Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A - O K O L I C E IN ŠOŠTANJA
Celje, sobota, H. mcrca 1953
LETO VI. — STEV. 10 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni uroduik
Toue Maslo. Uredništvo: Celje, Titov irj; 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-2'H»
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 75, polletna 150, < elo-
letna 500 din. Izhaja vsako soboto. Poštnin«
plačana v gotovini.
pred volitvami
V delavske svete
pred nami so volitve organov uprav-
ljanja po naših podjetjih. Se dobrih 20
fini nas loči od dneva, ko hodo v vseh
tovarnah, rudnikih in drugih delovi-
§čih sprejeli važno in odgovorno funk-
cijo novi člani delavskega sveta. Vsi
tisti, ki so bili v preteklem letu iz-
i;oljeni bodo sedaj odložili precejšnje
^reme s svojih ramen, zlasti vsi tisti čla-
^i, ki so v delavskem svetu največ de-
lali. Na drugi strani pa bodo dosedanji
upravljalci imeli v tekočem letu važno
nalogo, da bodo s svojimi izkušnjami
pomagali novo izvoljenim članom, da
bo delo v delavskem svetu potekalo Se
bolj urejeno in uspešno kakor v pre-
teklem letu.
Volitve delavskih svetov so v zgodo-
vini gospodarjenja v naših podjetjih
važen dogodek in morajo biti temu pri-
merno izvedene tudi vse predpriprave.
V nekaterih primerih delavski sveti ni-
so na posebnih sejah razpravljali o teh
volitvah, imamo celo primere, da so
to tako važno zadevo obravnavali pod
točko »razno«. Premalo važnosti so po-
svetili izvolitvi članov volilne komisije
in komisije za sestavo volilnih imeni-
jcov in mnogokje niso pretresli ali je
sedanje število delavskega sveta soraz-
merno potrebam in nalogam podjetja,
temveč so v večini primerov zadržali
lanskoletn^o število. Imamo primere,
kjer delavski svet volilnim komisijam
ter komisijam za izdelavo volilnih ime-
nikov niso izdali predpisane odločbe in
celo niso volitve razglasile s tem prav-
nim aktom. Volnene komisije do sedaj
še niso povsod sprejele in potrdile kan-
didatne liste, niso z odločbo imenovale
volilnih odborov, skratka tudi formalni
plati niso dali ponekod tistega poudar-
ka, kakršnega zahteva volitev tako važ-
nega organa kot je ravno delavski svet.
V večini podjetij je, kakor tudi v
lanskem letu, postavljena samo ena
kandidatna lista, s čemer so delovni
kolektivi že vnaprej, zlasti tam kjer
je kandidatna lista popolna, onemogo-
čili izbiro drugih, morda boljših kandi-
datov kakor pa jih je predlagala samo
ena skupina članov kolektiva. Volivci
namreč ne morejo pripisovati novih
kandidatov, ker jim to predpisi ne do-
voljujejo, drugih kandidatnih list in s
tem druge izbire nimajo in je torej že
vnaprej določeno, da bodo v delavski
svet izvoljeni samo tisti člani, ki so na
popolni kandidatni listi brez ozira na
to, koliko glasov bodo dobili. V vseh
takih primerih člani kolektiva — vo-
livci ne bodo mogli izraziti svoje volje
in nimajo prave izbire. Pri izvolitvi
kandidatov v upravni odbor se bo ver-
jetno, v kolikor o- tem po podjetjih ne
bodo razpravljali, ponovila lanskoletna
napaka, da so bili v mnogih primerih
v večjem številu zastopani delavci iz
stranskih obratov, kakor pa iz matične
dejavnosti. Tako sorazmerje mora nujno
vplivati tudi na pravilno delo in od-
nos do zadanih nalog, ki jih izvršuje
upravni odbor na škodo matične de-
javnosti. Pri tem je potrebno poudariti
določilo temeljnega zakona, da namreč
ni nujno, da so člani upravnega odbora
tudi člani delavskega sveta, temveč' se
v ta organ lahko volijo vsi delavci in
uslužbenci, člani kolektiva seveda s pri-
pombo, da mora odnos med delavci
in uslužbenci biti 3:1 in da od starih
odbornikov ne sme ostati več kot ena
tretjina.
Glede volitev se sedaj ne da mnogo
popraviti. Važno pa je to, da bodo de-
laci v tem času do volitev dobro pre-
tresli kvaliteto predlaganih kandidatov
in da bodo na dan volitev glasovali res
samo za najboljše izmed predlaganih.
Po izvršenih volitvah bo za podjetje
prav gotovo eden od najvažnejših do-
godkov, ki v nobenem primeru ne sme
imeti formalni, temveč predvsem go-
spodarski značaj, t. j. primopredaja
upravljanja podjetja novemu odboru
oziroma delavskemu svetu.
Res je, da navodila'za izdelavo bi-
lance še niso izdana, vendar pa naj čla-
ni delavskega sveta in upravnega od-
bora kljub temu zahtevajo od starega
odbora podrobne podatke in analizo o
celotnem stanju, v katerem se podjetje
nahaja. Delavski svet mora imeti točno
sliko o dosedanjem poslovanju in živ-
\jenju podjetja. Sprejeti mora čiste ra-
čune, da ga pri svojem bodočem delu
ne bodo ovirale težave, ki so posledica
Pomanjkljivosti starega odbora. Delav-
sJci svet, zlasti upravni odbor, kot nje-
Sov izvršilni organ in direktor podjetja
Pa morajo vedeti, da člani starega
"spravnega odbora ne bodo dobili raz-
^ešnice vse dotlej, dokler jim pristojni
o^gan ne bo potrdil bilance podjetja.
Izkoristimo ta čas predvolilne in vo-
dilne dobe za to, da bomo vsem članom
delovnega kolektiva še enkrat pojasnili
'Važnost vseh dogodkov v podjetju in
^a bodo preko članov delavskega sveta
zlasti preko sindikalne organizacije
"^si seznanjeni s stanjem, v katerem se
""dohajajo ter bodo na podlagi tega lahko
^odelovali kot kolektivni organ v bo-
dočem gospodarskem letu.
