OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
£QUALITT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 19, 1953
ŠTEVILKA NUMBER) 164
'^gela okicki
^agloma je umrla včeraj zju-
pri delu v Lamson & Ses-
iia E. 63 St. Angela
, Okicki, rojena Dular,
na 1106 E. 64 St.
bil	fflrtvoudu. Rojena je
fr>^7	in je bila sta-
■^a 41 let.
^^•Pušča soproga Fran-' čer Mrs. Doreen Mickshaw, ova Frank A. in Gregor, ^ra-
str	^J^nk in Alois, se-
Mrs. Mary Gredenc, Mrs. Ijg T	Mrs. Sophie Matu-
^oi'othy Dular ter druge o nike. Pogreb se vrši v pe-iz Zakrajškovega po-zavoda.
^JHešnjava v Iranu
^^HERan, Iran, 18. avgusta °®^^^isti so priredili velike in zahtevali okli-IjoJ^ ^^dske demokracije, to je republike. Komu-nim- P'^isli v spopade z red-
^ ^ adnimi četami, ši	se rojalisti, prista-
priredili svoje za kralja.
. -^^anom in Moskvo je bila Rova trgovinska po-Zein s-' zatrdilu Sovjetov aa
Pahkw
ja y TJ. 'KI se trenotno naha-se ni ^ Italiji, je dejal, da P°vedal prestolu, da pa Vs^j ^^i^ena vrniti se v Iran ® v bližnji bodočnosti.
^8Žna izjava •^"••therja
18. avgusta—Vo-Heuy^ ^'■^anizacije CIO Walter je	se je vrnil iz Evrope,
konvenciji unije svoja izvajanja "Aiji' sledečimi trditvami: svet^	upanje in upanje
cijo stavljeno na organiza-aiugj.iv^P^'iarstva, kako se bo "Jilo p gospodarstvo prilago-^2%^ *"®bam ljudstva. Smerni-
AMERIKA NAJ VODI V ATOMSKI PRODUKCIJI-POSIANEC (OLE
WASHINGTON, 18. avgusta—"Ni nobenega dvoma, da ima Rusija atomsko bombo. Bilo bi pa neumno, če bi ne vzeli na znanje, da ima Rusija tudi vodikovo ali H-bombo, kot je to trdil predsednik Malenkov. Ni pa zopet nobenega dvoma, da Združene države vodijo svet v razvoju atomske energije." To so trditve poslanca Cole j a, načelnika komisije za atomsko energijo.
Cole stoji na stališču, da mo-*
ra Amerika še naprej obdržati vodstvo v produkciji atomske
e 2^ ^	ijuastva. amerni
fti	• dobre mezde, zniža
L "tistih, ki imajo niz-
h
doll "Stih, ki imajo mz-Eno nadaljnjih 7 tudi to, da se uvede ^te, jjj letna mezda za ti-^Ije	plačani na uro;
^ iiajui^'-. določi pokojnina zneskom $200 na
^tvg, oljskem pikniku dru-Slovenke št. 137 Ječi; J. lepo dobitke sle-^23	•^^mie Dobrinich,
jk 6^°^	Frank
• W Ui ^PGrior Ave.; Mrs. J Mrn":'"''. 6807 Edna Ave. ^t, Ann Hale, 1154 E. 76
V:
energije, da za slučaj, če bi bila napadena, odgovori s silnim pro-tiudarcem.^Ce bo Amerika vztrajala na poti vodstva atomske produkcije, si bo Sovjetska zveza dvakrat premislila, predno bi napadla Združene države. Pri tem pa sovjetske atomske produkcije naravno ni podcenjevati.
V polemiki ali ima Rusija navadno in vodikovo bmobo ali ne, se moramo po mnenju Cole j a naslanjati na mnenja kompetent-nih ljudi kot so znanstveniki in uradni krogi. Če ti krogi zatrjujejo obstoj atomskega orožja v Rusiji, potem jim moramo verjeti. Če ti krogi trdijo, da ima Rusija vodikovo bombo, jim moramo verjeti prav tako, kakor smo verjeli njihovemu zatrdilu, da Rusija poseduje navadno atomsko bombo.
Ali naj se da atomska energija na razpolago civilnemu gospodarstvu? Za sedaj je ameriška atomska energija z vso produkcijo in izsledki last federalne vlade. Producirarije atomske energije je draga stvar. Če naj pride privatno gospodarstvo do uporabe te energije, potem naj žrtvuje iz svojega vse stroške, ki so potrebni pri tej produkciji. S tem še ni rečeno, da ni-s omogoči dogovori med federalno vlado in privatno industrijo o delni uporabi atomske energije v privatno industrijske namene.
Cole se je nadalje zavzel za močno ameriško civilno obrambo. Ameriška varnost pa ni zajamčena samo s civilno obrambo, marveč mora imeti tudi sredstva ža ofenzivo, če in kje bodo to ofenzivo narekovale ameriške koristi.
Razdejanja v Grčiji
ATENE, 18. avgusta—Kolikor se je moglo sedaj ugotoviti, je prišlo pri zadnjih potresih ob življenje nad tisoč ljudi. Število brezdomcev, ki so izgubili svoje strehe, je narastlo čez 125,000. Kot pomoč Grčiji, prebivalstvu, ki je bilo prizadeto po potresu, so posamezne države organizirale privatne skupine in dale na razpolago tudi svoje uradne vire. Po posameznih državah delujejo Rdeči križi, ki so v veliki meri vsaj delno že odpomogli bedi in pomanjkanju. Zdravila, najpotrebnejša živila, oblačila in obuvala, so bila prinešena v Grčijo naravnost z letali. Tudi posamezne vlade so priskočile na pomoč, med drugimi tudi Sovjetska zveza.
(Slična akcija se je zappčela tudi v Združenih državah. Združene države so bile prve, ki so s svojimi ladjami v Sredozemskem morju, s svojimi uradnimi predstavniki u Grčiji in uradnimi viri nudile izdatno pomoč. Ameriški Rdeči križ je započel s splošno narodno akcijo, da se pobirajo prispevki za pomoč grškemu prebivalstvu, ki trpi vsled potresa. Posebna organizacija Rdečega križa za pomoč Grčiji posluje tudi v Clevelandu.)
Ročni likalnik
Frank Černetova zlatarna na 641% St. Clair Ave. nudi v nakup fin ročni likalnik Hoover izdelka za likanje suho ali s paro, po posebni ceni za nedoločen čas. Gospodinje so vabljene, da se zglasijo pri Cernetovih, kjer bod oradevolje pokazali posebne ugodnosti tega likalnika.
VOJNI UJETNIKI IN RAZNE ZMEŠNJAVE
A """»late	PoSilja-
7q- i" Mrs. John in j^dno. ^šeta, da je' tam
avi

, ^02^^ awBiuno
Rose's Cafe, Kp Č&sa vodila Mrs. N, je ^ 4304 St. Clair Mr. Elia Kar-priporoča
K	gostom ter pri-
^^kovrstno pijačo in
^^'ei-izkom.
William Abbott, doma iz Ozarka, je kot 23-letni fant-služil vojake na Koreji. Dne 1. decembra 1950 je bilo javljeno, da je bil ubit v bojih. Federalna vlada je plačala njegovim staršem $10,000. Ta denar so starši porabili, da so plačali dolg, ki je bil vknjižen na posestvu. Starši so tudi dobivali vsak po $35 mesečne podpore.
Jeseni leta 1951 je prišlo s Koreje od drugega vojnega ujetnika pismo njegovim staršem, ki živijo v Pennsylvaniji. V tem pismu je ta ujetnik sporočil, da živi skupno v ujetništvu s ka-prolom Williamom Abbottom iz Ozarka. Za Veliko noč leta 1952 so dobili starši Abbott pozdravno dopisnico, katero je pisal lastnoročno njihov sin William.
Med tem časom je vojaška
uprava spremenila značaj Ab-botta. Ni ga vodila več na spisku mrtvih, marveč pogrešanih. Pripomnimo še, da so starši dobili od organizacije ameriških veteranov $900 podpore. Ker je bil William Abbott sedaj označen za pogrešanega, so dobivali star ši novo podporo v višini $85 na
KAKO SE PRIDE NAJLAŽJE V AMERIKO
Meja med Združenimi državami in Mehiko je dolga. Prebivalci Mehike smejo priti v Združene države po številu 200,000 na leto, toda le za določeno dobo. Lansko leto jih je prišlo v Ameriko toliko, da jih je bilo radi nedovoljenega bivanje aretiranih 839,000.
Mehikanci imajo radi Californijo. Njih izrablja domače ameriško prebivalstvo, širi med njimi prostitucijo in prodaja nerabne avtomobile, ki zopet povzročajo razne prometne nesreče. Tudi za mamila so ti Mehikanci dobri odjemalci. Samo v Californiji živi čez sto tisoč Mehikancev, seveda brez dovoljenja.
Justični tajnik Brownell pravi, da je to vprašanje trenotno eno najbolj kočljivih. Ameriški kongres je znižal število obmejnih stražnikov v zadnjih desetih letih od 1,600 na 1,100. Justični tajnik se boji, da iz Mehike pridejo k nam najlažjim potom tudi razni špi-joni.
Sistem kvot je torej tam doli na ameriškem jugoza-padu brez veljave.
MOČNA ROKA V PARIZU
PARIZ, 19. avgusta—Stavku-joči so odklonili poziv predsednika vlade, da se vrnejo na delo. Laniel je poklical v Pariz vojaštvo, da pomaga policiji. Vlada Bc boji. novih nemij-ov. Trdi se, da bo sklicana narodna skupščina na izredno zasedane. IZJAVA ATTLEEJA NA BLEDU
BLED, Jugoslavija, 18. avgusta—Vodja britanskih labori-stov, Clement Attlee, ki se nahaja v Jugoslaviji na Bledu, je ponovno zahteval, da se komunistična Kitajska pripusti med Združene narode.
Pella je zaprisegel
mesec. Končno je bilo stvar treba razjasniti. Ko je bilo ugotovljeno, da je William Abbott živ, kot vojni ujetnik celo vrnjen, so dobili starši Abbott poziv, da kar so nepravilno preje-h, naj tudi povrnejo. Vse bi še šlo, četudi v mlečnih obrokih, toda odkod vzeti $10,000, s katerimi se je plačal zemljiški dolg?
