tega društva, vidimo, da je res lepo napredovalo in mu to v najobilnejši meri želimo tudi za prihodnje. * Popravek. V zadnji številki se nam je v notici: Letošnji novomašniki vrinila neljuba pomota: Pravilno se glasi tako le: Ki en Franc iz St. Iija in Rampre Franc iz Stoprc. * Mladeniška organizacija na Kranjskem vrlo napreduje. Na Ježici se je vršil nedavno miadeniški shod, na katerem so govorili župnik Zabret, gg. Podiesnik in Terse-glav. — V Žireh je ondotni „Orel" dobi! novo zastavo, ki se je slovesno blagoslovila ob veliki navzočnosti občinstva in bratskih telovadnih odsekov. Lepe so bile prireditve mladeničev v Vipavi na binkoštao nedeljo in na Krki na pondeljek. — Pri nas je življenje, liberalcem pa rade volje prepuščamo poulične pretepače in razne pijančke. V nedeljo, dne 13. junija se vrši v Radečih pri Zidanem mostu shod, katerega prirede slovenski katoliški telovadci „Orli" ! Tako se naše gibanje v vseh krajih lepo razširja. * Protialkoholui kongres se vrši v nedeljo, dne 4. ulija t. 1. v Ljubljani v hotelu „Union". Na vsporedu so razna važna vprašanja, kakor: Vpliv alkohola na človeško telo, vzgoja in treznost, alkokolizem in zanemarjena mladina, alkoholizem in narodno gospodarstvo, alkoholizem in jet ka, alkoholizem in blaznost itd. Zvečer je v „Unionu" brezalkoholna veselica. * PlojflV upliv. Poslanec ima toliko upliva, kolikor inin ljudi za sabo. Vlada danes dobro ve, daje Ploj na Spodnjem Štajerskem pri volivcih brez zaupanja; to vedo tudi vsi nje govi tovariši. Druge reči se dajo še popraviti; izgubljenega zaupanja pa ne moreš ne kupiti, ne izsiliti. Brez zaupanja pri ljudstvu pomenja v državnem zboru brez upliva. On lahko govori v imenu svojih hlapcev, če jih kaj ima, v imenu svojega lista, v imenu štajerskih Slovencev, niti iz svojega okmja, pa nima več te pravico. * Odilienzavod za slepce v Gradcu sprejme z dnem 15. septeb. 1908 vse slepe, 4-12 let stare otroke za odgojo in pouk, ki imajo domovinsko pravico Š:ajerske; pravtako sprejme otroke, ki zaradi slabega vida ne morejo obiskovati javnih ali zasebnih ljudskih Sol. Plačati je na leto malenkost; ako pa je prosilčevo uboštvo dokazano, tedaj ga vsprejme štajerski .Odilienzavod za slepce v Gradcu" brezplačno. Podučnje se tu vse predmete ljudskih šol, vspešno se goji petje in godba kakor tudi ročna dela, kakršna zamore izvrševati slepec samostojno. Slovenske gojence se poučuje v slovenščini. Prošnje na tukajšnje ravnateljstvo zavoda naj se oddade najpozneje do konca julija. Pridenejo naj se sledeči listi: Krstni list, list cepljenih koz, domovinski list, nbožni list ter zdravniško spričevalo, ki naj priča da je otrok slep ter da je vsposoben za pouk in vzgojo. * Vojaški dopusti za časa žetve Poveljstvo tretjega voja je določilo za leto« pri pešpolfcih, gorskih in trdnjav- j ljubljanski župan Hribar. Ko se mu je pred časom očitalo" »kih topničarjih in trenu tritedenski dopust za časa žetve, da je podpisal pogodbo z Nemci, je izjavil, da tega nikdar ki posebno pričajo o izobrazbi njegovih urednikov. Res lep kmečki list, ki imenuje kmete — najslabši materijal, za liberalce samo takrat dober, ko jim gre zi glasove, drugače ga ne poznajo. Zato pa proč z liberalnim časopisjem. * Kaka razlika. Da se naši slovenski fantje res korenjaki, nam dokazujejo tudi naborne števiike. V Miirz-zuschlagu na „Gorajem Štaj." je od 736 k naboru poklicanih bilo potrjenih 85. Pri nas pa nam vzamejo nad polovico. Za slovenski narod je to gotovo častno, a za kmečki stan je hudo, ki mu pobero najboljše delavce. Zadružna zveza v Celju izgubiva dan za dne-| vom članico za članico in se je število članic že kar skrčilo na polovico. Med* članijcami, katere še ima, pa raste število onih, katere vodijo posilinemci. — Tinje, Prevalje, Loče so že v mpmčurskih rokah. Prevalje po zaslugi Narodnih strankarjev Jošta in Štiblerja. Posojilnici v Sikolah načeljuje posilinemec, ki je oddal tri glasove za Nemce pri volitvah v ptujski okrajni zastop, pri posojilnicah v Framu, Poli-čanah itd. so v načelstvu narodni nasprotniki odlo-iVlni laktorji. Slava tako napredujoči liberalni Zad. zvezi, katera pomaga zidati nemški most do Adrije potom gospodarskega delal Liberalna Zadružna zveza v Celju, katere od. borniki so: dr. Božič, dr. Kukovec, dr. Ploj, dr, Treo in druge liberalne glave, bo prešla kmalu v roke naših narodnih nasprotnikov. Slovenske posojilnice izstopajo, preostale pa prehajajo v roke nem-škutarjev. ¡To so sadovi političnega gospodarskega dela, kaj ne, g. JoŠt? Heil AUdentschland! je zaklical o buršovskem pohodu v Celju dr. Ambroschitz. O tem niti ne govorimo, da je moža, ki je vzkliknil te besede, rodila slovenska mati. To je navsezadnje njegova zasebna stvar. Toda ta mož je uradni vodja celjskega magistrata in kot tak tudi plačan s slovenskim denarjem. Ljudi, ki so klicali: živio kralj Peter! imajo že cele mesece v preiskovalnem zaporu v Zagrebu in jih bodo obsodili. Ljudje pa, ki kličejo: heil Alkteutsch-land, hodijo s predrzno povzdigtajeno glavo po ulicah in živijo od avstrijskega davčnega denarja. Ali si nista ta dva klica bistveno sorodna? Na eni strani velesrbstvo, na drugi strani velenemštvo, stvar pa je ista: razpad in razdelitev Avstrije. Samo merilo pravice je drugačno: na eni strani ječa in kazen, na drugi strani čast in dobro plačana služba. In vendar smo dolžni odločilnim faktorjem dati v resen preudarek, ali ni velenemštvo veliko večje nevarnosti za Avstrijo kot velesrbstvo. * Libaraici pri delu. Celjski liberalni zadrugarji so pripustili, da je prešla slovenska koroška posojilaica v Prevaljah v nemškutarske