POPRAVEK
• Y št. 9 z dne 7. marca 1953, str. 3'
^ članku Turistični in prometni pro-|
Wemi Zg. Savinjske doline beri v dru-^
Sem stolpcu pod točko d) »rekreativ-^
^6ga« namesto reaktivnega. \
CELJSKA MLADINA JE NAVDUŠENO SPREJELA
DELEGATE S V. KONGRESA
v torek, dne 10. marca se je pred
poslopjem »Union« zbrala malone vsa
celjska srednješolska in delavska mla-
dina, ki je čakala na prihod delegatov
z Mladinskega kongresa. Cim so dele-
gati prišli, so člani LMS navdušeno
vzklikali kongresu, organizaciji Ljud-
ske mladine in delegatom.
Zbrano množico mladine sta pozdra-
vila delegata MK LMS in OK LMS, ki
sta v kratkih besedah opisala svoje
vtise s kongresa in na kratko objasnila
delo in sklepe kongresa ter pozvala
mladino Celja k še večjemu navdušenju
za delo in procvit domovine in njihove
bodočnosti.
* * *
V. kongres LMJ predstavlja novo ob-
dobje v našem mladinskem gibanju.
Na njemu je zopet prišlo do izraza brat-
stvo in enotnost mladine Jugoslavije.
Ze od samega začetka je dajal vtis
velikega zbiranja in odražanja borbe-
nosti naše mladine. Na njemu je bilo
okrog 1200 delegatov, ki so zastopali
13.455 osnovnih mladinskih organiza-
cij, v katerih je včlanjeno 1,571.000
mladincev in mladink. To predstavlja
ogromno večino naše mladine. Ta mla-
dina je dala v preteklosti velike žrtve
v izgradnji po vojni upostošene do-
movine. Zato je sprejela zasluženo
priznanje in bila odlikovana do sedaj
že s tretjim odlikovanjem »Ordenom
socialističnega junaka«. Odlikovanje je
izročil tovariš Djilas v imenu Zveznega
izvršnega sveta in v imenu Predsed-
nika Republike.
Kongres je živo razpravljal vse pro-
bleme mladine in v tej analizi pri-
našal resolucije, v katerih se zahteva še
vztrajnejše delo in odstranitev napak,
ki se pojavljajo v današnjem procesu
razvoja v odnosih do mladine sploh in
med mladino samo.. V resoluciji o učen-
cih v gospodarstvu je rečeno: »Vzga-
janje, šolanje in osiguranje boljših ma-
terialnih pogojev življenja učencev v
gospodarstvu mora biti skrb vse druž-
bene skupnosti, ki je odgovorna za ple-
menito vzgajanje delavskega podmlad-
ka — nosilca nadaljnje izgradnje so-
cialistične družbe.« Resolucija o mla-
dini na vasi govori'o sistemu vzgajanja
in izobraževanja kmečke ' mladine. V
pismu kulturno-prosvetnim delavcem
je pa poudarjeno, da tudi oni poma-
gajo mladini, da v šoli in izven nje
organizira bogato in raznovrstno po-
litično in družbeno življenje, ki bi tvo-
rilo celino njene vsestranske vzgoje.
V. kongres LMJ je vzbudil veliko po-
zornost ne samo pri nas, ampak tudi
v svetu, kar dokazuje veliko število de-
legacij na kongresu in pozdravnih pi-
sem, ki jih je kongres sprejel od raz-
nih mladinskih organizacij, ki svojih
delegacij niso mogle poslati. V resolu-
ciji o mednarodnem sodelovanju Ljud-
ske mladine je poudarjeno, da Ljudska
mladina danes sodeluje z demokrat-
skimi mladinskimi organizacijami Ev-
rope, Severne in Južne Amerike, Bliž-
njega Vzhoda in Jugovzhodne Azije, kot
tudi z vsemi nacionalnimi unijami štu-
dentov izven kominformovskih dežel
in Frankove Španije. Nas posebno ve-
seli postavljanje kontakta z mladinsko
socialistično internacionalo in z večino
socialističnih mladinskih organizacij.
Besede inozemskih delegatov so iz-
ražale želje za toplo sodelovanje z mla-
dino Jugoslavije, saj prikazujejo mla-
dino Jugoslavije kot simbol svojih te-
ženj in enotnosti. Poudarjajo vso na-
klonjenost in simpatije do mladine Ju-
goslavije.
V. kongres je odločil tudi, da LMJ v
celoti pristopi k Socialistični zvezi de-
lovnega ljudstva Jugoslavije. Tov. Ne-
oričič je pri tem dejal, da je s tem
Ljudska mladina v bistvu isto, kar je
doslej bila — eden od najbolj bor-
benih delov Ljudske fronte Jugoslavije.
Danes mora ona biti še več, ker se je
vloga Ljudske fronte znatno spreme-
nila.
Na kraju je poudarjeno, da mora
Ljudska mladina svojo dejavnost usme-
riti predvsem na krepitev enotnosti
mladine, kar je ena od osnovnih na-
log mladine Jugoslavije.
Z viharno manifestacijo na kraju
kongresa in s pesmijo »Druže Tito,
mi ti se kunemo« so se delegati zaob-
ljubili, da bodo sklepe V. kongresa do-
sledno izvajali.
2,247.857 dinarjev j
so do 9. marca zbrali delovni ljudje
okraja Celje-okolica za.pomoč ni-
zozemskim poplavljencem.
Še je čas, da se odločite za pri-
spevek, tisti pa, ki ste se že, naka-
žite znesek čimprej. )
Sprejet je proračun Mestnega
ljudskega odbora za leto 1953
Pretekli četrt^ek je bil na sikuipnem
zasedanju Mestnega ljudskega odbora
in Sveta proizvajalcev sprejet proračun
za leto 1953. Proračun za letošnje leto
je na videz, kar se številk tiče, veliko
večji od lanskega. To je zaradi tega, ker
je v letošnjem letu veliko ustanov pri-
šLo pod upravljanje MLO, ki pa so do
lani bile zapopadene še v reipubliš.kem
proračunu. Prioračun za letošnje leto
znaša 229 milijonov in 381.000 din do-
hodkcv in prav toliko izdatkov. Del do-
hodkov (26 milijonov) bo prispevek re-
publiške vlade, del dohodkov, ki zaen-
krat še nimajo realne postavke, pa bo
MLO črpal iz presežene akumulacije
i;iodjetij.