V Ruskinu, Fla., živi družina Buzbee, ki je imela sina Lauren-cija kot vojaka na Koreji. Oče Buzbee, star 57 let, je na smrt bolan. Ko je zvedel, da je sin kot vojni ujetnik vrnjen, je zaprosil vojaško upravo, naj ga pošlje domov čim hitreje, da ga pred smrtjo še enkrat vidi. Sina ni videl pet let. Laurenci Buzbee je prišel iz Koreje preje kakor v enem tednu, potem ko je zapustil komunistično taborišče. Srečanje z očetom, ki trpi na srčni bolezni, je bilo ganljivo, pa tudi tragično. "Srečen, da te vidim; boli me pa tako, da bi bil srečen, če bi bil umrl že včeraj, pa bi bil rešen vsega," je dejal oče ob svidenju.
RIM, 19. avgusta—Danes je novi italijanski ministrski predsednik Pella predstavil svojo novo vlado italijanskemu parlamentu. Pred tem so člani vlade s predsednikom Pello na čelu zaprisegli v roke predsednika republike profesorja Einaudija. Italijanski parlament mora dati Pelli zaupnico. Napoveduje se, da to glasovanje sledeče:
Za novo vlado Pelle bodo glasovali krščanski demokrati in stranke sredine. Monarhisti jn novofašisti se bodo glasovanja vzdržali. Komunisti in socialisti bodo glasovali proti. Če bo stanje tako kot napovedano, bo Pella dobil zaupnico. Njegova naloga je, da izglasuje nov državni proračun. Sam je finančni strokovnjak in je bil v vladi De Gasperija tajnik za finance.
Ali je umestno, da pride Indija v
komisijo za korejsko vprašanje?
DEBATA O SESTAVI KOMISIJE PRED ZDRUŽENIMI NARODI
NBW YORK, 18. avgusta—Danes je otvoril debato o sestavi komisije, ki naj reši korejsko vprašanje, šef ameriške delegacije pri ZN Henry Cabot Lodge. Njegova izvajanja so šla za tem, da naj Indija ne sodeluje pri tej komisiji, ker da je nevtralna in ker ji je itak poverjeno drugo važno mesto, namreč mesto predsednika komisije, ki naj odloči o usodi vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti domov.
To stališče ameriškega zastop- ^n^erika radi zgolj trenotnega
nika ni našlo med zavezniki povsod ugodnega odmeva.. Sestava komisije se bo verjetno zavlekla.
V ameriškem javnem mnenju so mnenja deljena. Obstoja stru-ja, ki zagovarja stališče, da naj tudi Sovjetska zveza sodeluje pri komisiji, če jo povabite severna Koreja in Kitajska. V ostalem pa naj bo račun tale: Žrtve na Koreji so merodajne. Nabolj so trpeli južni Korejci, katerim gre radi tega tudi največ glasov. Za njimi Združene države, nato Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Francija in ostale 16 po številu.
Ti računarji so proti Indiji in proti trditvi Angležev, češ, da gre za ugled Indije na Azijskem kontinentu. Ti Amerikanci pravijo, da je Indija poslala na Korejo le en sanitetni oddelek, pa nobenega moža na bojno polje. Indiji torej ne gre beseda!
Drugi se nagibljejo bolj na angleško, kakor na domačo ameriško stran in pravijo:
Če se vzame Azija kot celota in v reševanju azijskih vprašanj, ne gre samo za Korejo, potem so države, ki so s svojim velikim ozemljem in političnim pomenom ža Azijo merodajne: Kitajska, Indija, Sovjetska zveza že radi svojih azijskih ozemelj in Japonska. Če nam je ležeče na tem, da se doseže nekaj trajnega, potem ne moremo odbiti niti ene od omenjenih držav, od katerih so tri na korejskem vprašanju, kar je pokazala zgodovina, tudi življensko zainteresirane in to so: Japonska, Kitajska in Sovjetska zveza.
Ne gre torej ^a to, da bi se
položaja preveč vezala na južno Korejo in na njenega trmoglavega predsednika Rheeja. Ta politika je kratkovidna. Politika | daljnjih vpogledov v bodočnost pa zahteva prvo, torej, da se na posvetovanja in sklepanja o bodočem političnem položaju v Aziji pritegne tudi velika Indija, ker sicer ne samo, da bo Indija odbita od zapadnega bloka, Indija bo s svojo močjo znala po lastni politiki uveljaviti syoj vpliv.
Še vedno—s Kitajsko ue med ZN!
Zdi se, da je stališče, da se Kitajske ne pripusti med Združene narode, vsaj uradno splošno ameriško. Delegat Lodge je absolutno zoper to, da bi se izrinili iz Združenih narodov kitajski nacionalisti, ki sedaj sedijo v tej organizaciji, vanjo pa prišli kitajski komunisti. Predsednik odbora za zunanje zadeve v senatu senator Alexander Wiley, republikanec iz Wiscbnsina, je z raznimi izjavami ustvarjal razpoloženje med drugimi delegacijami ZN, da naj bodo pripravljene na to, da Amerika svojega stališča zoper komunistično Kitajsko ne bo spremenila. Podprl je v celoti delegata Henryja Lodgeja.
"Kako naj se dovoli revolucionarni skupini kot je vlada Mao na Kitajskem, ki se je borila zoper Združene narode na Koreji, in ki si lasti zakonito zastopstvo Kitajske, da nadaljuje s svojo akcijo tudi med Združenimi narodi! Tak korak, kar se tiče Amerikancev in ameriškega kongresa, bi spravil oba faktorja v zaskrbljenje. Ameri-
MED NEMČIJO IN AVSTRIJO
Dva javna uradnika obložena sleparstva
Bivši sodnik clevelandskega probatnega sodišča Wilson Brewer je pod obtožbo, je nepravilno ravnal v zapuščinskih zadevah umrlih oseb, s katerimi je imel opravka kot odvetnik še predno je nastopil službo sodnika.
Župan Parma Heights, Frank Breen pa je v preiskavi, radi obtožbe, da je izvabil od nekega gostilničarja $3,803 pot pretvezo, da mu bo preskrbel licenco za prodajanje žganja, kar pa ni storil.
BERLIN, 18. avgusta—Da je v Vzhodni Nemčiji zmešnjava in da je Sovjetska zveza zaskrbljena radi položaja v njeni okupacijski zoni, se razvidi iz dejstva, da je morala odpotovati v Mos-. kvo posebna delegacija nemške komunistične stranke in to 15 po številu. Delegacijo je pozval v Moskvo sovjetski zunanji minister Molotov. Razgovori med njim in delegacijo iz Vzhodne Nemčije se začnejo v četrtek 20. avgusta.
Zapadni Nemci odklanjajo novo sovjetsko ponudbo o združeni Nemčiji in o enotni nemški vladi pod pogoji, kot bi jih diktirala Sovjetska zveza. Prvič, tako trdijo Nemci, Sovjetski zvezi ne gre za kako demokratično zedi-njeno Nemčijo pod enotno nemško vlado, ki bi bila izvoljena na podlagi svobodnih volitev. Rusi uganjajo samo propagando, ker se zavedajo, da je položaj zanje kakor tudi za komuniste tako v Zapadni, kakor v Vzhodni Nemčiji neugoden. Zato pa bi radi preprečili, ali pa vsaj vplivali na volitve, ki se vršijo dne 6. septembra v Zapadni Nemčiji.
Kancler zapadno nemške vlade Konrad Adenauer je označil nove ruske predloge glede Nemčije za nesprejemljive. Ce bi jih Nemčija sprejela, bi s tem izvršila samomor.
Zapadni Nemci tudi zahtevajo, da se loči avstrijsko od nemškega vprašanja in da se pogajanja glede Nemčije in Avstrije ter obeh mirovnih pogodb ne vežejo med seboj.
Glede mirovne pogodbe z Avstrijo so tudi zapadni zavezniki za to, da se ta pogodba pospeši in reši vsa avstrijska vprašanja, tudi vprašanje vojne odškodnine in sprostitve tiste avstrijske industrije, ki jo upravljajo in sko-riščajo Sovjeti pod pretvezo, da gre za investicije bivšega nemškega nacizma, vsled česar naj služi v kritje plačila vojne odškodnine Rusiji. Če bo prišlo do sestanka "štirih," ki naj reši vprašane avstriske mirovne pogodbe, bo ta sestanek že 261. po vrsti. 260 sestankov do sedaj ni prineslo nobenih pozitivnih uspehov. "Štirje veliki" so izmenjali note o avstrijskem vprašanju.
kanci s svojim predstavništvom so proti pripustitvi'komunistične Kitajske med Združene narode," je izjavil senator Wiley.
(Senator Wiley je vpliven v ameriški zunanji politiki. Za časa Trumanove vlade pa ni bil vedno pravoverni republikanec, marveč je šel ponovno z demokrati. To pot gre absolutno za uradno republikansko politiko glede Kitajske.) Rusija je glede Kitajske med ZN propadla!!
Prvi poraz Višinskija
ZDRUŽENI NARODI, N. Y., 18. avgusta—Andrej Višinski, sovjetski delegat pri Združenih narodih, je predlagal, da se sestavi komisija 11 članov, med temi naj bi bilo pet nevtralcev. Nevtralne države so take, ki so priznale komunistično Kitajsko. Višinski ■ je dalje predlagal, da se povabite komunistična Kitajska in Severna Koreja na zasedanje Združenih narodov in se udeležujete razprav. Predlog je bil odbit z dve-tretjinsko večino glasov. Če bi zmagal predlog Višinskija, potem bi bile zastopane le štiri države, ki so se udeleževale bojev na Koreji. Dalje pa, da bi bila komunistična Kitajska dejansko že med Združenimi narodi.
V zapadnem bloku obstoja še nadaljna napetost glede Indije kot članice komisije in pripustitve Kitajske med Združenimi narodi.
POŽAR. KI NIMA PRIMERE
V	Kanadi v provinci Quebec razsaja že deset dni požar, ki je redek tudi v zgodovini velikih požarov. Požar je zajel gozdove, ki se razprostirajo severno od obale reke St. Lawrence. Požgal je že sto kvadratnih milj gozdne površine, s tem pa prisilil obrobno p^iebivalstvo, da se radi varnosti izseli. Čez 200 ljudi je bilo izseljenih samo iz ene naselbine, ki šteje skupno 700 prebivalstva. Na delu, da pogasijo ogenj, 30 razne požarne brambe, ki pa so brez moči, posebno še, ker veje neugoden veter, ki požar le še razširja. Kanadske oblasti so se sprijaznile bolj z idejo reševanja in podpor, kakor pa z gašenjem ognja. Zato je bil razgiban kanadski Rdeči križ, ki je v akciji.