roke. Kaj še je celjskim liberalcem sveto, ako jim že tudi narodnost ni več. * Agenta za „Narodni Dnevnik" in „Narodni List" iščejo celjski liberalci. Presneto slabo jim mora presti za naročnike, da hočejo po tej nenavadni poti pridobivati naročnike. Saj je pa tudi umevno, da nihče ne mara tako surovih in lažnjivih listov. Kmetje, če pride tak agent za liberalno časopisje k vam, pokažite mu vrata! * Hribar — obsojen. V nedeljo dne 6. junija se je vršil v Ljubljani v „Unionu" shod S. L. S., na katerem je deželni odbornik dr. Lampe popolnoma razkril dejanje liberalcev v liberalno-nemški zvezi. Ko so liberalci videli, da si Slov. Ljud. Stranka pridobiva med ljudstvom vedno več in več somišljenikov, so se zbali, da bi res kedaj ne prišlo do tega, da bi se liberaloe poslalo v penzijon. V krepkem delu S. L. S. so imeli res takega sovražnika. Da se to prepreči, je treba uničiti S. L. S. in ker so bili sami preslabi, so se zvezali z — Nemci proti lastnim bratom. Naredili so pismeno pogodbo s Nemci, v kateri se zavezujejo eden druzega v raznih okrajih podpirati proti katoliški slovenski stranki. Na čelu te cele zadeve je stal 10. junija 1009. SLOVENSKI GOSPOUSE* Stran Si ni storil in če se ma to dokaže, odloži vse mandata. Hribarja se je to dokazalo, toda on je še vedno ljubljanski župan, državni poslanec i. t. d. Vsa slovenska javnost na Krsnjskem je grozno razburjena nad takim dejanjem liberalcev. Ljudje, ki se delajo za največje Slovence, hodijo po Ruskem in kdo ve kje še vse po slovanskih kongresih, ter bijejo na svoja prša, tisti se doma zveiejo z najhujšimi nasprotniki slovenske narodnosti. Vse uvidi, da so ti ljudje nemogoči več v javnosti, branijo se še sicer, toda svojega gnjusnega dejanja ne morejo zakriti, ostanejo vedno z izdajskia pečatom na čelu. Hribar in njegova kompinija pa mora popolnoma zginiti iz javnega življenja; drugo ne bo ostalo za njim, kot nečasten spomin na tiste, ki so se proti lastnim bratom zvezali z zagriženim tujcem. Imenovanje. Tajnik vojnega vikarijata na Diu-naju č. g. M. Jaki je imenovan za častnega kanonika lavantinske škofije. Nemški Scliulverein je dobil po glasu >,Grar,er Tagblatta" od mestne občane brnske 2000 K za zna^ no schulvereinsko dvamilijonsko ustanovo. In slovenske mestne občine, kje ste? * »Zlita Doba" prinaša v majevi številki sledeči dopis, iz katerega zavoljo njegove važnosti ponatisnemo: „V neki številki „Z. D." minulega leta sem bral o vrlem gostilničarju v Virtemberškem, ki ni dal nobenemu pivcu več kot dva poliča. Niti vojvoda z vsem svojim lovskim spremstvom ni dobil več kot dva poliča na osebo. Kako^ pa je pri nas v tem ozira, nam naj pojasni sledeči slučaj : Prvi mrlič v letošnjem leta je bil sin nekega gostilničaija, star kaka štiri leta. K pogrebu so ga nesli štirje dečki-šolarji, pomagal jim je tudi oglednik, ki jih je nadzoroval in učil Pri nas je navada, da gredo oni, ki so kaj pomagali pri pogrebu, na pojedino, kateri pravijo sedmina. Na to so šli pogrebci in oglednik. Oglednik je potem pripovedoval, kako je gostilničar, oče rajnega, nosil na mizo Štefan za štofanom vina. Ogledniku se je čudno zdelo, kam toliko vina tako hitro izginja. Nato pa jo zapazil, da so šli dečki ven, vrgli iz sebe, prišli nazij in zopet naprej jedli in pili. Tu bi morala postava na prste stopiti onim, ki dajejo pre-obilo pijače otrokom pod štirnajstim letom, katerih telesni sestav je še tako nežen in slaboten, da alkoholne pijače ne škodujejo občutno le razvitku telesa, temveč tudi duha." Posneli smo te vrstice z opominom vsem predpostavljenim, naj otrok nikakor ne silijo s pijačo. Mariborski okra). m V pokoj je 810^-2 v Mariboru sodnik gospod Ivan Petrovič. m Zaradi poneverjanja je bil obsojen v Mariboru 25 letni hotelski sluga Janez Habjanič is Sadlačeka. m St. Ilj V Slov. gor. Pri nas priredijo Siidmarkovci v nedeijo dne 13. t. m. veselico. Radovedni smo koliko s plavicami okrašenih hajlovcev bo zopet prišlo k nam. m Sv. Ilj V Slov. gor. Kaj pa naša Mlad. zveza. Ali ne bo več predajanja. Začnmo sedaj po volitvah zopet s tisto živahnostjo, kot smo pred volitvami. — Za Društveni Dom se že vršijo začetne priprave. Ko bi le že imeli svoje večje ognjišče, takrat bi se lahko naše stvari lepše razvijale. — Postajenačelnik Langer š-3 vedno hudo gleda, ako kdo v slovenščini zahteva vozni listek. No, pa se mora gospod „turnar" Langer privaditi slovenščini, če ne, pa naj vandra v rajh, ter naredi mesto sposobnejšemu, slovenščine zmožnemu uradniku. Mi ne bomo jokali za njim. m Gospod državni poslanec Franc Pišek je daroval za mlad. zveio v Slivnici 5 K za kar so mu izn ka prisrčna zahvala. Pripravljalni odbor. m Slivnica pri Mariboru. Na Petrovo se nstanovi pri nas že dolgo zaželjena Miadeniška zveza mladeničev bralnega društva. Potrebno bo pa tudi misliti na ustanovitev Dekliške zveze Navdušenih, zavednih deklet ]e hvala Bogu precej pri nr,s. Torej mladina le naprej! Ne glejte ne na desno, ne na levo, naj Vas tu ali tam še tako obrekujejo, ampak Vi pojte naprej za svojimi cilji in vzori. Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Slivniški mladenič, m Fram. O. župan Gert je dobil zlati zaslužni križec. Spodnja Polskava. Dne 2. junija t. 1. je padel lOletni Štefan Faleš iz Spodnje Polskave, ko je hotel skočiti prek plota, in si pri tem desno roko stri. m Slovenska Bistrica. Občni zbor okr* ne bolniške blagajne se vrši v nedeljo dne 20. junija ob 9. dopoldne pri Neukoldu. m Slov. Bistrica. Ustanovilo se je druftvo za varstvo otrok V odboru so: Sodnik Pirnat, dr. Maily, dekan Bohak, Kolletnik, župnik Heber, Leh. m Puščava. Naša „Dekliška družb. " je priredila dne 31. maja in 6. junija veselico z igro „av. Cita", ki se je obakrat vkljub neugodnemu vremenu iiaj lepo obnesla. Čast in hvala vsem prirediteljem iu igralkam 1 Počastili so nas odlični gostje od sosednjih žnpnij — celo iz visoke Ribnice ia iz Maribora. Naj jim bo tem potom izrečena srčna hvala zn njih trud in portvovslnost! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 2. junija t. 1. je peljal Blaž Robnik, hlapec pri Mjiheliču v St. Lovrencu, poln voz desk na železniško postajo. Na železnici je pa Robnik zdrsnil in prišel pod voz, kateri je preko njegovih prs peljal in ga telesno težko poškodoval. Sv. Barbara pri Vurbergu. Dne 1. junija 1.1. sta napadla v Spodnji Koreni s plankami Jakob Novak in Janez Bračko iz Ciglenc 231etnega težaka R. MarkiuŠa Sn Korene in ga brez vsega vzroka tako močno pretepla, da se je moral podati v bclni?nico v Maribor. Ptujski okraj. Pod zastavo mladeničev! V smislu sklepa mladeniškega parlamenta z dne 25. marca se vrši v nedeljo, dne 13. junija mladeniški shod za velikonedeljsko in bližnje dekanije v Svetinjah in v Cerovcu. Cerkvena slavnost se vrši v Svetinjah in se prične ob V210. uri s slovesno sv- maš0 in cer" kvenim govorom za mladeniče. Po cerkvenem opravilu odhod v Gerovec na Stanko Vrazov dom, kjer bo obed in odmor do pol dveh. Ob 722. začetek zborovanja. Na dnevnem redu so razna važna vprašanja, potrebna mladeničem v javnem življenju. Mladeniči, tovariši! Prihitite ta dan v najobil-nejšem številu, na prijazen svetinjski griček! Z. S. M. p Ptuj. Kako stari, tako mladi! Ptujski nemški učenci in otroci, ki zahajajo v nemški otroški vrtec, napadajo slovenske otroke iz okolice s palicami in s kamenjem. Dne 7. m. m. je bil neki slovenski deček s kamenjem na glavi znatno ranjen. Deklice pretepajo s palicami in jih psujejo. Slišali so se med drugimi pozivi: Nabijmo jih, kakor dne 13. kimovca! (Ta mers durchhaun, vi am 13. September,). Zlasti mnogo trpe slovenske deklice iz ptujske okolice. Taksen sad rode nemške šole. St. Ana v Halozah. Mladeniški shod 88 vrši dne 29. junija. Vse Haloze, po koncu. Pošljite mladino ta dan k sv. Ani 1 p St. LoTrenc t SIot. gor. Dne 7. junija se je poročil v naši domači cerkvi gospod Jakob Bohinc, priv. ekonom, veleposestnik in vodja mladeniške zveze št. lo-vreuške z gospodično Veroniko Matjašič iz Hlaponc. Podpisani odbor se čuti dolžnega izreči tem potom svojemu marljivemu predsedniku najsrčnejšo zahvalo za njegov trud, ter mu žali pra7 mnogo sreče v novem stanu. Naše najsrčnejše čestitke! Za odbor mlad. zveze: Fran Horvat, Ivo Petek. p Št. Janž na Dravskem polju. Dne 6. juni t. 1. so našli otroci utopljenca in sicer je obviseiJ "na" uapraVan dravskega nasipa. Mož je moral imeti kakih 30 let in je bil močne postave. Moral je biti že dalje čssa v vodi. Vender bi sledovi krvi na glavi brž dali sklepati na zločin, kot pa nesrečo ali samomor. Po obleki sklepati je bil delavskega stanu. p Št. Janž na DraT. p. Umrljivost otrok še ne je-njuje. Izmed 40 mrličev jih je samo kakih 6 odrašenih, drugi sami otroci večinoma še ne šoledolžni. Smrt nastopi vežinoma nepričakovano. Šolarji so do sedaj štirje postali njena žrtev, mnogi pa bolehajo. p Št. Jani na Dr. p. Naklonjenost nemškega okrajnega šolsk. sveta v Ptnju nasproti prebivalstvu na deželi ; kaže v jasni luči odlok v predzadnjem uradnem listu okr. ' glavarstva, kjer se naznanja, da se bode letos končalo šolsko leto z 31. julijem. Kaj mar tem gospodom sklep kr. šolsk. sveta v Št. Janžu na Dr. p., da naj bodo prejšnje počitnice in začetek šole s 1. novembrom? Kaj jim mar sklep učiteljske konference istotam, kjer se je storil isti in utemeljen sklep ?! Kaj mar tem gospodom § 55 nov. šolsk. in učnega reda, ki določa, da ima okrajni šolski svet zaslišati želje ; prebivalstva v okolišču šole potom kraj. šolak. sveta in uči-teljstva in tako določiti počitnice. Oni delajo po svoje, kakor se jim pač zazdi. Ali bomo to trpeli?! Da se tuk?j ta nedoslednost še bolj kaže, je pa še drugi vzrok. Imamo v župniji še drugo šolo, ki je s/4 ure oddaljena, in glej spaka tam pa veljajo druge postave, zakaj imajo tam še vedno stare počitnice, namreč s 1. novembrom. Zakaj ? Ker je šola pod mariborski okraj! Ljudje pa se menijo med seboj, kako da je to. Ali nismo vsi pod enim cesarjem? Ali ne veljajo za vse iste postave? Prosimo naše gg. poslance, da v tem posredujejo! — Pa še nekaj! Zadnji uradni list ptujsk. okr. gl z dne 3. junija zahteva spisovanje svinjskega katastra. Kaj so to pravi? — če skoti svinja v pondeljek 10 mladičev, mora gospodar leteti k županu, in mu dogodek naznaniti. V noči od pondeljka na torek svinja zaduši enega izmed mladičev; takoj mora iti gospodar to županu javit, ne da bi smel mrho zakopati. To se lahko ponavlja. To pa mora gospodar storiti, četudi ima do župana 1—2 uri hoda. Kdo mu povrne zamudo časa?! Kdo bo županu moral za-povedati, da naj tiči celi dan v pisarni, ko je zunaj nujno delo, kdo bo plačal vse st^oske? Proč s katastrom! Proč z uradnim šimeljnom! Gg. poslanci pomagajte! p Miru ne da znani dopisnik v „Narod, listu" od Sv. Lovrrtioa na Drav. polju ter se zaletava že četrleta kakor ščene zdaj v enega, zdaj v drugega mirnega Lovrenčana. Dokler Ščene od daleč bevska, se pameten Človek ne zmeni zaoj; kedftr pa preblizo pride, ga s šibo ali palico ošvrknc po gobcu; če to ne pomaga, se za prihodnjič s pasjim bičom opkrbi, da ga pošteno oplazi. — Za neumne ima v zadnjem „Nar. listu" mnoge bvrenČke deželnozborske vo-lilce. Da, da, kdor kaj takega govori, kakor navajate, more la iz takšuo šole priti, v kakršni