Proračun za letošnje lelo je tako ozko
sitisnjen. da ni v njem niti najmanjše
vsote za kakršna koli investicijska dela.
Le-(ta ISO odvisna Oid rešitve proiblema,
ki je nasital v zveznem merilu v pogle-
du pravic mestnih in okrajnih ljudskih
odborov do presežene akumulacije. O
tem je idinevni tisk že pisal in ne pre-
ostaja nam drugo, kot da optimistično
pričakujemo ugodne rešitve tega pere-
čega proiblema. Kaijiti v primeru, da bi
ostalo 'piri sedanjem položaju, ki ga je
povzročil poEiee Narodne banke v go
apodarsko politiko, bi Celju od preseže-
nih akumuilacij ositalo le dobrih šest
miliijotnov za investicije, ali boflije re-
čeno, za troje srtaniovanj.
Z NAJVEČJIMI VSOTAMI RAZPO-
LAGA SVET ZA LJUDSKO PROSVE-
TO IN KULTURO
Vsa leta doslej je imelo ljudsko zdrav-
stvo'naijiveoj i delež v proračunu. Sedaj
pa, ko je del zdravsvenih ustanov po-
stalo samostoijinih, se je v tem pogledu
posta-vika zmanjšaila. Nasprotno pa je
zrasla pristojnost Svetu za prosveto in
kuLtuiro. Vse šotle in iprosvetne ustanove
na področju MLO Celje, mora finansi-
raiti šedaii MLO. Svet za prosveto in
kulturo bo letos razpolagal s 66 mili-
joni in 6O'2.00O din. MLO je vsem sve-
tom določil le razmejitev na osebne iz-
datke posameznih ustanov, ki so ugo-
tovljeni na osnovi prevedb in na mate-
riailne izdatke.
V razpravi so ljudski odborniki po-
trdili predlog, da bi šole za materialne
izdake ne bile. več tako strogo vezane
na odobritve sveta, marveč bi po šolah
upravitelji o materialnih izdatkih odlo-
čali sami.
Odborniki so izglasovali tudi predlog,
da bo uporaba proračunskih rezerv, ki
So bile razbite že na posamezne svete,
morala biti potrjena in odobrena od
MLO, to se pravi, da bo o tem odlo-
čala skupščina.
NAD 45 MILIJONOV ZA SOCIALNO
SKRBSTVO...
Mesto Celje vzdržuje vrsto socialnih
ustanov, ki pa kljub temu, da ne dose-
gajo potreb, terjajo velike izdatke. To
so otroški domovi, internati, mlečne
kuhinje, dom onemoglih, zdravniški,
pogrebni stroški in podpore socialno
ogroženih itd. Samo za zdravniške stro-
ške sociailno ogroženih je predvideno
nad 10 milijonov. Ta vsota je tako ve-
lika zaradi tega. ker pod breziplačno
zdravniško oskrbo prihajajo vse porod-
nice, vsi mali otroci in tuberkulozni, ve-
nerioni in infekcijski bolniki ne glede
na socialno in gmotno stanje.
Odborniki ;so v razpravi ugotavljali
visoke izdatke v dečjih domiovih. To
vprašanje bomo obrazložili kdaij pozne-
je, kajti Verjetno bo vse čitateije zani-
malo zakaj stane en sam otrok v mla-
dinskem domu okoli 58.000 din letno.
... IN 15 MILIJONOV IN POL ZA
ZDRAVSTVENO ZAŠČITO
Kljulb temu, da so večje zd '"'"'■^-ene
ustanove kot bolnica, postale r:'":'>'-tja
s samostojnim finansiranjem, je ven-
idar še vprašanje, če bo mogoče bolnico
prepustiti ipiopolnoma sami sebi. V tem
primeru bi prej ko slej trpel tisti, ki
je najmamj kriv — bolnik. Tu je treba
vzeti v perspektivni plan eventualne
subvencije. Tudi morebitni izbruh epi-
demij je v proračunu nemioigoče »plani-
rati« in če bi do tega prišlo, bi sredstva
za omeijevainje bolezni morali vzeti iz
proračuna.
Imamo pa še vseeno vrsto zdravstve-
nih ustanov, ki jih vzdržuje družba kot
na primer: Sanitatma inšpekcija. Zdrav'
stveni dom. Okrajni antivenerični dis-
panzer, Okrajni higienski zavod itid.
SREDSTVA DRŽAVNE UPRAVE
IN JAVNE VARNOSTI
Nekaj manj kot 71 milijonov in pol
jie predvidenih za državno upravo. Nad
polovico teh sredstev bo MLO koristil
za vzdrževanje komunalnih naprav. Za
ta dela je doCočenih 40 milijonov in
788.000 din. Ker pa je skupščina skle-
nila združiti Svet za komunalne zadeve
s Svetom za gospodarstvo, je v določi-
lih o lodnoisu MLO do komunalnih
uslužnostih poidjetij prišlo do koristne
reorganizacije, ki jo pa priobčujemo po-
sebej. '
Ploleg kiomiunalne dejavnosti je mili-
jion dinainjev dolločenih za urbanistično
izmero mesta, medtem ko ima komunal-
na dejavnost posebej ddločeno rezervo'
v višini 4 milijonov, ostali koristniki
tega dela proračuna ga imajo manjšo
rezervo v višini milijona in pol.
Javna varnost z izdatki za Protile-
talsko zaščito in podporo gasilskim dru-
štvom ima na razpolago 29,854.000 din.
Odborniki mesitnega ljudskega odbo-
ra in odborniki sveta proizvajalcev so
predloženi proračun za leto 1953 spre-
jeli in potrdili dokončni zaključni ra-
čvm za letio 1951.
Razprava in siprejetije družbenega pla-
na je bila po krajšem poročiilu predsed-
nika Gospodarskega sveta tov. Gra-
dišnika, ki je obrazložil trenutno ne-
jasno stanje glede participacije in pre-
sežene alkumulacije podjetij, prelioižena
na čas, ko bodo o tem lahko konkret-
nio govorili.
14. marec 1883
To je bil mož; sodite ga po vsem,
ne bom mu videl več enakega.