TRDI. DA NE BO DEPRESIJE
DENVER, 18. avgusta—Podjetnik Charles Sligh, ki je predsednik Ameriške zveze produ-centov, je najavil, da ne bo depresije. Ameriško gospodarstvo ni bilo nikdar vojno gospodarstvo. Amerikanci so živeli življenje visokega standarda, čeprav so producirali v neproduktivne namene, kot so vojna. Vojna produkcija se bo verjetno skrčila. Mi pa smo sposobni, da produciramo več stvari, potrebnih za civilno življenje; sposobni pa tudi, da dvignemo prospe-riteto in tudi standard našega življenja. Konec vojne na Koreji ne more nujno vplivati na ameriško gospodarstvo.
McCarthy v CLEVELANDU
V	Clevelandu ima svojo konvencijo Zveza ameriških mari-nov. Konvencija se bo zaključila ta petek. V sredo zvečer bo na konvenciji govoril tudi senator Joseph McCarthy.
t
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersan 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
'	SUBSCRIPTION RATES—(GENE^AROCNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out oi Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 . 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
POGLAVJE, KI ŠE NI KONČANO
(3)
Kar je v dopisih padlo v oči, je bila v prvi vrsti ena praktična misel. Slovensko čitateljstvo je v zreli dobi, da ne rečemo, da se nagibi je k tisti točki, ko tisoči med njimi zapuščajo aktivno delo in stopajo v pokoj. V tem slučaju se bodo naše razmere bistveno spremenile. Ne zafnudimo se predolgo, ko razmišljamo, kako se bodo spremenile. Polna ameriška penzija ne pomeni polnih dohodkov aktivnega delavca. Ce si je lahko privoščil nekaj desetin dolarjev kot izdatke za kulturne nacionalne potrebe, ko je bil aktivist, pri pokojnini se bo vrtel v roki dolar, predno se bo dal iz rok. Ce je vzdržal idealizem tudi neko politično prepričanje pri raznih skušnjavah, daje bil slovenski človek naročnik dveh, treh listov, ga bo kot upokojenca prijela za roko trda realnost. Kar se mora črtati v domačem proračunu, naj se črta. Pri tem pa bo hotel živeti standard ameriškega življenja naprej; postavka, ki bo pri tem trpela bo izdatek za tiste potrebe, ki niso v neposredni zvezi z vzdrževanjem življenja kot takega. Ta moment je svarilo, katerega si je vredno zapomniti!
Iz dopisov sledi druga karakteristika, ki je popolnoma upravičena. Zdi se nam, da imajo slovenski naročniki slovenskih časopisov prav, ko si obetajo iz skupnega časopisa več, na več straneh in več različnosti. Neki dopis je celo napovedal, da bo skupni časopis lahko živel pisan v pristni slovenščini in samo v slovenščini še najmanj 25 let, da pa bo lahko izhajal na 12 straneh. Tudi je izšel dopis, ki priznava, da spričo vseh sedaj obstoječih treh dnevnikov v drobni izdaji ni preveč natisnjenega, kar bi vzbujalo v njem požel j en je po vsakem od treh časopisov. Zdi se mu, da se več ali manj objavlja ista snov, ista poročila. Ta kritika je tudi v celoti upravičena.
Kako bomo izpolnili nade, ki se stavljajo v skupni časopis? Ne moremo reči, da z lahkoto, lahko pa rečemo, da kjer je volja, tam je tudi pot. Pri tem pa moramo vsem ameriškim Slovencem, ki se zanimajo za vprašanje dnevnega časopisja čisto nazorno predočiti naloge in sredstva sodobnega modernega časopisa. Za sodobni nioderni časopis nam itak gre. V skupnosti ga bomo lahko ustvarili. Priznajmo si, da je veda,« spoznavanje človeškega udejstvo-vanja v časopisni stroki danes tako razvita, da je predmet visokošolskih študij. Zajame vse kar se tiče javnosti. So gotova pravila, katerim ni oporekati in ki se tičejo urejevanja, propagande, inseratnega dela lista poleg vseh drugih oddelkov, ki so bistveni značaj lista. Za vse to so potrebna sredstva, potreben pa tudi delokrog, v katerem naj se časopis giblje. Ali vam bomo s skupnim časopisom v tem skromnem okviru, kakor smo ga naznačili, nudili več kot do sedaj? Ali bomo lahko ustregli vašim upravičenim željam, da dobimo Slovenci v Ameriki našemu številu odgovarjajoči dnevni list, ki bo, v ostalem ustrezal tudi vsem zahtevam sodobnosti, modernih potreb?
Odgovor od naše strani je samo pozitiven. Povezali vas bomo širom Amerike z ljudmi, v katerih utriplje slovensko srce. Žit je in bitje slovenskega živi j a v Ameriki, rojstvo in smrt in pomen tega dejstva ostane slej ko prej punčica v našem očesu. Toda ta človek živi na ameriški grudi, si reže in je ameriški kruh. Živi v glavnem od dela pri podjetjih, še nadalje v glavnem v tovarnah. Tovarne, -podjetja najemajo in odpuščajo delavno moč. Tržišče delavne moči je naša borza dela. Borza dela ni bila organizirana. Povezali vas bomo z vsemi temi podjetji in v srečnih in nesrečnih časih kazali pot, kako se v osrednjem uredništvu skupnega glasiM orijentirati in poiskati zaslužek.
Sklicujemo se na sodobnost, modernost! V tem okviru nam bo možno določiti prostore, obliko in vsebino društvenih dopisov, opisov društvenega življenja. Slovensko ženstvo se udejstvuje na vseh poljih. Določiti tudi ženskemu gibanju potrebne kolone, bo ena izmed važnih nalog centralnega uredništva. Slovenci radi beremo. In to kratke novice, kakor tudi daljše stvari. Centralno uredništvo bo prisluhnilo na utripe slovenskih src in jim bo skušalo odgovoriti. Polno je panog v industriji in v kmetijstvu, ki nas kot skupna usoda zanimajo vse. Morda bo največja pridobitev skupnega časopisja ravno v tem, da bomo lahko gledali iz dneva v dan in iz noči v noč v obraz skupni usodi slovenskega življa v Ameriki. Zgodovinski mejnik!	L.C.
iiHNim POSTA 2IVA BARIKADA
Zbori vabijo na skupni koncert
CLEVELAND, Ohio—Vsako leto ste vabljeni, da se udeležite koncertov podanih od posameznih slovenskih pevskih zborov v Clevelandu. Skoro vsak si misli kako bi se slišalo če bi bil program podan po skupnih pevskih zborih. Zato se je organiziral odbor in delal za tak skupni koncert. Imeli boste priliko slišati veliko število izvrstnih glasov. Ko je bila ideja sprožena, je bilo povabljenih več zborov, ki sp končno prišli do sklepa, da se priredi vrtni koncert in piknik dne 23. avgusta 1953 na S.N.P.J. farmi (Route 6 and Heath Road)
Zbori, ki bodo nastopili, so Adria, Glasbena Matica, Slovan in Triglav pod direkcijo dgbro poznanega g. Anton Schubelna. Program se prične ob 4. uri pop.
Slišali boste mešan zbor, ki bo pel: "Nedelja na planinah," "Nazaj v planinski raj" in "Naše gore." Moški zbor pa vam poda pesmi, ki so najbolj priljubljene med slovenskim ljudstvom, to so "Jadranjsko morje," "V boj," "Moja kosa je kri-žavna" in še več drugih. Ves odbor dela do sijajnega uspeha tega koncerta, z upanjem, da vam zagotovi trajen utis na to priredbo. S.N.P.J. farma je bila izbrana zato ker so na razpolago vse ugodnosti z velikim prostorom za parkanje. Na razpolago bo dovolj jedače in pijače, za plesaželjne bo vam pa igrala R. Vadnalova godba.
Torej, vsi na S.N.P.J. farmo na 23. avgusta brez ozira na vremenske bogove. Sigurna sem, da vam ne bo žal, ostalo vam bo v trajnem spominu.
Doris Sadar,. tajnica.
Skupni konceri v nedeljo
CLEVELAND, Ohio — Leto dni nazaj se je pričelo z idejo, da bi vsi zbori, kar jih je v Clevelandu, nastopih enkrat skupaj. S tem bi pokazah kohko je*vseh pevcev. Do sedaj se je štiri zborov oprijelo dela in nastopili bodo v nedeljo, 23. avgusta na izletniških prostorih SNPJ na Chardon in Heath Rd.
Te zbore poučuje Mr. Anton Šubelj. Na klavir bo spremljala Vera Milavec-Slejko. Pevci se veliko trudijo in imajo lastne stroške s tem, nihče ne dobi plače, ampak vsak deluje radi kulture. Občinstvo se pa lahko zkaže njim hvaležne za njih trud s tem, da pride pevce po slušat. Nastopilo jih bo nad 100. Slovenska pesem bo donela daleč naokoli.
Nedeljski koncert se vrši v vsakem vremenu—če bo lepo, bodo pevci nastopili na odru na prostem, če bo pa dež, je strehe dovolj za pevce kot posetnike. Kmalu bo tu zima ko bomo molili zopet držati se peči, zato pa -o poslužite vsake prilike in prints v prosto naravo, kjer se f hko navžijete svežega zraka.
Posetniki bodo pričeli prihajati že kar okrog poldne. Za ple •aželjne bo igral orkester Rich-u'd Vadnala in sicer prične igrali ob 3. uri. Koncert se prične )b 4. uri.
Pevski zbori Adria, Glasbena Matica, Slovan in Triglav vas vljudno vabijo na obilno udeležbo.
Za odbor
J. J.
VRNITI JE VSE UJETNIKE
PANMUNJOM, 19. avgusta— Zavezniki so predali komunistom ostro noto, v kateri zahtevajo, da se vrnejo vsi vojni ujetniki, tudi tisti, katere smatrajo komunisti za kriminalce.
ftM*t gomBIt wMi firt— 4%# odds art against ywi I
KRONIKA TRBOVELJSKIH
DOGODKOV LETA 1924
Trbovlje! Orlovsko gnezdo uporniške, revolucionarne misli! Neukr oceno in neugnano! V majskih dneh 1924 je spet drhtelo v mrzličnem pričakovanju spopada.