ste vi učitelj. Ako sto rts videli ali slišali jok ob slavlju našega deželnega posknea na vnebohodov praznik, bi bilo nam verjetno le tedaj, če ste bili od Haložana zopet sladkoginjeni, kakor ono noč pred našimi občinskimi volitvami, ko so se podirale krnmarske stojnice, ali pa tisti večer, ko ste sitnarili pri bolniku v Žapeči vasi. Iz naših poštenih deklet pa se nikar no norčujte s priimki Marijinih devic, ker te imajo mnogo zviSenej-i pojm od poštenega dekliškega življenja od vas in vaše prejšnje muhaste ali zdajne iiberlizgane devičice. Seli razumemo? Če ne, vprašajte tovariša, učenjaka iz zadnje volilne debe, v Majšpergu. Če ne bo nadalje miru, lapnemn z loparjem, da bo bučalo čez Dravo. p Sirotinjsko društvo za ormoški okraj je imelo dne 27. maja t. 1. svoj letni zbor. Pod predsestvom g. Jožefa Šinko, župana središkega, so se zbrali skoraj vsi župani ormoškega okraja; zastopana je bila tudi čestita duhovščina in učiteljstvo. Društvo je imelo 508 rednih in 116 izrednih udov; izredai so tisti, ki plačajo manj kakor 1 K udnine. Premoženja je znašaio ob koncu leta 1908 1192 K 50 h. Namesto umrlega blagajnika g. Franc» Hanželič-a se je izvolil enoglasno za blagajnika sodni svetnik g. dr. J. Presker. Ta je vse navzoče pozdravil približno s sledečimi besedami: Lepa ideja in smiselj siro-tinskih svetovalcev imela še le potem popolen vspeh in dosegla zaželjen cilj, če se bo ukoreninila v celem ljudstvu. Ni dosti, da se le nekteri brigamo za sirote in vzgojo mladine, vsi sloji, celo ljudstvo se mora za to zanimati. Treba je, da pazimo na mladino, ki je naš up in naša nada, ki je bodoča človeška družba ter, kar je največjega pomena, naš bodoči narod. Kako bo vzgojena, takšna bo. Ona mora biti zdrava in žilava na telesu, mora biti zdrava nepokvarjena na duši. Ne dopuščajmo, da se mladina pokvari, dajajmo pa tudi dober vzgled; neobnajšajmo se sami tako, da bi bilo v pohujšanje, ne napijmo se, ne govorimo grdo v pričo mladine. Ne pustimo, da že šolska mladež kadi ali uživa alkoholične pijače. Vsaki izmed nas ima pravico to zabraniti ter, če lepa beseda ne zaleže, energično vmes poseči. Podpirajmo dobro vzgojo, gledajmo na to, da se bo vsaki mladenič in vsaka mladenka po izstopu iz žole naučila nekega rokodelstva, »katerim se kruh služi. Če se bo vsled naše podpore vsaki nekaj naučil, ne bomo imeli več postopačev, tatov in hu-dodelnikov; občine bodo imeli stokrat manj stroškov sta-ki mi ljudmi. Torajni res, kakor ljudje govorijo, da se z nabranim denarjem podpirajo lenuhi, nemarjaki in niS-vredneži, temuč v korist človeške dražba hočemo doseči, da ne bo več potepuhov in postopačev, če bo z našo pomočjo vsaki človek izgojen v kakem rokodelstvu ali djan v pošteno službo. p Središče, (še nekaj o naših volitvah). V poslednjem času se piše in govori mnogo o liberalnem Središču, ki je svoje „naprednjaško" lice ob zadnjih volitvah pokazalo & tem, da je pomagalo dr. Kukovcu do zmage. Kot poznatelju razmer, mi dovolite, g. urednik, da še jaz spregovorim par besedic o naših volitvah, oziroma o vzrokih, zakaj je izpadla deželnozborska volitev pri nas »•v« ic^_ , .„koliko prepozno, to je ob času, g. dr. Medveda razglasila 5.em takorekoč že vse ko je bilo v Središču za dr. Kukovw -'Ucem sam pripravljeno. Dr. Kukovec se je v Središča vod——* Hn<* predstavil ter stopil z nekaterimi uplivnimi osebami v ose.,.«, dotiko. Ti so mu obljubili svojo pomoč, ne sluteči, da bi utegnil še kateri dragi gospod prijaviti svojo kandidaturo. Središčanom (vsem brez iijeme) je bilo le do tega, da dobe vendar enkrat za svoj trg poslanca, do katerega bi se lahko o raznih prilikah in potrebah obračali, česar seveda do sedaj niso mogli storiti. Iz zgoraj navedenega vzroka, zlasti pa vsled dane obljube, so delali nekateri tržani za dr. Kukovca, da-si po svojem mišljenja sicer niso liberalci, dd: nekateri teh imajo radi svoje miroljubnosti od strastnih pristašev narodne stranke v Središču (hvala Bogu, da so samo trije, namreč taki, ki imajo vpliv) včasih kako pikro požreti, n. pr. trgovec g. Robič, učitelj g. Kosi i. dr. Središčani smo po večini, kakor je nedavno prav pisala „Straža", dobri ljudje, in če zadnja deželnozborska volitev ni izpadla tako, da bi nas svetu pokazala kot dobre katoličane, ne sledi iz tega, da je pri nas sedaj že vse v liberalnem žaklju. Volitev bi bila tudi v tem slučaju drugačna, ko bi imela naša č. gg. duhovnika v Središču volilno pravico. Cerkev in farovž stojita namreč v sosedni občini in tako tudi naša č. gg. duhovnika ne volita s tržani. p Sv. Lovrenc na Drav. paljn. V nedeljo dno 13. junija t. 1. ob S. ari popoldne priredi naše bralno društvo v draitveni čitalnici javen shod z zanimivim predavanjem. Povabljeni bo vsi prijatelji krščanske izobraibe. Ljutomerski okraj. Ljutomer. Vse mladeniče ljutomerske, Šentjurske, križevske in sosednjih župnij, člane tamošnjih bralnih društev vabimo, da se v največjem Btevilu udeležijo mladeniškega shoda pri Svetinjah, ki se vrši v nedeljo dne i-3. junija. Pojdimo vsi na ta pomenljivi mladeniški pravnik poslavit spomin nesmrtnega Stajika Vraza. Na mjnogoštevilno svidenje. — Ljutomerski mladeniči. 1 Ljutomer. Binkožtrii pondeljek smo imele volitve nadzorništva okrajne posojilnice in hvala Bogu je imenitno šlo — zategadelj bi bilo zdaj želeti, da se tudi g. Antona Mišja starega odstrani. Upamo, da se ga lahko nadomesti, ker izginil je ža iz več društev, potemtakem tudi tukaj ne bode tako težko. 