(Shakespeare)
14. marca '1883 je človečanstvo obu-
božalo za življenje moža, ki je vsak
utrip'svojega srca posvetil delavskemu
razredu in mu daroval sleherni poblisk
svoje silne misli.
Pred 70. leti je umrl Kari Marx, ute-
' meljitelj znanstvenega socializma in
pisec epohalnega, nesmrtnega dela —
Kapital.
Tiho londonsko pokopališče v High-
gateju je sprejelo v objem revolucio-
narja, avtorja — komunističnega ma-
nifesta — in parole, ki je pretresla in
pretresa svet do temeljev — Proletarci
vseh dežel, združite se! Geslo, ki je
vedno mlado in vedno enako čudovito
po vsebini.
Čudovit je človeški lik moža, ki mu
delavski razred in človeštvo toliko dol-
gujeta, da se bo, dokler bo živel kla-
njal njegovemu spominu. Po svojih de-
lih je postal nesmrten, kot človečan-
stvo, katerega najboljšemu delu — de-
lavskemu razredu — je posvetil vse
svoje moči.
Vsa njegova dela, kljub znanstveno-
sti, preveva izvirna in globoka ljube-
zen do ponižanih in razžaljenih, so ena
sama himna delu, ki je rodilo in ustvar-
ja človeka. Ljubil je pravico in svobo-
do, veroval v dostojanstvo človeka in
sovražil nasilje in vsako izkoriščanje.
Tih in skromen, kot vsi genialni ljudje,
je znal povzdigniti glas in z vsem svo-
jim ognjem braniti interese proletari-
ata. Ni posvečal svoje moči samo pri-
hodnosti, tudi sodobnost je našla v
njem strastnega in aktivnega delavca.
Bil je prvi, ki se je postavil na stran
oborožene Komune in besno zasledo-
vanih komunardov ter nastavil čelo
sfanatizirani reakciji na pohodu.
Njegovo osebno življenje je bilo ve-
ren odsev njegove občečlovečanske de-
javnosti. Dejanja ga niso ločila od be-
sed! Topel do soljudi, izredno delaven,
vedno pripravljen pomagati, čudovit
do svojih bližnjih in iskren ter zvest
prijatelj. Nikoli ni maral biti kaj dru- ,
gega kot človek, ki spoštuje delo in
ljubi tistega, ki delo opravlja. Nikoli
kaj drugega kot človek, ki je dosleden
svojim idealom in do skrajnosti kon-
senkventen.
Kari Marx je nadaljeval in genialno
zaključil tri glavne idejne struje XIX.
stoletja:   klasično   nemško   filozofijo,
klasično angleško politično ekonomijo
in francoski socializem. Vse vrednote,
ki jih je človeštvo v teku svoje zgodo-
vine ustvarilo, vrednote, ki so pome-i
nile   vsakokratni   kakovostni  skok   v\
razvoju, je zbral, jim dal za dediča\
proletariat in jih uporabil v impozant-
ni, brezprimerni stavbi znanstvenega:
socializma — marksizma. Odluščil je
vse tisto, kar so reakcionarna gibanja'
antigonističnih epoh prevrednotila ozi-\
roma prikrojila svojim regresivnim raz-
rednim interesom. Zakoni družbenega
razvoja, ki jih je Marx odkril in ute-
meljil, najdejo potrdilo in odgovor v
vsakodnevnem življenju — ne glede na
okvir — in dajejo silno precizno pri-
zmo presojanja, merjenja in vredno-
tenja, ki daje delavskemu razredu ne-
premagljivo orožje. Proučevanja nje-
govih naukov in jih znati uporabljat
v specifičnosti položaja, je osnovn
ABC borečega se proletariata brez ozi-
ra ali stoji pred ali po zmagoviti revo-
luciji. To je ključ uspeha. Receptiram
poti v socializmu ni! Poti je dosti, sa-
mo cilj je eden in človeštvo mu je ved-
no bliže. Marksova ideja, ki so si jc
osvojile množice, je postala sila, ki i
absolutnem merilu nima primere.
Ce le kdo, smo se mi, Jugoslovani
oddolžili sporninu tega velikega genial-
nega misleca.
Marx je doživel sijaj in poraz pari-
ške komune. Doživel in čutil krik pa-
riških predmestij — tovarne delavcem.
Čutil in vedel, da je to neizbežna za-
konita nujnost. Vendar uresničenje te-
ga ni doživel. Pariško Komuno je ubi-
la bestialnost podivjane buržoazije, Ve-
liki oktober pa — obetal je za Lenina
le še korak do tega cilja — za despoti-
jo kaste birokratov, ki je iz prve dežele
socializma napravila jetnišnico.     '
Le mi, Jugoslovani, gradimo deželo
demokracije in socializma. Deželo, kjer
ljudje niso številke kartotečnih listov.
Država odmira, tovarne upravlja in
dobrine razdeljuje tisti, ki jih ustvar-
ja. To je naša stvarnost! Mogočna afir-
macija nauka moža, katerega smrt je
pred 70 leti objokoval proletariat vsega
sveta.
Kakšna razlika med njim in člove-
kom, ki si je po 70 letih lastil njegov
nauk in ga umazal s tiranijo in ne-
človečnostjo, da bo še pozne rodove
sram izgovarjati oboje imen v isti sapi.
Stalin je bil negacija marksizma in
njegovo potrdilo. Proletarska revolu-
cija je uspešna le takrat, kadar prole-
tariat neposredno prevzame oblast in
se v njej zavestno udeležuje, ter v ko-
raku z objektivnim razvojem zavestno
meče raz krov bremena preteklosti.
V TEKSTILNI TOVARNI »VOLNA« V
LAŠKEM PRIPRAVLJAJO TECAJ ZA
VISOKO KVALIFICIRANE DELAVCE
Izpiti, ki jih bodo v smislu novih na-
vodil polagali industrijski delavci zla-
sti za naziv visoko kvalificiranega de-
lavca, bodo zahtevali precej znanja in
torej tudi precej predpriprav. Snov iz
predvidenih predmetov bo potrebno te-
meljito obdelati in delavci bodo pri tem
potrebovali stalne in široke pomoči
strokovnjakov v podjetjih.