Vsedržavno vodstvo Orjune je razglasilo pohod nad revirje. Knapi so prisluhnili.
Prve zlovešče napovedi so padle že med običajno prvomajsko proslavo. Kronist tistih let je zapisal : Pred občinskim uradom pa sta stala Kuharjev in Kobucov pob. Ta dva je sprevod silno dregnil v nos. Svojo jezo sta si ohladila z vzklikom: "Le čakajte! Prvega junija ..."
Hladnokrvno so knapi—črni hudiči, rijoči pod zemljo in navajeni gledati smrti v oči—poslušali nove vesti in grožnje: prišli bodo zagrebški orjunaši, zatem čete iz vseh krajev Slovenije . . . Govorilo se je o pištolah in ročnih granatah . . .
Obrazi rudarjev so postajali zaskrbljeni. Prišle so novice o ši-rokoustenju ljubljanskih orjuna-šev: "Trbovlje bomo čistili. Kar
ni naše, mora pasti!"
*
Revirji so se posvetovali. De lavski voditelji so se sestali.
"Izogniti se spopadu!" so sve kovali starješi.
"Oportunizem!" so odgovarja li mlajši.
Osnovali so Odbor za delavsko obrambo. V njem je bil pred stavnik SKOJ-a France Klopčič.
Sklenili so, da bodo imeli zborovanje za občinske volitve ob istem času kot orjunaši svoj pohod. Starejši voditelji so bili za zborovanje—toda nekje izven Trbovelj. Skojevci so jih slednjič pregovorili, da so se odločili za zborovanje pred Delavskim domom.
Večer pred spopadom se je poslednjič tajno sestal mladinski akcijski odbor s Francetom Klopčičem na čelu. Poročilo se je glasilo: Iz Zagorja bodo prišle tri desetine, iz Ljubljane pet, druge iz Trbovelj in od drugod. Vsega 250 mladincev. Prvo zagorsko desetino bo vodil Miha Marinko, drugo brata Marn, tretjo Farčnik . . .
Napravih so natančen operativni načrt, razporedili desetine po raznih točkah in hišah v Trbovljah in pregledali na hitrico zbrano orožje.
"Odbiti napad!" je bilo geslo mladih Proletarskih akcijskih čet.
♦
V nedeljo zjutraj je bilo vzdušje neznosno. Nihče ni poslušal govornikov pred Delavskim*^ domom. Zdelo se je, da se govori vlečejo v nedogled. Množica je bila nestrpna. Valovala'je kot prezrelo žito in posamezniki 30 že odhajali.
"Zadržati ljudi! Moramo jih zadržati!" so šepetali mladinci in pošiljali nove govornike na 3der.
Tudi patrulje na kolesih, ki so jo poslali v izvidnico na postajo, še ni bilo od nikoder.
Nenadoma so se začuli oddaljeni zvoki; vojaška godba Drav-^ke divizije. Po glavni cesti s postaje so se počasi pomikale čete oboroženih orjunašev z vojaško %odbo na čelu.
Tedaj se je množica, rudarji n mladina, počasi premaknila in se kakor v nemem dogovoru ogrnila k prelazu pri Povšetovi, zid se je odprl samo toliko, da je spustil skozi vojaško godbo. Zatem se je strnil.
Živa barikada!
Sprevod je za, trenutek obstal. Bili so oblečeni v črne uniforme: črne šubare so jim pokrivale glavo in čelo, na njih mrtvaške, četniške kokarde. V prvih vrstah so omahovale zastave dvajsetih praporščakov s pištolami
v rokah. Za njimi so se nervozno prestopali prvaki Orjune Marko Kranjec, Zagrebčan Andjelino-vič, načelnik žnidaršič . . . izza njih sta se nagnetli dve močni četi slovenskih čmosrajčnikov, zagrebška četa in dolga vrsta orjunašev in orjunašic.
Za hip so onemela srca jcna-pov. Niso računali na tako silnega sovražnika. V tem pa so nekje iz srede delavske množice zaorili klici: "Dol z orjuno . .."
V	istem trenutku se je iz prvih vrst iztrgal mladenič in planil k praporščaku. Zgrabil je zastavo. Tedaj je odjeknil strel. Mladenič, stavbinski delavec Jože Zupane, je omahnil.
Iz orjunaških vrst je nekdo kriknil: "Kdor ima orožje, naprej!"
Čelnik Žnidaršič je s pištolo v roki planil proti živi barikadi rudarjev. Prestregla ga je krogla nekega mladinca. Razjarjena množica je našla pogum in se vrgla na grozeče, svetle sovražne pištole. Mladinske zasede in desetine so napadle. Vzdolž ceste, na mali vzpetini, je izza lesene ograje ležala zaseda tri-. desetih mladincev iz Ljubljane. Od tam so zasikali svetli plamen-čki strelov. Merili so v sovražne prvake. Desetine oči so iskale glavnega—Kranjca.
"Evo ga, leži ... v jarku . . . mrtev ..."
Niso vedeli, da se je samo strahopetno potuhnil.
V	naslednjem trenutku so se spopadli prsa v prsa. Nastala je silovita gneča. Oglušujoče pokanje pušk in pištol različnih kalibrov. Zagorske desetine so bile sredi ognja. Mihi je odpovedala puška—domač izdelek—in vrgel §e je v gnečo s samo cev jo v roki. Večina knapov se je ruvala z golimi rokami. Orožja je bilo malo, sovražnik pa odlično oborožen. Padle so nove žrtve. Strel v trebuh je podrl de lavca Albina Frica.
Slednjič je detonacija bomb razpršila napadajoče čete orjunašev. Popadali so v cestne jarke, večina pa se je pognala v beg proti postaji.
Bitka je trajala že kakih deset minut in sovražnik je utrpel precejšnje izgube; trije mrtvi in okoli dvajset ranjenih, Toda tudi žrtve delavcev so bile občutne.
Knapi so izkoristili ta predah v bitki in tekli domov, da se obo-rože s sekirami in noži.
Pomlatiti jih . . . da nikdar več ne stopijo na knapovska tla!
Tedaj pa so se zabliskali bajoneti orožnikov. Prihiteli so orju-našem v pomoč. Mladinske akcijske čete so se morale umakniti, da jih ne bi zajeli.
-4-
Razbiti or junaški oddelki so se polagoma zbirali. Nekje so pre-stregli šestdesetletnega rudarja Ocepka in ga ubili s strelom v trebuh. Drugje so srečali 68-letnega upokojenca Ivana Rozino, ki je povsem'slučajno šel po kruh, in mu prestrelili pljuča.
Križarili so po Trbovljah, preiskovali hiše, lovili rudarje, jih pretepali, grozili z naperjenimi pištolami, iskali municijo . . .
Žandarji so jim pomagali. Aretirali so kakih 17 rudarjev.
♦
Korošec, Licul, Ocvirk in Ko-bal so pri Povšetovi gostilni naložili mrtvega Zupanca, ki je ležal za plotom. Peljali so ga proti mrtvašnici.
Pri Dimnikov! gostilni so jih obkolili orjunaši. Med njimi je že bil ujetnik. Roke je imel zvezane na hrbtu. Bil je 22-letni mladinec Franc Fakin, ki se ni disciplinirano umaknil, pa so ga zajeli.
Sprevod z zvezanim Fakinom na čelu in vozičkom s truplom v sredi je krenil. Za vsakim jetnikom je stopal orjunaš. Pištole so imeli uperjene v tilnike talcev.
"Ce le pade stcel, jih postreli-Lel ' je UKazai nacemiK.
Ko so oaiožili mrtveca, so jih gnan na slavnostni prostor, nazvrstui so jih pred govorniškim oarom, jim ukazan sesti na tla, izza vsaKega pa se je postavil orjunaš in mrzlo cev samokresa pntisml na glavo talca.
Prednje so se vstopili trije čr-nosrajčmki, prvi s sekiro v roki, drugI z bikovko, tretji pa s pesi. debelo kroglo iz medi, m viJiteli svoje primitivno orožje nad sedečimi. Kakina so bili v hrbet. Ocvirka pa je nekdo brcnil v lice, da mu je oko počrnelo.
Pristopil je orožnik in zahteval, da mu izroče jetnika. Oborožena drhal pa se je posmehovala m vzklikala: "Sami bomo obračunali z njimi."
Orožnik se je brez besed umaknil in žrtev prepustil morilcu.
• Začela se je slavnost. Veliki čelnik Kranjec je govoril in dejal, da Orjuna namesto lepe veselice obhaja žalostno. Ob koncu govora je pokazal na žrtve pred odrom in vzkliknil: "Naša osveta bo grozna!"
Govorniki so se vrstili. Vsi so grozih. Slednjič je nekdo pokazal na zvezanega Fakina:
"Tukaj imamo enega ... Ne diktiram vam njegove smrti-ampak dajem na glasovanje . .
"Kri za kri ..." je zavpila besneča drhal.
Na vrtu Križančeve gostilne so orjunaši obedovali. S seboj so imeli Fakina. Bil je potrt in zmu-čen zaradi pretepanja.
Ukazali so mu, naj poklekne in z dvignjenimi rokami prosi za milost. Vrgli so ga na kolena, toda spregovoril ni besede. Kmalu zatem so ga odpeljali, tihega in mirnega. Ni se upiral.
Vodili so ga proti kamnolomu. V bližini stoji hiša Furlano-vih. Bili so na balkonu in opazovali mračni sprevod.
Večji orjunaš je vlekel fanta na jermenu, zadrgnjenem okoli zapestja, manjši je s pištolo v roki korakal za njim. Ko so prišli mimo hiše, se je Fakin ozrl na balkon. Njegove oči so iskale pomoči tovarišev. Kakor da bi vedel, da se sedaj za vedno poglavja od ljudi.
"Joj, obesili ga bodo!" je vzkliknila hčerkica Ivanka.
"Saj se ne obeša kar tako," jo je pomiril oče in odšel z materjo v hišo.
