417
Slovstvene stvari.
Še eno o besedicah an, anti, ni, niti.
V predzadnjem listu „Novic" svetuje g. Podgorski, naj bi se slovenski pisatelji dalje ne ogibali besedic an, ni, niti. Kdor se koli peča s pisanjem slovenskim ter po svoji skušnji ve, kako je slovenščina okorna in siromašna ravno kar se člankov tiče, rado voljno mu bo pritegnil in pritrdil, in če sem jez že vesel bil ^Naprej evega" bolj hrvaško-srbskega nego, kako bi se mogel spodtikati nad temi, kakor g. Podgorski zagotovi) a , slovenskemu narodu ne povsem neznanimi besedami.
Toda vpraša se samo, kakošen kroj jim hočemo v pisanji dati in kako je z njimi ravnati.
Meni je od gori postavljenih členkov iz narodovih ust znana samo besedica anti, vendar v takem pomenu, da ne ide v eno vrsto z besedico a n ali en, ki nam bi namestovala hrvaški nego, staroslov. in bolgarski hi , ruski no. A n t i se rabi večidel v odgovorih na kako vprašanje in pritrjuje z nekako zanič-ljivo nemarnostjo, odpušča pa tudi dvombe nad resnico tega, kar se trdi. A n t i veste vi, ki ste bili zraven. (Sie werden es wohl wissen —); anti mu je plačal, vsaj ve, da ni drugači (Er wird ihm wohl gezahlt haben).
Ce pa kdo ve za pravilnejšo in primernejšo obliko nego je anti, naj nam jo razodene; takisto tudi želim, da bi nam trden jezikoslovec pokazal, kako velja pisati urno besedico, ktero nam g. Podgorski priporoča, djal bi v nedolikani podobi a n ali pa e n. Morda nam kaže pisati: n e, kakor se že piše: se (se sabo, c*); ali pa raje po ruskem: no, ktero tudi Srbom in Bolgarom ni neznano. Pr.: Ja nijesam došao da zovem pravednike n o grešnike na pokajanje (Vukovo Sv. pismo), kakor že pišemo po izgledu g. Podgorskega predno ; ali se držimo le hrvaškega nego.
Toliko zastran prvih dveh besedic, še bolj bi želel, da bi se sploh jelo pisati ni, niti.
Vendar tudi tu mi bodi dopuščena ena opomba. Iz gori omenjenega sestavka g. Podgorskega, čigar beseda je po vsi pravici veljavna v krogu slovenskih pisateljev, utegnil bi si, tako se meni vsaj zdi, kdo posneti to pravilo ,   da   se članek  ni pa niti ne sme  nikdar  rabiti
brez pristavljene druge nikavnice n e. Da temu ni tako, kažejo nekteri niže postavljeni primeri iz druzih slovanskih narečij. Kdaj se tedaj mora nikavnica n e pridružiti členkoma ni, niti, kdaj ne ?
Kedar se v stavku, ki nima nikavnega stavka pred sabo, z enim edinim glagolom bodi več osebkom ena zadeva, bodi enemu osebku več zadev odrekuje (neigra), takrat mora se pred glagol glavna nikavnica n e postaviti in členek ni ali niti služi samo za to, da tam osebke, tu pa dopovedke in njih pritikline na-števaje stika. Na pr. Od šele n e č e više nestajati sjemena n i žetve , studeni n i vrucine , ljeta n i zime, dana n i noči  (Pripovijetke iz staroga i novog zavjeta).
—  Ne možit voda da mi najdit n i za piet, ni da se izmiet, n i za sebe, n i za brza konja (Bolgarska nar. pes.) — Prijevod (Uebersetzung) da bude vjeran t. j. da se ne kaže što ni drukČije ni manje ni više,   nego
—   (Vuk.)
Kedar se pa v stavku ali stavkih z več glagoli bodi več osebkom eno in isto ali vsakemu kaj druzega odrekuje, bodi enemu osebku po več zadev zanikuje, tedaj je že besedica ni ali niti, ki negacije druga drugi nasprot postavlja, sama za se dovolj nikavnica in ne potrebuje Še besedice n e za sabo ; niti je potrebuje takrat, kedar se z besedico niti (ruski: niže, češki a n i ž) nikavnemu stavku pridodaje drug nikavni stavek,
—  kjer Nemcu rabi: auch nicht, und nicht, noch, La-tincu neque, nec. In ravno vtem poslednjem primeru priporočam po lastni skušnji živo, da začnemo pisati niti namesti: tudi ne ali in pa n e. No poglejmo primer: Niti mislim ja niti valja da misli ko drugi, da — (Vuk). — N i t o sonce mi je ugrealo , n i t o veter mi je povealo , n i t o rosa mi je zarosilo (Bolgarska nar. pes.). — Niti grmi, nit' se zemlja trese, nit' se more bije o mramorje (Srbska nar. pes.) — Pogledajte na ptice nebeške kako n e siju, niti žnju, ni sabiraju u žitnice (Vuk Mat. VI, 26). Češka biblija ima tu: žet' ne seji, a n i žnau, a n i shro-mažduji do stodol (Slovenska prestava ima tukaj trikrat in ne).
Latinski: Nec melior fuit Africano quisquam, nec clarior, prestavlja stari JambreŠič tako: Niti je gdo bil boljši od Afrikana, niti glasovitejši vojvoda. — — Ne znam za Gospoda niti ču pustiti Izrailja. .. Tarna padna po svoj zemlji, da ljudi nisu vidjeli jedan dru-goga, niti se koji smio mači s mjesta . . . Moj sije ostane 40 dana i 40 noči kod Gospoda nista ne jeduči niti što pijuči (Pripovijetke). — Nemški: Ich weiss nicht, was er macht, kiimmere mich auch nicht darum, prestavil mi je neki bolgarski rodoljub tako: Neznani ščo čini, n i t o (ali pa: niti) pak marjo da znam.
Tacih primerov se najde kolikor se le hoče v srbskih , bolgarskih, staro slovenskih in druzih slovanskih knjigah; toraj menim, da smemo pač reči: Niti sem, niti bom kdaj bogat; ravno tako : Nisem ga vidil, niti ga poznam. Tudi Jungman ima razun več primerov, v kterih se členku a n i pritika n e, tukaj : „Ne vidi ho, aniž ho zna."
Še nekaj. Naš n e - n e imenuje gospod Podgorski knjižni. Gotovo so Slovenci nekdaj imeli n i - n i za weder-noch, kakor imajo od ne razločno ni, ali pa ani še zdaj vsi Slovanje; tudi je mogoče vpeljati nazaj ta razloček v slovensko knjigo; ali pripoznati se vendar mora, da sedaj ne-ne zares živi v narodu, ne samo v knjigi.
Take in enake reči niso take malenkosti, kakor morebiti kdo misli; zato je prav, da se pretresajo jeziku našemu na prid.                                         Cigale.