V »Volni« v Laškem so se odločili,
da bodo organizirali tečaj za pomoč de-
lavcem, ki bodo polagali izpit za višjo
kvalifikacijo. Tečaj bo trajal 4 do 5
mesecev. Obdelali pa bodo po programu
vso snov, ki jo bodo rabili kandidati
pred izpitno komisijo in še posebej pri
delu v nazivu, ki ga bodo pridobili.
Ta ukrep pomoči zainteresiranim de-
lavcem v »Volni« v Laškem je prav
gotovo hvale vreden in bi lahko služil
tudi drugim podjetjem, ki k temu delu
še niso pristopila, kot lep primer to-
varištva in smisla za napredek delav-
stva.
Stran 2
.SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. marca 1953
Stev. 10
Pogled po svetu
»Umreti treba! to vemo; ljudem je
le za čas in za podaljšek dni«. Tudi za
Stalina veljavna reč, čeprav so mu
zdravniki fiziologi, ki so baje revidira-
li vse dosedanje pojme o »dolgosti živ-
ljenja našega«, lizali pete s prerokova-
njem, da teoretično lahko doživi 150
let. Morda je v tej drobtini tista smeš-
na stran sovjetskega diktatorja, ki smo
jih toliko videli po zaslugi radovednih
časnikarjev seveda, na histeričnem du-
ceju in eksaltiranem fiihrerju. Stalin
je znal svojo osebo, povišano v boga,
obvarovati pred nevarno atako smeš-
nosti, čeprav je zadnja leta njegovo
»modro vodstvo« vedno bolj dobivalo
vse tragične in komične poteze obeh
fašističnih conquistadorjev seveda v
večjih ruskih dimenzijah: »razsodnost,
k topi zveri si zbežala, pobedastel je
človek!« Zdaj leži poražen po neizpros-
nem naravnem zakonu, vse zmage, vse
veličje, vsi triumfi, pleni in apoteoza,
kc^or jih je bilo malo v zgodovini, so
se skrčili na sil^io ozek prostor in na
dvoje, troje vrst nagrobnih govorov in
zapiskov. Ni ga lista tostran železne za-
vese, ki se ne bi bil razpisal o posle-
dicah, ki lahko nastanejo ob diktator-
jevi smrti. Tesnobna so tudi poročila.
iz SZ: bolj kot kdaj, da je treba enot-
• nosti in budnosti. Informbirojevske ve-
ličine ne štedijo s pretiravanji najbolj
neslane vrste. Duclos se je spozabil in
izrekel: Umrl je največji človek na
svetu. Res, velik kompliment iz ust
majhnega človeka! Togliatti je skrivil
hrbet z osladno krilatico: »Njegovo ime
je ljubljeno po vsem svetu. Kajti Sta-
lin = Mir.« Ni čuda, če je laška faši-
stična iredenta v Trstu tako v komo-
lec s tržaško informpartijo! Dolores
Ibarruri je lakonično ugotovila: »Nje-
gova smrt je največja nesreča za
VKPb.« Kaj, če ni v tem stavku nekaj
t zamolčanega? Morda tisto, o čemer je
tako jasno spregovorila Eisenhoiverjeim
po Dulelsu izročena sožalna brzojavka:
»Izrekamo oficielno sožalje.« Ce
to prevedemo iz diplomatskega jezika
na navaden občevalni jezik, bi se so-
žalje čudno glasilo. Če je res, da so ak-
cije oboroževalne industrije po njego-
vi smrti na svetovni borzi občutno pa-
dle, nas te grobosti ni prav nič sram,
kajti z vso svojo strategijo, taktiko in
diplomacijo je ta »največji vojskovod-
ja vseh časov in narodov« po drugi
svetovni vojni pripravljal vsemu sve-
tu — pokopališki mir. Značilna so tu-
di ugibanja, kdo bo' naslednik. Prav-
zaprav so za ruski narod žaljiva. Nič
ne de, če spregovorimo s slovarjem
Shakespeara, ki je tako imenitno pri-
čaral življenje in smrt mnogih tiranov
in nadutih avtokratov: »Cas. oneča-
ščen si! Izgubil, (vzhodni) Rom, si
žlahtni zarod svoj! Kdo bil dejal bi
kdaj za Rim, da v njega ^obširnem kro-
' gu le en mož živi?« Res, vsaka dikta-
tura nekje nujno osiromaši narod in
deželo. »Vodja in učitelj« 16 republik
je mrtev. Le roi est mort (kralj je mr-
tev). In od nikoder ni glasu: Vive le
roi (živel kralj!). Ali naj ugibljemo po-
tem, v kakšnem vrstnem redu so se
.zvrstili birokratski veljaki v dvorani
\ stebrov? Takle je bil 6. III. vrstni red:
Malenkov, Berija, Molotov, Vorošilov,
Bulganin, Kaganovič, Svernik, Miko-
jan. Med zvoki Chopinove in Beethov-
nove muzike se je izmenjala vsakih
pet minut maršalska straža, ki so jo
prvi držali: Vasiljevski, Budjenij, Ko-
njev, Timošenko! Kdo od teh se bo
upal na prestol, raz katerega je zdrk-
nil »osvobditelj sveta, nesmrtni Sta-
lin«, do katerega ves svet goji »neiz-
merno hvaležnost?« Križ je res z dik-
taturo, če je obglavljena. Triumvirat?
Ne moremo verjeti: boljši en slah go-
spodar, kakor trije dobri, ki hočejo vsi
hkratu uveljaviti svoj prav. Zato se
držimo ugibanja in raje ugotovimo, da
z likvidacijo diktator j eve ga trupla ni
še likvidiran njegov duh, to se pravi,
da se bo treba njegovemu duhu še da-
lje upirati in ga onemogočiti. Po zad-
njih poročilih je naslednik Malenkov,
kakor je svet pričakoval. Shakespeare
bi rekel: vsak suženj nosi v lastni roki
oblast, razrušiti jetništvo svoje. Cezar
ne bi bil volk, če ne bi bil videl, da so
Rimljani ovce.