Čez nekaj minut je odjeknil strel. Mati je začula sunkovit jok svojih hčerkic in planila na balkon. Mala desetletna Anica je kazala proti deseni ograji na cesti za kamnolom in hlipala:
"Ustrelili so ga ... "
Mati je zagledala mrtveca. Ankica pa se je plašno stisnila materi v naročje in skozi solze nadaljevala:
"Večji ga je postavil ob plot Vstopila sta pred njega in stegnila roki. Pištole nisem videla Zakrivala jo je ograja. Le strel sem čula ..."
Hitrih korakov sta se vračala morilca. Čuli so njun razgovor:
"Je že dobro, samo, »da je mrtev ..."
Ubitnega so hodili ogledovat orjunaši, žandarji in ljudstvo Rudar Tomaž Divjak je takole opisal grozni prizor:
Slonel je ob plotu, nagnjen v levo, tako kakor je omahnil. Glava se mu je povesila na prsi. Kri na čelu je bila že strjena in rane nisem videl. Kameniti podstavek plota jo bil ves okrvavljen.
Sklonil sem glavo pred mrtvim sodrugom, tedaj pa mi jc neki orjunaš zapretil s pištolo in kriknil:
"Še tebe bomo vzeli s seboj ali pa te kar tu ustrelili."
V tem je udarilo v plat zvona. Ozrli smo se. Rudarski dom je bil v plamenu. Orjunaši so vanj nanosih smrečja, ki je ostalo od 1. maja, in slame, polili z bencinom in zažgali. Gasilcem so
zabranili dostop do goreče stavbe.
-4-
Cez pet dni se je v Celju začel proces. Uprizorili so svojevrstno sodno farso. Pred preiskovalni® sodnikom so se zvrstili orjunaši, priče, rudarji, žandarji, uredniki listov, politiki.
Družina Furlan je natančno opisala oba morilca. Priča Cestnik je onega malega prepoznal tudi pred odrom, ko je stražfl Fakina. Toda vsi orjunaši, o prvakov do navadnih članov, so tajili, da bi ga poznali.
Potem je sodna preiskava celo ugotovila, da sta oba morilca korakala med četo ljubljanske Orjune. In vendar ju nihče poznal.	,
Proces se je vlekel v nedogl® • Nenadoma so odkrili nekega Jo sipa Tišlarja iz Ljubljane. Ba se je, da je ustrelili Fakina. spet so orjunaši pričali zanj i mu preskrbeli alibi.	.
Klerikalni, tedaj opozicional "Slovenec" je senzacionalno ja ' [jal, da so morilci znani. T ^ uredniki so čuvali uredniško no.	.g
Damoklejev meč maščevan^ je visel nad glavami prič. 0^ ® ^ očenju z orjunaši so priče po sti izjavljale: "Ne poznamga-i ti podoben ni."	. .
Pomočnik notranjega stra gospod Vilder iz Beogia ^ je odlično insceniral proces, nikar jem je izjavljal:	v^j
ni mogoče ugotoviti Fakin je zagoneten."
Prve dni po dogodku v r Ijah je v Ljubljani^ vladal ne sen teror: orjunaši so demonstracije in po ulicah v kali "Smrt komunistom. 30 napasti tudi delavski ^ da varovala ga je de obramba. Ljubljančane so P lili, da so izobesili črne zas
V noči od 2. na 3. maj so v zvezno tiskarno in s pis ^ v rokah prisilili urednike, spremenili poročilo v a nem dnevniku." V tiskaj, kur" so grozili, da jo o o ?nali v zrak, če bo še tiskala munistično glasilo.
Trboveljski kronist je tiste ^ zapisal naslednje vrstice.
"Ime orjunaš je danes bovljah silno slabo zapi Zidi se, da je to prav P"® slučaj pri nekaterih trgovc nalepljajo na vrata in lih trgovin plakate nas
orjunaš
vsebine: Jaz nisem
lisem nikdar bil. Kdor
trdi
sprotno, ga bom tožil,	v
;am se cenjenemu o^čins :bilen obisk.—Pa pravijo, ci plakati ne omehčajo src ':ov in rudarjev. O »eke ^ 30VCU pripovedujejo,
1. juniju prodal samo se
%anja ..."	. ; ie 1'^'
Ogorčenje proti Orju" ^ v lo po vsej Sloveniji. ^ nestih se niso upali nikj® javno nastopiti.
S krvjo oblita barikada^^^^.j. ,oljskih rudarjev je	^ud'
a. Njen klic je odmeval ko
niča.	tffpg
France Vre*
Trgovstvo v severovzhodnem Ohiju raste ^
Velik obseg trgovstva .-erovzhodnem delu Ohio riektiran v povečani ■lektrične sile. Tako je J .joi" Elmer L. Lindseth,
Cleveland Electric Company, ko je podal e jem svoje četrt-letno x-.ieti"
To je bilo že drugo če za leta 1953, v katerem vadne delnice Illuminat^^ pjc zaslužile 98c, v primeri v drugem čctrt-letju leta. Letos ima družba ' ^ p» 3,342,308 delnic, lansko 2,789,476.
^ov»R ^4%.
% /o

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3

Lojze Zupan:
Krvavi zid

(Nadaljevanje)
^ Tako je teklo življenje iz dne-v (Jan. Brežane je minila prva Jdovednost, ko je vsakdo ho-videti Amerikanca in govori-
nek 2^™'	ves čas čutU
akšno neprijetnost zaradi obiskov, a nejevoljnega se gjr	nikomur. Ko pa so
^°faj vsi Brežani nasitili svoje Petfl^^ yse povasnice razkle-® o njegovi vrtnivi, je zaže-da	poznega popoldneva,
izkrvavd^^
Pokaži mi, kje se je zgodilo," približala
j® šla pred njim. Vso Pa . ° (*rkye sta molčala. Ko ® ponovil vprašanje, ga je
prijela
za roko in ga kakor otro-cerkvenem zidu zadnji steni, kjer je vča-^ spominjal iz 1 —- rastel visok bezgov pa koprive in ha-^^Sovega grma ne ko-pag ' več na tistem mestu, ci_ se ustavila ob gredi-s cinijami, astrami, in mečki, prav ob ®^®ni pa se je košatilo Po2nji	večernih lepotic.
jo lini,°v®® da gredico neguje-'JUDece
Prou
Prst
, beče roke.
je stisnila moža za
iJuuizitua. v avuji
kjer J ° ^ je povedla k steni, in gng ^učeniško umrl njun sin, "Tukaj je bil. . . . Ni , ? minila tri leta."
hetjj ^ ^Jokal, česar se je poti-
^^Utif	čas, le v očeh je
pekočo bolečino, ko je s ^	sledil luknjam
ivejjj. zid je bil do višine K 0^1 nakljuvan z izstrel-_®ceni omet je razgaljal
ki jih
]e podržala v svoji
--------XC*,^^M,XJC1,A
jg 1.. rezane skale, iz kate-"4 je Srajena cerkvica. Std-^ nic/f °^gana s krvjo, ma-%, Ha o	niti po treh le-
^	strani jih še sonce
w «10 izprati.
Molče <,t
ko	ob krvavem
"o pfjjjjf, je izozad nesli-
®Pirajog	stara Kobečka,
5^,^^ palico, ker od sta-
!' ^ dvel	i° je pojeda-
' koral ^ in pol ni napravila
"^ke >! nje.
^^ovorT^' ^^trije padli," je .^oža, ^.^8 hripavim glasom, "leset 1 pobrala Westfalija
P^ej. Sama sem se
!l
hrastf	ah kakšni!
•■ ^3 gy- ^ aama sem se ^^^jenje ^ skozi to prekleto "^^e.	vzredila tri si-
So
s Ulj	gospodar. Vse tri
. ^ seivi^ prekleti švabi. ^'®tno b ^^nia s snaho in de-Olag ^arico."
v'■ ^>ke^ ? vedno bolj tre-i u mogel pogledati )	bal njenih solz.
' Oči gQ ^.^^Bvnaj ni več joka-4 ^Pele mrzle in izjokane ij^kl.	zid, le glas ji je
.	^^tkem molku je z
&1pribila:
v° Drugače ni mo-j) stce	ne motim,
a i', ^^®izkušeno v trplje-
ne	Stara sem,
'^ti, dokler
Prišli i J- jih je izdal, ^kli jj ^ ^%a švabi ter jih 1,^1	živino."
ozrl h
^5.n^^inS.Sst
> ^	solze
ii.?;^ojo°,5'®®	0°
solze, četu-
»ivih o&Ajeaa
daje 1
v za
"" °d8Wpil za
\k ^ico yjnk"'	jG S trc-
je ^ '11 pojio,	P° širokih
^ilt i- Ni • "Moji so tri-
%?^°tekai obrnila in ti-L^nce ■
stj'^jski	tonilo za
*0	v, "metalo rdečka-
^ivo oj.^Završke lozc, ki
*hWk vzcbniKol.
pi med Goršeti in Kureti. S pa-šincev na Kožicah so pastirji prignali v Laze ovce in goved, gospodinje so podnetile ogenj v pečeh in preden bi se ozrl, je vse brežanske vasice ovijala modrikasta megla rahle zadimljeno-sti.
Mike je stal pokraj krvave stene in sto in sto misli mu je vrelo v razbolelih možganih, sto ^n sto bolečin mu je kljuvalo v lobanji, a vedel je samo eno: Edinega sina sem imel in so mi ga ubili, prekleti!
Gledal je nastreljeno in s krvjo oškropljeno steno pred seboj. Zdelo se mu je, da ne stoji pred krvavo steno, ob kateri je v predsmrtni grozi naslonjen stal njegov sin ter se s krvjo oblit poslavljal od mladega kipečega življenja, ampak da je nekje daleč od vsega strašnega, nerazumljivega, nekje v mlinu ali kuhinji, v sobi ali na njivi, ker mu je pred davnimi leti, ko se je pripravljali na odhod v Ameriko, vselej tesno za petami sledil petletni Tijček ter nenehno vpraševal:	*
"Pa mi boste, ate, iz Merike zares prinesli muzike?"
"Prinesel jih bom, Tijček," mu je odgovarjal s tiho žalostjo v srcu, ker se je težko poslavljal od doma, Franice, sinčka in vseh Brežanov.
"Lepe, velike muzike morajo biti!"
"Lepe in velike bodo," je pritrdil otroku.
"Ali bodo takšne, kakršne je v predpustu imel vinički Jazo, ko je pri Bižalovih igral na pi-ru?"
"Da, takšne, ali pa še večje."