1 Ljutomer. Mislili smo, da so bodo naši fantje in dekleta vstrašili hude kritike „N D." in ne bodo več upali javno nastopiti. Pa ne dajo se ugnati, niti „Narodnega Dnevnika", niti njegovega ,.Popotnika" se ne boje, kakor je to zatrdila vrla mladenka Viktorija. Zadnjo nedeljo so zopet nastopili s ponovitvijo iger: „Za letovišče" in „Najdena hči". Hvalili ne bomo ne mladeničev, ne mladenk, da si jim gre vsa čast ob tako izborno uspeli prireditvi, ker pohvalilo jih je dovolj navzoče občinstvo 7. bornim ploskanjem. Kot govornik je tokrat nastopil Zebot iz Št. Ilja. Naša želja je pač, da bi se kmala zopet lahko zbrali pri zabavnem večera „Bralnega društva" ! do norega društva, ki se more v kratkem ustanoviti v zaščito zapuščenih. Spominjajte se katoliških bratov v Gradcu s knjigami ali z denarnimi prispevki! Vsem dobrotnikom v naprej: Bog povrni! — Poklonjeno blagovolite poslati na naslov: cand. iur. Anton Ogrizek, Leechgasse 30 „Zarja". Obrambeni klub „Slov. dijaške zveze" v Gradca. Najnovejše novice. Iz državnega zbora. V čerajšnji seji dne 8 t. m. je dobil dr. Šušteršičev predlog 5 glasov manjšine. Vladne stranke so poklicale vse svoje pristaše, glasovali so vsi ministri — poslanci in predsednik državnega zbora, kar se še dosedaj ni nikoli zgodilo. Tudi Poljaki so zopet glasovali z Nemci in tako izdali svoje jugoslovanske brate. Občinske volitve se vršijo v občini Murščak dne 21. junija. Štajercijanci se silno trudijo in agitirajo, da bi spravili občino v svoje kremplje, toda vztrajnosti in jeklenosti kmečkih volilcev zaupamo, da ne bodo pripustili tega sramotnega padca. Opozarjamo posebno kmete Murskega polja, ki imajo v naši občini svoja posestva, da pridejo ta dan gotovo na volišče. Volitve se vršijo: Za III. razred od 8 do 9. ure dopoldne; za II. razred od 11 do 12 ure do-paldne; za I. razred od 1 do 2. ure popoldne. Volitev se vrši pri občinskem predstojniku. Še enkrat poživljamo vse naše somišljenike-volilce, da ta dan gotovo pridejo na volišče. X. s. izobraževalno društvo v Brežicah priredi v nedeljo dne 13. t. m. javno predavanje v mali dvorani Nar. doma. Začetek ob treh popoldne. Vstop prost. Pridite poslušat! Davica (difteritis) razsaja med otroki, pa tudi že bolj doraslimi v Ptuju in po okolici, zlasti v Vurbergu in Sv. Urbanu; več otrok je že umrlo. Bati se je, da se ta nalezljiva bolezen še bolj razširi. Blagodejni dež je spet namočil že jako suha polja; po nekod se je začela trava že sušiti, kakor lani. Na Bregu pri Ptuju so izkopali na posestvu gospe Leskoscheg celo pokopališče z mnogimi okostji; sodi se da je iz rimskih časov. Metulji. Prej gosenice, sedaj pa so nastopili metulji v velikanskih množicah. V ptujskem okraju jih otroci pridno trebijo; samo v Ptuj so jih v par dnevih prinesli 62,000. Posnemanja vredno! Umrl je dne 7. junija v Lembahu pri Mariboru gosp. Anton Ornik, nadučitelj in hišni posestnik. Puščava. Nemila smrt nam je vzela v kratkem dva draga prijatelja. Dne 23. maja smo pokopali mladeniča Janeza Blažej, ki je bil uzor in zgled pridnega mladeniča. Zato mu je tudi mladeniška in dekliška družba priskrbela sijajen pogreb. — Dne 6. junija pa smo spremili k večnemu počitku priljubljenega posestnika Janeza Goričana. Prvi je umrl na jetiki, drugi na vnetju čreves. Oba sta nam dala ginljivi zgled potrpežljivosti in lepe priprave za srečno smrt. Naj počivata v miru! Orehova vas. V nedeljo dne 6. t. m. je tukajšni občinski odbor izvolil za župana, g. drž. in dež. poslanca Franca Pišek enoglasno. Vsa čast gre našim vrlim občanom oziroma odbornikom, kteri vedo ceniti zasluge svojega moža in poslanca. Naj bi posnemale sosedne občine, in to posebno Slivnica. Listnica uredništva, Dramlje : Brez podpisa! — Zaradi praznika izide list v sredo in smo morali danes došle dopise odložiti za prihodnjo številko. listnica upravništva. Radi praznika smo morali inseratni del lista že v torek ziklju-čiti, zato v sredo došlih inseratov nismo mogli priobčiti. Našim rodbinam priporočamo ¿Ko lias ko cikori¡o. ^ Pojasnila o Inseratih daj© upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev. Loterijske številke. Dne 5. junija 1909. Trst . 3 6 38 60 4 Lino . 85 20 62 39 78 U&enec, star 14 do 16 let se »prejme takojjv knjigoveški obrt. Ponudbe sprejema Eduard Sliuza, knjigoveznica v Mariboru, Gerichtshof-gasse 24. 463 Služba organlsta in cerkovnika pri Sv. Martinu na Pohorja se razpisuje do 15. julija. Nastop 1. avgusta. Oziralo se bo samo na izšolane cecilijance, torej je treba prošnji spričevalo priložiti. Treznost in_ vestnost brezpogojni lastnosti. Župnijski urad Sv. Martin na Pohorju. P. Slov. Bistrica. 459 Trgovina mešanega blaga s trafiko leži blizu cerkve in pošte v Zg. sv. Kungoti se z vbo opravo in z vsem blagom proda. Cena je 2.400 K in se izve naslov v upravništvu „Slov. Gcsp." 466 Dčenca, pridnega, od poštenih sta-rišev takoj sprejme g. Jožef Folger krojaški mojster, Maribor, Koroška ulica 19. 466 Jako dobičkonosno posestva z 6 oralov zemlje in lepo zidano hišo katero je 50 korakov od farne cerkve oddaljeno ter jako pripravno za kakega upokojenca, se za 14.000 Kron s premičnino vred takoj proda. Natančneje pri g. Josipa Sernec, Gradišča, pošta: Pesnica. 470 Organist in cerkovnik dobi kot orgsnist prostovoljno letno plačilo •d faranov in obresti od ene ustanove kot mežnar pa obresti od zbirčne rešitve okoli 70 K in obresti od ene ustanove ter malenkostne postranske dohodke. Slanovanje in hrana pa dogovoru. Brezno nad Mariborom. 4fc8 Gostilna z lepim vrtom blizu cerkve pri lepi cesti, 2 km od Maribora, klet, hlevi, vbo v dobrem stanju se proda zaradi družinskih razmer po nizki ceni. Hranilnično posojilo lahko ostane zavarovano. Cena je 28.000 Krop. Vsa potrebna pojasnila da M. Žižek, Spod. Kunigonda pošta Pesnica. 