Usoda je muhasta, njen vozni red
zmore včasih čudovita križanja. Ali ni
svojevrstno naključje, da je ta famoz-
na smrt sovpadla z velikim medna-
rodnim uspehom Jugoslavije, ki je iz-
polnila zgodnje besede velikega Britan-
ca v težki borbi vse od leta 1948? Pod-
pisi ankarske pogodbe kažejo vsemu
svetu pot do miru. Volka- ne odženeš,
če se treseš za zapečkom in žuliš suhe
hruške častitljivih tradicij. Treba' je
pokazati zobe in iskati pomoči pri so-
sedu. Pri tem je treba včasih marsikaj
pozabiti, biti širokogruden, stvaren.
»Združena« Evropa do tega spozna-
nja še ni prišla. Namesto da bi se
brezdna zasipala, se poglabljajo v istem
stilu kakor pred 50 ali 30 leti. Otroci
novega sveta onstran Atlantika teh sta-
rostnih težav tetke Evrope ne morejo
razumeti in kakor vse kaže, so se od-
ločili, da jo bodo za vsako ceno spra-
vili k pameti. Pa bo težko! Toda da
bi vsaj nekaj dobre volje' pokazal ta
hiperkultivirani zapadni svet! Kolikor
več je bo, tem manjša bo možnost agre-
sije; tem manjša bo nevafnost inform-
birojevske pete kolone. Štirje velena-
rodi: angleški, francoski, nemški in
italijanski bi se ob vsem tem morali
zamisliti in ukrepati.
Pred popisom prebivalstva
Ali ima Celje 25.000 prebivalcev
Neposredno pred velikim popisom
prebivalstva nas bo gotovo zanimalo,
kako se je Celje razvijalo v zadnjih
štiridesetih letih.
Zadnji popis prebivalstva, za katerega
so nam znani točnejši podatki, je bil
izvršen v Celju leta 1910.. Takrat je
imelo Celje 8.082 prebivalcev — ali ne-
kako eno tretjino današnjega števila.
Leta 1931 so našteli v Celju 17.255, le-
ta 1948 pa 20.829 prebivalcev.
Najnazornejše nam bo pokazala šte-
vilo prebivalstva naslednja tabela:
Leto: Število prebivalcev:
1910     ..........8.082
,1931      ..........   17.255
1948      ..........   20.829
il950     ..........   23.192
11952     ..........   25.101
Podatki nam pokažejo, kako se je
število prebivalstva večalo. Izreden
skok od leta 1910 do leta 1931 ni pri-
pisovati predvsem naravnemu prira-
stku, temveč predvsem teritorialnim
povečavam in še tako zvanemu mehan-
skemu prirastku, kar pomeni prese-
litve, ki so bile iz leta v leto večje,
zaradi izredno hitro se razvijajoče in-
dustrije. Povečanje števila prebivalstva
je od leta 1941 do 1945 občutno zavrla
druga svetovna vojna ter se prične pri-
bližno normalen prirastek šele v po-
vojnih letih. Naravni prirastek je zna-
šal leta 1931 90 oseb, povprečni letni
naravni prirastek v zadnjih letih pa
znaša 252 oseb, mehanski prirastek pa
povprečno 356 oseb letno. Največji na-
ravni prirastek je bil leta 1950, in si-
cer 369 oseb, največji mehanski prira-
stek pa leta 1951, ko je znašal 405 oseb.
Za prihodnja leta lahko računamo, da
se bo naravni prirastek povečal, me-
hanski pa malenkostno znižal. Po tem
računu bi imelo Celje v sedanjem ob-
segu 30.000 prebivalcev leta 1960.
Zaenkrat nas pa zanima današnje
stanje, ki nam bo pokazalo ali so sta-
Itistični podatki od leta 1948 naprej
točni.
Po cenitvi bi imelo Celje danes
25.300 prebivalcev, točen rezultat pa
nam bo pokazal popis prebivalstva.
Letošnji popis prebivalstva ima tudi
nalogo, da poleg točnega števila prebi-
valstva ugotovi še točno gospodarsko
in socialno strukturo, kar bo brez dvo-
ma zelo značilno in bo odraz velikih
gospodarskih sprememb, ki so nastale
v zadnjih letih. Tudi odnos do vere je
danes zelo nejasna zadeva, saj štejejo
za svoje pripadnike razne verske skup-
nosti vse osebe, ki jih vodijo v svo-
jih matičnih knjigah in katere ob roj-
stvu niso mogle same izraziti svojega
prepričanja. Vsak državljan bo pri tem
štetju na povsem demokratičen način
izrazil svoj odnos do vere, katerega ob
vpisu v matično knjigo ni mogel iz-
raziti.
Vse to in še mnogo gospodarstvu in
našemu razvoju koristnih podatkov nam
bo dalo letošnje štetje, katerega zaradi
izrednih pogojev in važnosti nikakor
ne smemo podcenjevati, temveč ga mo-
ramo smatrati za eno prvih in najvaž-
nejših nalog.
NATEČAJ O ŠTEVILU PREBIVALSTVA
V prihodnji številki našega lista bo raz-
pisan natečaj z lepimi denarnimi nagradami.
Eno vprašanj vam lahko že danes izdamo.
Koliko prebivalcev bo imelo Celje dne
31. marca 1953?
Druga   vprašanja,   nagrade   in   pogoje   pa
bomo   objavili   v   prihodnji   številki   našega
lista.
Mestna popisna komisija
za popis prebivalstva
Celje-mesto
Ali že veste?
da je po popisu prebivalstva iz leta
1948 v okraju Celje-okolica:
... 122.369 prebivalcev;
... 57.103 moških ali 46,7%;
...   8.163 žensk več kot moških;
... 72.504 kmečkega prebivalstva ali
59,3%;
... 49.865 nekmečkega prebivalstva
ali 40,7%;
... ima naimaniša občina Polje ob
Sotli 881 prebivalcev;
... ima največja občina Slovenske
Konjice 6.939 prebivalcev;
... gostota prebivalstva v okraju 81
prebivalcev na kvadratni kilometer;
...najb(ilj naseljena Škofja vas s
150 prebivalci na kvadratni kilometer;
... v okraju okoli 9 % vsega prebi-
valstva Slovenije;
...vsaka 11. družina v okraju naro-
čena na  »Savinjski vestnik«;
Kakšne so spremembe v strukturi
prebivalstva od leta 1948 do danes nam
bodo pokazali podatki na podlagi po-
pisa, ki se bo vršil po stanju med 31.
marcem in 1. aprilom letos.