Takrat je otrok od sreče za-tleskal z ročicami, veselo poskočil kakor janjček in se v sami ro-bačici poln radosti pognal v tek, da bi še mami povedal, kakšne muzike mu bo kupil ate.
Daleč, daleč je bilo vse to. Kakor jata preplašenih golobov so se mu podile misli skozi, vroče možgane, spomini so vreli v njem, da ni slišal Franice, ki se je rahlo dotaknila njegovega komolca in proseče dahnila:
"Pojdiva, Mike! Videl si. Kaj bi se še dalje mučil."
Spomini so se oglašali, spomini na mladost in mlado srečo, ko je stara Kobeča, takrat še krepka ženska, v nečkah odnesla Tijčka k faw. Ker je hotela pokazati, da je radodarna ku-mica, je položila k otroku v neč-ke za polno prgišče drobiža in zaželela, da bi bil njen piljunček srečen v življenju.---
Ha, ali ni bila oni teden nekega večera Kobečka tista, ki mu je prva pripovedovala vso noč, prav do jutranje zore, kako so prišli Švabi v vas in pobili tega njenega piljunčka, njene tri sinove, Bižalovega in mladega gospodarja z bližnjega Hrelina? Ali ni bila pravkar tudi tukaj, prav na prizorišču lazarske nesreče, da bi ga tolažila, ker mati, ki je izgubila tri sinove v eni uri, najbolje ve, kako silno peče bolečina krog srca, bolečina, spočeta nad izgubo lastnega deteta? Zdaj, ko je Mike stal na kraju, kjer so mu ubili sina, se je še enkrat jasno spominjal sleherne besede, ki mu jo je oni večer povedala stara Kobečka, še enkrat je podoživijal vsebino njenega pripovedovanja.
(Dalje prihodnjič)
»ucat10n molds our
iwturb
ČUDNE URE V NARAVI
Ure, o katerih bomo govorili, nimajo z navadnimi urami ničesar opraviti. Gre za čudne, skrivnoste pojave, ki jih vidimo pri ljudeh, živalih in rastlinah in ki nastajajo tako natanko, da jih lahko primerjamo z našimi urami. Komu se še ni zgodilo, da se je moral zgodaj zjutraj kam odpeljati ali oditi na delo, pa se je zbudil brez budilke? Preden gre človek spat, si vtisne v glavo misel, da mora zgodaj zjutraj vstati. In to navadno zadostuje, da se natanko ob določeni uri zbudi. Ta "možganska ura" je pri nekaterih ljuHeh najmanj tako zanesljiva kakor navadna, če ne še bolj.
Marsikatera mati lahko v najhujši nevihti mirno spi, takoj pa se zbudi, če začne otrok v sosednji sobi jokati. Posebno lepo se pokaže zanesljivost "možganske ure" pri ljudeh nekaterih poklicev. Mlinar ob neakomernem ropotu mlinskih koles blaženo spi, ko pa se kolo ustavi, postane nemiren. Neki ameriški psihiater opozarja zlasti na "možgansko budilko" zdravnikov. Mestni hrup ali rezki signali gasilcev, zdravnikov v spanju ne motijo, takoj pa se zbude, če zapoje telefon. Ameriški znanstvenik, ki se je podrobneje ukvarjal z "možgansko uro," meni, da povzroča te čudne pojave nenehoma delujoči budilni mehanizem spečega človeka.
Vse ptice ne vstanejo in ne pojo navsezgodaj. Kakor velik ptičji orkester čakajo, da napoči njihov čas, potlej pa se jame-jo po vrsti oglašati. Lovci in prijatelji narve to vedo in ko hodijo na lov, se kaj radi ravnajo po "ptičji uri." Taščica se oglasi spomladi natanko ob štirih zjutraj in štirideset minut pozneje zakuka v gozdu kukavica. Ko se oglasi ljubka sinica, je ura natanko pet in štirideset minut. Vsak na podeželju ali v predmestju živeč človek si lahko tako priskrbi "ptičjo budilko." Treba je samo nasuti na odprto okno malo piče, pa ga bodo krilati pevci zjutraj zbudili. Sam lahko
določi uro, kdaj naj ga ta ali ona ptica zbudi. "Ptica budilka" pa ima tudi svojo slabo stran, ker prehiteva ali zaostaja, kakor je pač letni čas. Siničke se oglašajo v zgodnji pomladi šele ob pol sedmih, jeseni pa nekoliko pozneje, zmeraj pa v določenih časovnih presledkih zelo natanko. Tudi nočne ptice se oglašajo zmeraj ob določenem času.
Kar velja za človeka in žival, velja tudi za rastline. Nekatere vstajajo zgodaj, druge pa so za-spanke. Rastline odpro ali za-pro cvetove ob določeni uri. Človek se lahko ravna tudi po tej pestri, duhteči "naravni uri." Kar poglejte na primer med kaktejami dobro znano "kraljico noči." Njen beli cvet se odpre pred mrakom, proti jutru pa spet zapre in povesi, da se nikoli več ne odpre.
Švedski naravoslovec Kari von Linne (1717 do 1778) je na podlagi dolgoletnih opazovanj sestavil "cvetlično uro." Že ob treh zjutraj se odpro zaprti, pred sončnim vzhodom proti vzhodu obrnjeni cvetovi travniške kozje' brade. Ta rastlina vstaja torej zelo zgodaj. Ob štirih se zbudi potrošnik ali cikorija in odpre svoje temnomodre, jezikom podobne cvetove. Ob petih "vstane" mlečna škrbinka. Kmalu ji sledita vetrnica in jetrnik. Med šesto in sedmo uro je na vrsti brdovka, ob sedmih pa se "zbudi" beli lokvanj. Ob osmih se pridruži temu pisanemu krogu še kurja češnjica s svojimi oranžnimi cvetovi.
Posebno velik lenuh je regrad, saj se zbudi šele med osmo in deveto uro. Ob tem času gre travniška kozja brada že spet spat. Malo pozneje ji sledi potrošnik, ob eni popoldne pa "gre k počitku" mlečna škrbinka. Beli lokvanj nas s svojo lepoto še dolgo razveseljuje, saj "gre spat" šele ob petih. Pravi ponočnjak pa je med rastlinami lep-nica. V tem ko druge cvetice že zdavnaj "spe," "zaspi" ta šele ob enajstih ali opolnoči.
(PO "LJUDSKI PRAVICI")
o vremenskih izpremembah
bitter schools build
a stronccr america
Da je vreme izpremenljivo, so vedeli že naši davni predniki, ki so iskali zavetja pred neprijetnim vremenom v podzemeljskih duplinah. Pa tudi v naših modernih časih smo vsi prepričani o spremenljivosti vremena, ker sicer ne bi imeli rečenic, da je kak karakter spremenljiv kot vreme ah da kdo obrača plašč po vetru.
Za izpremembo vremena ni nobena doba prekratka niti predolga. Vreme se izpreminj^ v sekundah in minutah in urah in dneh in mesecih in letih in stoletjih. Vremenske izpremembe, ki nam jih prinašajo letni časi, nekako pričakujemo in se jim ne čudimo. Pa so včasih tudi v teh izpremembah zelo izrazite izpremembe. Na primer, v prvi polovici tega leta je bilo v vzhodni polovici naše dežele, posebno ob severni atlantski obali nenavadno mnogo dežja, medtem, ko je huda suša prizadela obširne predele našega jugozapada. Dalje so v prvi polovici tekočega Jeta našteli 266 večjih in manjših tornadov, to je trikrat toliko kot običajno; poleg tega so nekateri tornadi zašli v kraje, kjer jih prej niso poznali.
V zvezi s tem je bilo mnogo ugibanja, da so to nenavadno vreme povzročile eksplozije atomskih bomb na preskuševali-ščih države Nevade, toda znanstveniki odločno zanikajo, da bi dotične eksplozijo mogle imeti kak važen vpliv na ozračje. Proti sili tornada da je eksplozija atomske bombo kot strel iz bez-gove puške. Tako pravijo znanstveniki in mi se ne bomo prerekali z njimi.
Preprosto in neznanstveno povedano bi nekako bilo, da vremenske izpremembe povzročajo
plodiral ognjenik in otok Kra-katoe v Vzhodni Indiji in ta silna eksplozija je vrgla v ozračje trinajst kubičnih milj kamenja in pepela in prahu. Ta vulkanski prah so zračni tokovi nosili okoh severne zemeljske poluob-le in povzročali v Evropi in drugod sončni in lunin sij nenavadnih barv. Istočasno je tudi povprečna letna temperatura v raznih krajih severne zenieljske poluoble znatno padla in temii je sledilo nenavadno vreme.
Od takrat naprej ni bilo na severni zemeljski poluobli nobenega večjega vulkanskega izbruha, iz česar izhaja, da je zrak čist in da ta del zemeljske oble dobiva več sončne svetlobe in gor-kote. To da je vzrok, da postaja podnebje gorkeje. Tako vsaj sodijo nekateri znanstveniki. _ —NEW ERA, glasilo ABZ
ZASLUŽITE
.2% na prihrankih
. . . jamčeno po 104 letih sigurnosti in varnosti pri
IN THE CITY OF CltVEtAND
127 Public Square
Founded in 1844 Member
Federal Deposit Insurance Corporation
VRTNI KONCERT
združenih pevskih zborov:
ADRIJA, GLASBENA MATICA, SLOVAN in TRIGLAV
pod vodstvom ANTON ŠUBELJA
V nedeljo, 23. avgusta 1953
NA FARMI SNPJ Koncert se prične ob 4. pop.
Orkester bo igral pred in po koncertu •Vstopnina prosta Koncert se vrši ob' vsakem
vremenu
zračni toki, ki se preUvajo preko površine našega planeta, ponekod redno, drugod neredno. Zrak, ki se ogreje, postane lažji in se dviga v višine, na njegovo mesto pa sili od drugod težji mrzli zrak. Tako zračni toki prinašajo vlažno ali suho vreme in se mnogokrat pri srečanju "ste-pejo," kar lahko povzroči tornade, nevihte ali druge vremenske eskapade. Toliko površno o vremenu na kratke termine.