461 Lepo posestvo, 2 km od Maribora, 11 oralov gozda, njiv, travnikov in sadonosnikov, se proda po nizki ceni in sicer za S600 K. Pojasnila da M. Žižek, Spod. Ku-nigunda, pošta Pesnica. 462 Proda sli v najem se da na Dobrni radi družinskih rtzmer hiša z opeko krita, drugo poslopje vse v dobrem stanjn, redi lahko štiri krave; mleko se lahko na toplicah proda, ktere bo komaj 10 minut oddaljene. Naslov se izve pri upravništvu. 464 Kupim v prijaznem kraju v ravni legi ne daleč od kake vasi ali od farne cerkve, bolj malo, srednje in dobro oskrbljeno posestvo bodisi v ptujskem, mariborskem ali celjskem okraju. Ceca naj bi bila od 6 do 12 tisoč kron, katera svota se bo pri kupčiji izplačala. Naslov Janez Debelak, Poljčane. 460 Učenca z dobrimi šolskimi spričevali in poštenih starišev sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Franc Miki in Bin sv. Marjeta pod Ptujem. 450 Lepo malo posestvo pičle pol ure od Ptujske gore na lepi ravnini je na prodaj. Isto meri okoli 8 oralóv in obstoji iz njiv, travnikov, sadonosnika in gozdov. Poslopja so v dobrem stanu. Cena Bamo 3000 Kron. Več pove lastnik Matija Polič v Mariboru, Parkstrasse št. 24. 454 Gimnazijec zmožen slovenščine in nemščine išče službe. Dopis na uredništvo tega lista. 457 V Jnnskl dolini na Koroškem se proda zaradi rodbinskih razmer lepo posestvo, obsegajoče 20 oralov njiv. travnikov, in gozda in se preživi 8 govedi, 2 konja in 20 prašičev. Hiša je enonadBtropna, gostilna in trafika pri farni cerkvi od železniške postaje 5 minut oddaljena. Tu je premogokop in v bližini 3 jezera, eno ;*/• ufe oddaljeno, ki je po letu od tujcev jako obiskano. Naslov pove uredništvo. 410 Kovaškega pomočnika, ki zna konje in voze kovati ali pa sekire delati, sprejme proti dobremu plačilu g. Karol Krančan v Falu ob kor. žel. , 449 Oznanilo. Blizu cerkve Sv. Martina pod Vurbergom je radi smrti na prodaj lepo posestvo. Kdor želi kupiti, naj se oglasi ustmeno ali pismeno pri Ignacu Kumer pri Sv. Martinu št. 85. 446 Sedlarski pomočnik se sprejme v trajno delo. Jakob Kralj, sedlar, Železniki, Gorenjsko. 448 ! Agenti! Potovale! in zastopniki, kakor tadi vse osebe, ki hočejo to biti in imajo pri zasebnih strankah znanje, se taka] povsod, na vseh krajih, mestih in okrajih za prodajo blsga, ki se v vsaki rodbini lahko speča, sprejmejo proti visoki proviziji in po porabnosti tudi proti stalai plači. Ponudbe pod šifro „Guter Nebenerwerb 1909" na Rudolfa Mosse v Pragi. 4*7 Mizarski nčenec se takoj sprejme pri A. Wiher, mizar v Mariboru, Heugasse štev. 4. 388 Slnžba cerkovnika in organista v Remšniku je razpisana do 1. julija, 435 Sposobni ključavničarji za orodje in stroje se iščejo za stalno delo. Ponudbe z naznanilom dosedanjega delovanja na železniško tovarno v Kamniku na Kranjskem. 438 Prodajalka se sprejme pri g. Za-molo v Framu. 441 Posestvo se proda v trgu Ljutomer, ki meri čez 7 oralov zemlje, gozdi, travniki in njiva. Poslopja so vsa zidana in v dobrem stanu, hišni hram ima 4 sobe, 2 kuhinji, spodnjo klet, so hlevi, kleti, gum-no in svinjBki hlevi, in še ena soba in prostori za delavnico kakega obrtnika. Vodnjak pri hramu, velik in plodovit vrt za zelenjadi, potem prostor za stavbo še enega poslopja. Cena je 16.0C0 Kr. Prodajo se tudi hrami brez zemlje, ako kdo želi. Lahki plačilni pogoji. Več se izve pri Antonu Vrabl-u, trgovcu, pošta Križovci pri Ljutomeru. 424 Pa ceni se proda dobro ohranjen studenec z vsem, kar spada zraven. Vpraša se pri hišniku Parkstrasse štev. 22. 422 Proda se vsled bolezni gospodarja veliko posestvo v obsegu 67 oralov zemljišča s čistim doneskom 450 K za 21.000 K z inventarjem vred. Več se izve od posestnika Andreja Schatz pod. Haspar v Watzelsdorfu okraj Velikovec, pošta Sv. Peter na Wallersbergu na Koroškem. 442 Važno za vinogradnike. Priporočam svoje vacuum-peronospora briz-galnice, ki jih sam izdelujem. Poprava vseh sestav. Jožef Hintzel, Maribor, Koroška cesta 6. 429 Učenca s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom se sprejme. Kje pove upravništvo Slov. Gosp. 488 V Sevnici ob Savi se odda s 1. junijem 1809 dobro idoča koračnica z vso opravo ▼ najem. Več se izve pri Francu Arzenšek, dimnikarskem mojstru v Sevnici. 411 Štefan Kaufmann trgovec z železom v R-adLgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajargko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938 V moji lekarniški praksi, ks-j tero izvršujem že čei 25 let, posr»-' čilo iznajti najboljše sredstvo » rast las, t j. Kapilar št H. Isti deluje, ds postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko n» vsako pošto) je: eden lončič S K 80 v, dva lončka 5 K. Treba, d* si vsaka cbitelj naroči. Prosim, da so naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej aH i poštnim povzetjem. Ivan Schifidlei*! Dunaj 811/ Erdbergstrass© 12 pošilja že veliko let dobro znane S^T stroje vsake vrste za poljedelstvo itd. sb. kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatiluice, vitle, trijerje,čistilnice za žito, luščiluice za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd., postranske komade za vse stroje, četudi niso bih pri meni naročeni. Kose za slamoreznice ii prima jekla po izdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih vin, mlin za dišave, kavo, itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za klučavničaije, kovače, klepaije, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke! Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno u> pošt. prosto. Dopisuje se tudi v slov. jezika Vrekupel In agense aaieljeitl. Piše naj se naravnost: Ivan Sch.ind.ler, Dunaj III/, 296 Erdbergstrasse 12. i IIIIM ■min»« ............i.....mi -J.JB.I. -r. . m—— Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju ▼ Bastml hiši s „Motel pri belem volaa*4 (Terschek), Sraška nima 9, L r sdstrop|® IresiMtrovaiaaa zadrtima * noomejeno savoao obrestuje branila« vloge po 41/,*/» br«s rukift oibitka Sprqjesaa hranilne knjižice áragifa *»mém lu* vloge in jih ofor«*iqje nepretrgoma. Speqem* vJege taái »a tekočI raftoa ta jih obrestuje od elo — clr©t>iio ! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge aa knjižice in na te- JLIlnOU* K.M3?>Mje is» »peifee in vrste vrednostnih gsapir- knfi ražnn ti>r if «hrestata bo čistih ^ i* «I koči račun ter je ebrestuje po čistih Jev «h» dnevnem éí«m.b Delnica glavnloa 3K 3,000,000. — Saservni fond K 300.000. Podružnice Spljet, Celovec : : in Trst : : Južnoštajerska hranilnica v Celju v Marodnem domu ¡¡prejema hranilna vloga «sk delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po Štiri ■u&mifitUc ter pripisuje obresti vsakega pel leta h kapitalu. Sestal davek plačuje hranilnica sama ter ga no odteguje vlagateljem. Za varnoBt vlog jamčijo okraji: f9»)l|rait Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže nad 380.000 E. Zato razdeli znatne svote r občekoriBtne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 S, za vodovodne naprave 16.000 C, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovensike obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 E, skupno tedaj nad 45.000 E. Slovenci, poslužujte se hapfimlniPO Pri oblaganja svojega danarja ali kadar aaiagate denar za mladoletne ali jUZn08&a|@tSK6 lis SHllftli»a Varovance m jahtavajte pri iiižnnžtasarclfn hranilmrn sodiščih, da se nsleži denar as mladoletne in varovance izključno le v JU*IIU»UtJOI SI\U III CUHI^ileU. Za brezplačno dopošlljatev denarja so položnice c. kr. poitnohranilničnega računa št. 18.813 vsakemu na razpolago.__ LAV je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru in življenju, tt « j z ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, KI HIP, Ti/jfsP. suspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, js i iiiv ^uuvj raine varstvene Btroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisn i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC PodjgoHfcek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7. Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadaječih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri. ■ 1 ' ' Štampilje Iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Wernlg družba 1 omejeno zavezo v Borovljah (Koroško). —in—B«—aw« IHM—n—M Kemična pralnica sislek H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje reznih oblek, kožu-hovin, rokavic i. t. d. Lišpa od oblek ni treba odstraniti. Edini slovenski zavod te vrste. Ivan Ravnikar Celje priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :::: Na debelo in drobno. — Nizke oene : točna postrežba. :::: S spoštoranjem: IVAN RAVNIKAR. „CROATIA" edina hrražka gavarovalnlea, osnovana od obilne svofcod-negata kr. glav, mesta Zagreba OaOAtiA', osnovana na temtlju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaia iu vpepelitvi po blisku nopromičnine veake vrste: hišo, jospedarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: bišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, «troje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in niakih cenah. Ysa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, 3orjo it 1. Prvi zaved za graviranje in iade-:: lovanje kavčuk štambllij. Anton Cerne, i Sv. Petra cesta 6. Zunanja naročila izvršujejo se točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Konkurira z vsa dm slišnim podjetjem. Pozor! Za spomlad s Pozor1 Priporoča edina domača tvrdka raznovrstua deteljna-travna in repna semena nadalje za vinograde galicijo-rafijo gumi trake in žveplo. — Prodaja portland cementa, ter vse vrste moke iz ogrskih mlinov ter Majdiča po najnižji o»,ni in dobri postrežbi. — Deželne pridelke ter jajca, maslo i. t. d. plačujem po najvišji ceni. A. Jurca naslednik Alojzij Senčar Ptuj. Mnogovrstne razglednice priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 8Bn«»ffO, iiiMao l,0*«i>.«M»0 kron bi it samo v naion eeBarstvn letno ve* prigospod*rili; ko W se p. n. posestniki posluževali „Palm«", ki pospešuje opitaaj» vsakovrstnih perutnih in dojivnii živali, jih obvaruje bolea»! i» ozdravi sigurno, ee bo bolan.-, u difterijo ali pa v prebavilih. 1 H pošt. znamk (nakazano 6 v. več) prinese Palma z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja 1 Priporočam se L E» Wetzl, priprav, jlv. živil, Maribor, Zofljii trg g. Čez sto priznanj. Prospekt prosto._100' Stran & 8DD3CHKSK3H DBDBPÍHXSRj 19. junija 1909j Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora, registrov&na zadruga z neomejene zavezo Grajski trg šf. 3 v hiši gostilne pri črnem oriu (Schwarzea-AAler). Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron Hranilne vioje se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%) proti 3 mesečni odpovedi po A1/^ Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila s« dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 48/*%> na vknjižbo sploh po 5%, n» vknjižbo in poroštvo po 51/»% in na osebni kredit po 6%- Nadalje isposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo del» posojilnica bresplačno, stranka plača Is koJeke Uradne are so vsako sredo in četrtek od 9. do 12, dopoldni in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, iavieraii praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačaj 8 denar. pojasnila m dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—II. dopoldne in od 2.