Predpriprave za popis vodi v okviru'
okraja 10 članska okrajna popisna ko-
misija s predsednikom okraja na čelu
in 225 članov občinskih popisnih ko-
misij.
Pri popisu pa bo sodelovalo še 795
popisovalcev in 20 okrajnih inštruk-
torjev.
Z. L.
Zadružniki so za močno zadrugo,
poslovodja je pa proti
Lanskoletni uspeh nekaterih kmetij-
skih zadrug v celjskem okraju je bil
presenetljivo lep. Sedemdeset zadrug,
kolikor jih je bilo do konca prejšnjega
meseca pregledanih, je ustvarilo nad
81 milijonov dinarjev čistega dobička.
Računamo, da bodo vse zadruge v celj-
skem okraju imele skoro 100 milijonov
dinarjev dobička. Med njimi so tudi
takšne, kot sta Vitanje in Skomarje,
ko je vsaka od njiju dosegla kar po
10 in 11 milijonov čistega dobička. Ne-
katere poslujejo celo brez najetega kre-
dita, torej že z lastnimi sredstvi.
Prav to je bil tudi eden glavnih vzro-
kov, da je bilo zanimanje za letošnje
občne zbore med zadružniki še posebno
veliko in da so bili tudi občni zbori
vsepovsod nadvse dobro obiskani. Za-
družniki so živahno razpravljali o de-
litvi dobička ter za kakšne namene ga
bodo uporabili. V večini primerov so ta
sredstva namenili za obnovo kmetij-
stva ter za pospeševanje kmetijske pro-
izvodnje. Velik del dobička bo torej
uporabljenega za investicije v kmetij-
stvu.
Tam, kjer so prav tako stremeli po-
večati in izboljšati kmetijsko proiz-
vodnjo, od katere naj bi imeli koristi
predvsem zadružniki neposredno, po-
sredno pa tudi vsa skupnost, so začeli
resno razmišljati o združitvi dveh ali
treh zadrug v gospodarsko močnejšo
zadružno enoto. Spoznali in sprevideli
so, da ni glavni in osnovni smoter kme-
ti.iske zadruge ukvarjati se le s trgo-
vino, ki je tudi v minulem letu pri-
nesla sorazmerno nizek dobiček, ampak
je boli koristno, či.mboli razviti de-
javnosti pospeševalnih odsekov.
Razen Kmetijske zadruge Škalce in
Konjice, ki sta se namenili združiti
v eno zadrugo, so podoben sklep na
svojih rednih letnih občnih zborih spre-
jele tudi zadruge: Rifengozd, Rečica,
Marija Gradec in Vrh. Pobudo za to
združitev so dali zadružniki Kmetijske
zadruge Rečica. Sklenili so, da se zdru-
žijo v novo združeno zadrugo Laško.
Minulo nedeljo so se zbrali zadružniki
vseh štirih zadrug na ustanovni občni
zbor nove kmetijske zadruge. Vse je
bilo skrbno pripravljeno za ta zbor.
Pripravila se je večina dobromislečih
zadružnikov, pa tudi skupina — peščica
tistih, ki jim ta združitev in enotnost
zadružnikov ni šla v račun. Tej skupini
sta poveljevala dva »junaka« — raz-
bijača zadružne enotnosti, sam poslo-
vodja Kmetijske zadruge Rečica Lipič-
nik Matevž in zasebni obrtnik — stru-
gar Babic Vekoslav. Oba družno sta v
zadnjih dneh pred ustanovnim občnim
zborom vrgla med zadružnike parolo:
»Nočemo biti hlapci Kmetijske zadruge
Rifengozd!« Poslovodja Lipičnik je bil
celo tako predrzen, ^a je to misel širil
in jo propagiral kar v poslovalnici. Po-
sledice takšne propagande med neka-
terimi lahkovernimi zadružniki, ki so
nasedli LipicniKu m Baoicu, seveda niso
izostale. V Rečici je zato naenkrat za-
vladala mlačnost do združitve. Pod
takšnim vzdušjem, ki sta ga ustvarila
Lipičnik in Babic, so že začeli popu-
ščati tudi najbolj iskreni in dobromi-
sleči zagovorniki za združitev, čeprav
ta razbijaška parola ni imela nobene
osnove. Nasprotno: v upravni in nad-
zorni odbor novoustanovljene zadruge
so bili predvideni tudi štirje najboljši
zadružniki s področja Kmetijske za-
druge Rečica, ki bi v novem upravnem
odboru imeli dovolj prilike, da zasto-
pajo interese svojih članov in jih za-
ščitijo pred »komando« Rifengozda, ka-
kor sta zadružnike strašila p>oslovodja
Lipičnik in Babic.
Z razbijaško akcijo je Lipičnik nasto-
pil tudi na ustanovnem občnem zboru.
Skozi usta nahujskanih zadružnikov si
je na tem občnem zboru še vedno pri-
zadeval, da bi obrnil kolo nazaj in da ,
bi do združitve ne prišlo, čeprav je |
pred tremi tedni že bil izglasovan sklep
o združitvi. Njegova podla, družbi in
zadružništvu škodljiva namera pa mu
kljub temu ni uspela. Ostal je poražen
in občni zbor je šel svojo pot naprej.
Demonstrativno je potem s i,Kupino na-
hujskanih »pristašev« zapustil občni
zbor, kmalu za njim pa še Babic.
Občni zbor je izvolil 13-članski uprav-
ni in 5-članski nadzorni odbor. Sestav-
ljajo ga najboljši zadružniki vseh biv-
ših kmetijskih zadrug. Predsedniško me-
sto v upravnem odboru je zasedel iz-
kušen, star zadružnik tov. Lešnik Alojz,
ki je v Kmetijski zadrugi Rečica zlasti
v minulem letu zabeležil pomembne
uspehe in postavil zadrugo s svojim ne-
sebičnim delom na trdne in zdrave go-
spodarske temelje.