Znano in ugotovljeno pa je dejstvo, da se vreme izpreminja tudi na daljša razdobja. Na primer, izkopanine kažejo, da so pred tako imenovanimi ledenimi dobami uspevale tropične palme v severni Evropi. Še v časih zapisane zgodovine, je bilo podnebje v severni Evropi dovolj gor-ko, da so v Angliji pridelovali grozdje in je bilo razvito poljedelstvo v sedanji mrzli Icelandiji in Greenlandiji.
Toda v.teku zadnjih sto let postaja vreme na severni zemeljski poluobli spet polagoma gorkeje. Na Spitzbergih se je od leta 1910 naprej povprečna letoa temperatura dvignila za 18 stopinj. V Philadelphiji se je temperatura dvignila za 4 .stopinje, v Britaniji in Skandinaviji od ene do dveh stopinj. Ledeniki se letno skrčijo za nekaj čevljev, nekateri pa tudi za nekaj milj.
Zakaj severna zemeljske polu-obla postaja gorkeja, jo mnogo mnenj. Znanstveniki imajo glede tega različne teorije. Soglašajo le v tem, da te izpremembe povzroča mnogo vzrokov. Ena najnovejših teorij je, da severna zemeljska poluobla dobiva več direktnega sončnega sija, ker ga ne zastira pepel vulkanskih izbruhov.
Dne. 27. avgusta 1883 je eks-
POLETNA ČISTILNA
RAZPRODAJA
električnih kabinetnih in na nožni pogon
ŠIVALNIH STROJEV SAMO $9.95-
v TRGOVINI
THE SINGER SEWING
MACHINE CO. 748 EAST 185th STREET KE 1-0660
RAZPRODAJA
pri
ANŽLOVAR-jevih
na 6214 ST. CLAIR AVE. se je podaljšala do koncem avgusta
OPRAVA ZA ŠOLSKO NOŠO
za dečke in deklice se lahko nabavi po velikih prihrankih, brez tratenja časa in sitnosti pri
Anzlovar^s Dept. Store
6214 ST. CLAIR AVE.
Mi zamenjamo Eagle znamke
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno sdiBTilc da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ler napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam. asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes. Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
1363 E. 45 Si. — HE 1-3028
u

Zastopniki
Enakopravnosti e
Za st. clalrsko okrožje: jOHN REN KO 1016 Easf 76th Street
UTah 1-6888
e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN »AVE. Pokličite MU 1-0811
SEDAJ JE ČAS
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela.
Naše delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
Lahko Dišete na ta naslov;
FRANK KURE
R. F. D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 823
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE,	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
PERUTMI NA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnina. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose z rezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 1-3113
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličil*
A.GRDINA.^J'SONS MINERAL Directors
C0»CMv«2«5r.
DELO DOBIJO ŽENSKE
IŠČE SE ŽENSKO
ZA SNAŽEN JE HIŠE OB PETKIH. NA VZHODNI STRANI MESTA. PLAČA $7.00 IN PREVOZNINA. po 1-2305 .
STAREJŠA ŽENSKA
ki išče dober dom, se sprejme v družino z tremi otroci, katerih oče je umrl in mati dela. Dobi tudi nekaj plače. Katero zanima, naj pokliče
KE 1-4983
HIŠE NAPRODAJ
V fari Marije Vnebovzete na E. 159 $t,
blizu Holmes Ave. Dohodek-donašajoča hiša za eno družino. 4 sobe na prvem nadstropju. 3 sobe na drugem nadstropji. Hiša je v zelo dobrem stanju. Cena $10,500.
KOVAČ REALTY 960 East 185th St.
KE 1 -5030
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
FORD MOTOR GO.
17601 BROOKPARK RD.
potrebuje
Machine Operators and Assemblers
Visoka plača od ure Izvrstne delovne razmere Važno je, da prinesete ta oglas s seboj, ko se zglasite v našem Uposljevalnem uradu na
ENGLE RD.
južno od Brookpark Rd.
STRANI
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
Dovolj izgovora je imela, da se je vsiljivca znebila. Zdaleč sem še videl, kako je podvizal po lestvi navzdol in jo brž odnesel na rami za hlev. Zamikalo me je, da bi se vrnil in se Kranberger-ju izza kakšnega vogla smejal, kako bo iskal svoje orožje. Pa se mi je zdelo prenevarno. Bi me utegnil izvohati. Potem bi me pa že na kakšno sorto prisilil, da bi mu moral vse skupaj vrniti. Nič, sem si mislil. Še pes, ki klobaso ukrade, stisne rep med noge in jo brž popiha. Sablja mi je delala preveč napotja, sem jo pa v jezero vrgel. Puško in klobuk pa še pred dnem zanesem v Komar-čo, v kakšen tak kraj, kamor boš kvečjemu ti kdaj zašel."
"Prav," se je oglasil Peter. "Še pomagal ti bom. Potem pa ti meni pomoreš, da napravim zasedo za orle."
Martinč je legel in zaspal. Ob prvem svitu ga je Peter zbudil. Zginil je med grmovjem, kakor bi se bil v zemljo vdrl.
Zjutraj je bil Peter take volje, da bi najrajši glasno prepeval. Pa ga je bilo sram. Bi rekli, da se ga je navsezgodaj napil. Špelca je bila seveda radovedna, kaj je njenega fanta čez noč tako udobrovoljilo. Pa se je pošalil, da se veseli plezanja po nevarnih vrtoglavih višavah v stenah Komarče. Preden ga je Špel^ ca utegnila posvariti, naj pazi, da se mu kaj ne pripeti, je že odšel.
Sonce je že davno vzšlo, preden je Peter prispel do Martinča, ki je bil puško in klobuk že sam skril. Pa sta še čakala. Orla še nista bila vzletela na lov. Mar-tinču so bile navade kralja planin manj znane. Da jima hitreje mine čas, mu je Peter razlagal, kako je orel oprezen ptič. Če opazi, da kdo zalezuje njegovo gnezdo, rad začne spuščati živež mladičem kar zviškoma. Tega v Ko-marči stara dva ne bosta mogla delati, ko gnezdita pod previsom, pa je vendar bolj prav, da se prej vsake majhne spremembe v bližini orlišča privadita. Zato bosta že danes naredila koč, streljati pa misli Peter orle šele kasneje, ko mladiča že spodrase-ta.
"Lej jih," je presekal Martinč lovčevo pripovedovanje in pokazal orla in orlico, ki sta se peljala s široko razprostrtimi perut-
Chicago, m.
REAL ESTATE FOR SALE
3 STORY BRICK — 2-5 and 1-6 room apartment; tenant heated; building in first class condition; owner maintained; approx. income $750 per year plus owner's apartment; the value of this building is high. Owner retiring; call her at Lincoln 9-1112 for appointment to see. $18,000 or best offer.
640 Drummond PI.
nicami proti grebenu Pršivce. Starih dveh že davno ni bilo nič več videti, ko sta se Peter in Martinč pričela spuščati po skalah navzdol. Oba sta bila vajena višin, pa nobenega ni mikalo, da bi pogledoval v globino pod sabo. Le bolj k steni sta se obračala. Martinču se je skoraj začelo vrteti v glavi. Hiteti nista kar nič mogla, čeprav se je mudilo. Proti koncu se je Peter navezal na vrv, Martinč ga je pa varoval. Spustil se je na skalo, ki je kakor majhen pomol v ogromni stavbi štrlela iz strmo odsekane stene. Komaj si je dobro oddahnil od napornega plezanja, je globoko pod sabo zaslišal svoje ime. Glas je trepetal od strahu in skrbi. Vedel je, da ga kliče Špelca, pa se ni odzval. Za na pol suhim tršatim macesnom je hitel delati zaklon. Dasi je bil navezan, je tudi sedaj čim manj gledal v prepad pod sabo.
"Drži!" je zaklical Martinču in se pričel povzpenjati. Vseh treh rožnih vencev bi Špelca ne bila zmolila, ko se ji je Peter na njen prejšnji klic že z vriskom oglasil z vrha Komarče. Pri Grmovem stanu pa je nekdo mahal z rokami.. Peter je pogledal skozi daljnogled in prepoznal Venceljna.
"Novico o Kranbergerju je za tabo prinesel," je sodil,Martinč. "Pa midva, kajne, nič ne veva."
"Nič, prav nič," je naglo odgovoril Peter in že hitel po stezi navzdol. Znojev ga je komaj dohajal.
V gnezdo nad Savico je prav ta hip orel prinesel mladičem ruševca.
Nadgozdar Vencelj Hrubečka se je na vsa usta smejal, ko je pripovedoval, da je stražmoj-ster Korene odpeljal žandarja Kranbergerja brez puške in sab-* Ije in brez klobuka v Ljubljano. Taki da so predpisi. Kaj težko sta se Martinč in Peter čudila Venceljnu, ko je na široko raz-
CHICAGO, tt.t.. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC FEMALE
Lovely New Home needs COMPETENT NURSEMAID to care for 2 children. Own room, bath. Good salary. Permanent. DP welcome.
, LOngbeach 1-3954
WANTED TO RENT
LANDLORDS HELP! — Being transferred to Ford plant, Melrose Park, and am in immediate need of 4 rooms, unfurnished. Couple, one child. Nominal rental. — Kindly call
ESsex 5-0979 Mrs. Berent
FEMALE HELP WANTED
GIRLS - WOMEN
18 — 35
FACTORY HELP
FIRST SHIFT — 7:30 A. M. to 4 P. M.
Starting Rate $1.39 an hour — Raise in 30 days
SECOND SHIFT — 4 P. M. to 12:30 A. M.
Starting Rate $1.51 an hour — Raise in 30 days
2 years of High School required Free Uniforms — Hospital and Surgical Plan Good working conditions — Paid vacations and cafeteria Must read and write English
KRAFT FOODS CO
505 N. Sacramento
Call NEv 2-0200 ext. 453
kladal, kako je nekdo med v^o-vanjem odnesel Kranbergerju puško in sabljo in bajonet in klobuk in vse.
"Le kdo bi utegnil biti?" je kakor sam zase spregovoril Znojev Martinč."
'Tebe sem sumil," je priznal Vencelj. "Pa vidim, da po Ukan-cu in Komarči hodiš."
"No, saj," je hotel, biti Martinč skoraj nejevoljen.
"Mu nihče prav za prav nič ne more, kdor je bil," je razlagal Vencelj. "Samo če si državnih reči ne bo obdržal. Žandar je dolžan paziti na svoje orožje. Če ga odloži in mu ga kdo skrije, sam odgovarja."