—5. popoldni 6 PecojilBlm In« tudi na razpolaga domač« hranilna nabiralnik«. Ttoniica umetnega kameuja In marmorja ZAJEC & HORN LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73. Preč. gg. duhovnikom, stavbinskim mojstrom, mizarjem itd. priporočamo raznovrstno umetno kamenje, stopnice, ornamente, facade, tlakove, posebno pa prekrasne plošče iz umetnega marmorja v velikosti do 2-5 m2. To čudovito naravno, a ceno nadomestilo naravnega marmorja je dika cerkva in palač na oltarjih, kot prevlaka sten, lizen, stebrov, kot ploče za mize, kredence, elektrotehnične ploče etc. V zalogi je ca 12 najlepših vrst marmorja. — Gospode interesente prosimo: Blagovolite se prepričati sami o izvrstnosti blaga, najbolje na licu mesta, ah pa zahtevajte vzorce! 337 Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto. Svoji k svojim! Svoji k svojim! lian Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja iifSikera. -sm»-»"»"*»"»"«-» « « »» »» »>■ Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. »1 « « 180 Jamčim za dobro in solidno postrežbo. Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvoijena manufakturna trgovina 116 Franc Soiivan. sin v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI. Kapljice za želodčni krč: s*nre ena steklenica sam° «j Žganje proti trganja: : J mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 325 Razprodaja posestva! Zemljišča, posestva Zgornji Lamovž pri Celju, travnike, hmeljišče, prikladna stavišča, stavbe, proda lastnik iz proste roke v poljubni velikosti. Kupci naj se blagovolijo oglasiti 469 pri lastniku ravnotam. Ceno posteljno perje. kg sivega, paljenega K 8—, pol belega K 8 80, belega K 4-—. prima mehkega kakor puh S 6'—, veleprima oglajenega najboljše vrste -, mehkega perja (puha) sivega K 6-—, belega K 10'—, pranega pnha K 12*—, od 5 kg naprej poitnine prosto. Narejene postelje 1* gostonltega, rdeSega, modiega, rumenega ali belega inleta (nankinga). pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavnieama, te dve 80 X 68 cm. zadosti napolnjeno, z novim, sivim oiličenlm, koiatlm is stanovitnim perjeui K 16 —, napol maha K »0 —, maha K 84 —, pernica sama K )»•—, 14 —, 18-—, »glavnica K 3'—, 8'60, 4'—. razpošilja po povzetju, zavojnln» 847 zastonj, od K 10.- naprej poitnine prosto Maks Berger v Dešenicn štev. 1015, Sunava. Karne agaja.se zlmeni all poilje denor nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah ln drugem posteljnem blagu zastonj in poitnine proato. Jaz podpisani Alekš Borovnik, pos. v Kozjaku, izjavim, da nimam nohetiega povoda gospodu Josipu Skasa, županu v Velenja kaj očitati, prosim zaradi žalitev, izrečenih dne 24. maja v Velenju, za odpuščanje, se zahvalim gospodu Josipu Skasa zato, da odstopi od obtožbe, in se zavežem trpeti vse dosedanje stroške in stroške izjave v Slovenskem Gospodarju in za razglasitev na trgu v Velenju. Šoštanj, dne 2. junija 1909. 458__Alekš Borovnik. Vabilo na redni obrni zbor Hranil. In posojilnice na Laškem reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 27. junija ob 4. nri popoldne v :: prostorih g. Franc Šuhl-na ▼ LAŠKEM. :: DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega računa za leto 1908, 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. 467 Načelstvo. NB. Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, sklepčen brez ozira na število došlih udov. Pozor! Citaji ^VSfjvr^stABoHo PozorI Slavonska Ta je napravljena iz boljših gorskih zelišč — ta> ne izvrstno in t najboljšim uspehom vporablja proti sasta relemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemt kašljc, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje taborno, vspoh siguren. Cena j« fr&nko na vsako pošto xa 2 steklenici 3 K 40 rin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povsetju ali 6e se po lje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. ' Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 666 lekarnarja t Pakracu 4t. 201. (Slavonija.) Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkvena dela v St. Ulrich, Orftdec, !=====: Tirol ======= «e najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 oooooooooo FI$ m-fmm 11 mestna lekarna • iS IIII pri C. kr. orlu Maribor« Glavni trg št 15 poleg mestne hiše. Kapljice za svinje za rdečne bolezni. Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prnll-jeva poleg mestne le. im O» : Seravallovo želez, kina-vino. Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in čartna diploma k zlati kolajni. Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živne in popravi Vri Izboren okus. Nad 5000 zdravniških spričeval. I. SERAVALLO, Trst-Barcola. Kupi se v lekarnah v steklenicah po 7, 1 & K 2 60 in po 1 I & K 4-80. 445 Patent zareana strešna opeka in vse druge vrste strešne opeke se dobiva najboljše vrste po najnižji ceni na tovarni p. TO/T\B£J1 v Jurovcih pri pfuju.389 I»»»»»» VGonji Pulskavi pri Prayarskem ima tvrdka K. & R. JEŽEK X O 8 O O o o veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ah gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice, reporezmce, mlini za jabolka, grozdne stiskalnice, žitne či- stilnice, crobilni mlini, brane, plngi itd. Podpisan posreduje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zaloge Franc Kampnš v Gornji Polskavi pri Pragerskem. 434 V 5 ■•: i. ■ .i í; V • Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povsodi. 128 taUJatol) la uloinlk : Kttcltfko tbkornu druitvi Odgovora! utdalk : Frasl Rak«». TU* UMtnil I». Ciril* t «ultmr»