"Aaa, tako!" Znojev je komaj s pol očesa ošinil Petra.
'Ti seveda ne veš, ko nisi bil vojak," ga je poučil Peter.
Novica o Kranbergerju je kar zašumela po Ukancu. Najbolj vesela je bila Grmova Špelca: "Joj, bo letos fletno po planinah, ko ne bo Kranberger šaril okrog," je plosknila z rokami.
"Nič se nikar ne veseli," se je oglasil Grm. "Bom tujo plan-šarico najel. Ti boš pa dbma ostala."
"Zakaj?" je bila Špelca presenečena.
"Zato ker priložnost rada tatu naredi." Grm je pogledal Petra, Špelca pa ni več vprašala. Seveda, sama ni vedela, da je prav ona kot najstarejši otrok nekaj mesecev prezgodaj prišla , na svet. Njen oče pa še ni pozabil, s kakšno zadrego se je moral ženiti.
Da so Grmovi prej skončali, so prijeli za grabijišče še Peter in Martinč in celo Vencelj, ki je vso družbo povabil na vino. Še za dne je v krčmi pri Starem kladivu nagajivo zapel Grmovi špelci ;
"Ti boš pa doma ostala,
bridko se boš jokala."
"Pa se ne bom," je udarila špelca z levo roko veselo pO mi-
zi. Z desno pa je stisnila Petrovo roko.
Pozno zvečer se Hrubecki ni več ljubilo hoditi na Bistrico. Spal je pri svojem prijatelju Hribarjevem Petru, ki ga je včasih dolžil, da mu hoče prevzeti Tkalčevo Jerco. Njenega imena ves večer nobeden ni omenil, dasi sta oba mislila: Bog ve, kako ji je?
Vznemirjeno jezero
Odcvetel je majnik. Šmarnice okrog vasi so zorele že v seme, na vrhu Rudnice jih je bilo že vse belo, više v gorah so se pa šele razpuščale. V ločju na koncu jezera so race prepeljavale svoj odraščajoči rod. Iz Orlišča sta se vsak dan glasneje oglašala mladiča. Da jih nakrmita, sta stara dva grdo gospodarila po lovišču. Zjutraj in zvečer se je hodila srnjad past na poseke. Že tako bolj plašljivi srnjaki so postali še opreznejši, kakor bi vedeli, da je potekel zanje čas pri-zanašanja in da je zakupnik lova to leto nenavadno zgodaj napovedal svoj prihod v Bohinj. Kozla, ki naj bi ga podrla krogla iz gospodove puške, je Hribarjev Peter odbral v Ukancu. Lep šesterak je bil in precej težak. Natančno je dognal vse njegove stečine. Da bi ga pa imel kakoi' privezanega, se je lovec prejšnji popoldan še enkrat prepeljal vzdolž jezera v čolnu, katerega je bil najel po- Venceljnovem naročilu za čas lova. Doživel je izredno lepe poglede. Da je bil gospodar z njim, bi bil lahko odbranega srnjaka uplenil že zvečer, zjutraj pa še dva druga še-steraka.
Zadovoljen s svojim obhodom se je Peter vrnil k čolnu ob izlivu Savice. Prepodil je race, ki so se pasle tam naokrog. Zagagale so in se čofotaje dvignile. Letele so proti sredini jezera. Naenkrat pa so zviškoma padle nazaj na vodo. Srebrno so zablestele v soncu njih peruti in že ni bilo
Naznanilo in zahvala
Globoko potiti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je izgubil svoje mlado živ Ijenje naž ljubljeni soprog, oče, sin in brat
WALTER MIHELČIČ
Nesreča se je zgodila 2. julija 1953 ko je prišel v stik z električno žico pri delu za Rhodes Excavating Co. Pogreb se je vršil dne 6. julija iz pogrebnega zavoda Joseph 2ele in sinovi v cerkev sv. Jeronima ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Star je bil 29 let.
Želimo se iskreno zahvaliti vsem za krasne vence cvetja, ki so ga položili k njegovi krsti; za dar družini in za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so ga prišli kropit, in ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Hvala čst. g. Rath za opravljeno zadušnico in pogrebne obrede kakor tudi pogrebnemu zavodu Jošeph 2ele in sinovi za vzorno voden pogreb. Hvala nosilcem krste.
Težka je izguba, ki nas je zadela, in bridko Te bomo pogrešali. Tolaži nas zavest, da se enkrat snidemo tam, kjer ni solz, tam, kjer vlada sreča in mir—nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
VIDA, rojena LINDBERG, soproga WALTER ML, DAVID in DONNA, otroci ANTON in AMALIJA, oče in mati FRANK in ANTHONY, brata MARIE MAKO in HELEN, sestri in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 19. avgusta 1953.
nikjer več nobene videti. Le rahli kolobarji, čimdalje širši, so izdajali kraj, kjer so se potopile. Nizko nad jezerom pa je zakrožil orel.
Na strel Peter niti misliti ni mogel; bilo je predaleč. Zamikalo ga je, da bi skočil v čoln in hitel reševat napadene race, pa se mu ni zdelo vredno. Več kot ene same ropar tako ne more odnesti.
Peter se je prikril, da bi orla prav nič ne motil. Sam pri sebi je pa celo upal, da bo morebiti kasneje gospodar ptičev odnašal svoj plen v gnezdo ne previsoko čezenj in se mu posreči sklestiti ga na tla. Za vsako mo-rebitnost je pripravil puško. Skozi daljnogled je pa pričel opazovati do smrti preplašene race in ujedo, ki jim je skušala priti do živega.
Po kolobarčkih je Peter spoznal, da plavajo race pod vodo in beže v zavetje pod previsne veje grmovja na obrežju. Pa skoraj vselej, kadar je katera izmed preganjanih ptic samo za hip pomolila kljun iz vode in dih-nila, je šinil orel proti njej, pograbiti pa nobene ni mogel. Pri-
čel je zasledovati eno samo ptico. Posrečilo se mu je, da jo je ločil od jate, jo dolgo drevil naokrog, dokler ni vse upehane pograbil s kremplji in jo iztrgal iz vode. Raca je nekajkrat presunljivo kriknila, pa brž omagala in obmolknila. Orel se je dvigal vedno više. Izpod roparjevih krempljev pa je še vedno odleta-valo perje in počasi padalo na mirno gladino jezera.
Res je ropar nesel svoj plen čez Petra, pa najmanj za pet strelov previsoko. Kakor iz onemogle jeze, da ga ne more doseči, mu je lovec požugal s pestjo in mu zagrozil: "Le počakaj!. Kaj kmalu bo tudi od tebe letelo perje. Razbojnik!"
Uplenjene race orel ni odnesel v Orlišče. Obsedel je z njo v skalah Pršivce, da jo raztrga in požre. Morebiti je pa z bistrim očesom le opazil lovca v zaklonu in mu ni hotel izdati svojega gnezda.
Peter je zamahnil z roko. Zalezovanje orla bi bilo tratenje časa, ki ga mu ni preostajalo. Odpel je verigo in jo vrgel v čoln, ga odrinil od brega in skočil
vanj. Tiho sta se potopili vesli in zamahnili. Čoln je zdrsnil * gladino jezera. Nič ni ovinkar Rezal je ravno brazdo. Od dro nih valov se je odbijalo po®" pomladansko sonce.
Kraj orlovega napada je ter prepoznal po perju, ki je P' valo po vodi. Neutegoma je s vesli globoko v vodo. Ustav čoln, se popeljal nazaj, ulovil ^ vinasto se spreminjajoč kr' ček in si ga zataknil k rušev vemu krivcu za klobuk. Sed%] vedel, česar prej z dalgnogled« nim gole razločiti, da je orel W hal in odnesel racaka. Jezno blisnil nazaj proti pečina* Savico in spet pognal čoln. gov je vlažno dišalo po . zelenju. Gore so se jasno cr v vodni gladini. Nad plaval svetel oblak. Tu in pljusnila postrv iz jezera
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v •''
Enakopravni
osti
NAZNANILO IN ZAHVALA
' Globoko potiti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni umrla naša ljubljena, nepozabna soproga, mati in sestra
1900
1953


i f
■ /
i
MARY POŽAR
rojena MEZGEC
Zat^nila je svoje blage oči dne 29. junija 1953. Pogreb se je vršil dne 2. julija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Kristine, odkoder smo jo po opravljeni slovesni maši-zadušnici sprejmili na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Pokojnica je bila rojena dne 12. marca 1900 leta v vasi Hrušica pri Podgradu v Istri.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vašp ljubezni in spoštovanja do nje nam je bil v veliko tolažbo.
Topla zahvala bodi izrečena vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojne. Bog plačaj!
Zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnico ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na mirodvor. Enako lepa zahvala nosilcem krste, članom društva Euclid št. 29 SDZ in društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ.
Zahvalo naj sprejme čst. g. Rev. Robert Technipp za opravljene pogrebne obrede in Mrs. Mary GerI za petje v cerkvi. Enako naj sprejme pogrebni zavod Joseph Zele in sinovi iskreno zahvalo za vso pnsiugo v bolezni in za vzorno voden pogreb.
Prav posebno zahvalo pa naj sprejmejo vsi dragi prijatelji za vso veliko pomoč v bolezni. Težko je najti primernih besed za veliko dobro delo usmiljenja, ki ste ga storili pokojnici. To storijo le ljudje, ki imajo blaga srca m usmiljenje do bližnjega.
Hvala pevcem zborov Slovan in Adria za krasno v srce segajoče zapete pesmi-žalostinke, kakor tudi Progresivnim Slovenkam krožka št. 3, katerih članica je bila pokojna, za častno spremstvo pri pogrebu.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljena. Tvoje truplo počiva v temnemu grobu a Tvoja duša je odšla k Stvarniku, da sprejmeš plačilo za vse, kar si dobrega storila.
Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo, vsaj si bila zvesta družica svojemu možu, ljubeča mati svojim otrokom in ljuba mno-ki so Te poznali. Tolaži nas zavest, da se enkrat snidemo tam, kjer
gim,
ni bolečin, tam, kjer vlada večni Spavaj sladko večni sen!
mir jn blaženost.
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog
LILLIAN in DARKO, hčerka in sin V stari domovini zapušča brata IVANA in dve sestri JOZEFINO in ZINKO ter več sorodnikov
Euclid, Ohio, dne 19. avgusta 1953.