S tem, da je občni zbor izbral prav
tovariša Lešnika — torej Rečičana za
predsednika, je najbolj krepko odgo-
voril Lipičnikovim in Babičevim natol-
cevanjem; vsem tistim, ki so njunim
parolam nasedli, pa dokazal, da ni šlo
nikomur za komandne položaje, kakor
sta te govorice širila Lipičnik in Babic.
Več kot jasno je lahko danes vsakomur,
če je šib komu za komando in proste
roke, sta to bUa prav poslovodja Li-
pičnik in Babic. Le njima to ni šlo v
račun. Bala sta se, da bodo zaradi tega
okrnjeni njeni skupni poslovni inte-
resi. Zato sta se zaklela, da za vsako
ceno razbijeta enotnost med zadružniki.
Lipičnik in Babic sta to pot pokazala
svoje prave karte. In če komu, zameri-
mo to Lipičniku, ko se je kot poslo-
vodja zadruge spozabil tako daleč, da je
hotel z lažnimi parolami pogaziti že
sprejete sklepe. Lipičnik je s tem po-
vedal, kdo je in kaj je. Pokazal je, da
je vse prej kot dober in zadružništvu
predan poslovodja.
Z vso odločnostjo se bomo tudi v bo-
doče borili proti škodljivim pojavom,-
da bi si zadružni uslužbenci lastili ko-'
mando v zadrugi ter mimo sklepov
upravnega odbora, občnega zbora in
zadružnih forumov vodili svojo, družbi
in zadružništvu škodljivo politiko. Naj-
manj pa moremo to trpeti, če se za tem
skriva koristoljubje, če uslužbenci vna-
šajo z izmišljenimi govoricami zmedo
med zadružnike, če rušijo njih enotnost
in če hočejo škoditi ciljem vsega za-
družništva. Za take ni in ne more biti
mesta v zadružnem sektorju. Z njimi
je treba neizprosno pomesti in jih na-
učiti, če se doslej še niso naučili, da se
koristim in potrebam skupnosti podre-
jajo sleherne koristi posameznika.
Novoustanovljena zadruga bo kljub
temu rastla, se razvijala in krepila ter
šla svojo pot navzgor, če je to Lipičniku
in Babiču všeč ali pa ne. Prepričani
smo, da bo novoizvoljeni upravni odbor
s tovarišem Lešnikom na čelu v polni
meri s svojim delom to dokazal; pred
tiste omahljivce, ki so nerazsodno in
nahujskani pritrjevali, pa postavil na
laž vse govorice, ki sta jih škodoželjno
širila ta dva »junaka« iz Rečice.
Crt
Proslava praznika naprednih žena v Celju
Razen večjega števila proslav na robu
mesta, so celjske žene praznovale med-
narodni praznik žena tudi s centralno
slavnostno proslavo dne 6. marca v Na-
rodnem domu. Proslava je uspela tako
v političnovzgojnem, kakor tudi v kul-
turnoumetniškem pogledu in jo je s
tega ozira vredno opisati z več bese-
dami.
Uvodno besedo je imela predsednica
MO AF2 tov. Anica Urbančičeva, ki je
med drugim dejala: »Bilo bi napak pro-
slavljati Dan žena samo kot nekak ma-
terinski dan, izgubljajoč se v sentimen-
talnosti in frazah o svetosti materin-
skega poklica. Res je, da je materinstvo
ženi najnaravnejši in v večini primerih
glavni poklic, ne pa edini.«
Podobo žene, kakršna naj bo v naši
socialistični družbi, je zasnovalo živ-
ljenje, izoblikovala pa jo je borba. Do-
bro vemo, da so morale v stari Jugo-
slaviji, t. j. v kapitalističnem sistemu,
žene prepuščati otroke samim sebi in se
udinjati v najrazličnejših, celo v poni-
ževalnih službah, če so hotele, da niso
otroci shirali od gladu. Tem ženam po-
klicno delo ni bilo v zadovoljstvo, pač
pa je v njem toliko zrasla razredna
zavest, da so spoznale, da se morajo z
možem ob strani boriti za golo pravico
do življenja in so tako postale v vseh
štrajkih in uporih najrevolucionarnejši
element. To spoznaSije je vodilo ženo
na barikade in s puško v roki tudi v
vrste narodnoosvobodilne vojske.
Zena je začutila, koliko je kot človek
pomembnejša in koristnejša, če dela za
skupnost, kot pa če se izgublja v oz-
kem gosrK>dinjskem krogu, začutila je,
da je njena gospodarska neodvisnost
samo v korist njenemu ugledu v dru-
žini in tudi odnosom do moža.
Povsem naravno je, da postane žena,
ki je možu sodelavec v tovarni in v
uradu, njegov tovariš tudi v javnem
življenju. Toda kje je vzrok, da je od
39% leta 1946 v LO izvoljenih žena
padlo razmerje na 12%, po čemer mo-
remo trditi, da so žene v javnem, po-
litičnem in gospodarskem življenju
manj upoštevane? Poiščimo vzrok naj-
prej pri ženah samih. Marsikatera, ki je
bila med NOB zelo aktivna, se je umak-
nila, ker se ji je morda zgodila kaka
krivica, namesto da bi se za to pra-
vico, n. pr. za delovno mesto borila,
kakor se je znala boriti prej. Po drugi
strani je nekatere žene do kraja utru-
dila prevelika zaposlenost s poklicnim,
javnim in gospodinjskim delom. Ker
gospodinjstvo in družina nista prenesla
tolikšne ženine odsotnosti, se je žena
žrtvovala in se vrnUa med stene svo-
jega doma.
Razlogi torej, ki so nekatere žene od-
vrnili od javnega življenja, so v ne-
katerih trenutkih razumljivi. Niso pa
razumljiva niti opravičljiva stališča
podjetij, kjer žene odpuščajo iz službe,
češ da je njih delo manjvredno ali pa,
da žena lahko ostane doma, ker mož
zasluži. Ob sestavljanju kandidatnih
list so žene imenovali na zadnjih me-
stih in se je moglo predvideti, da bodo
ob .volitvah izpadle. Delavci, ki so kan-
didatne liste sestavljali, so že v prin-
cipu odrekli ženaq|> enakopravnost, to
se pravi, da se niso ravnali po socia-
lističnih načelih, za katera so se borili.
In tretjič so predlagane žene cesto same
odklanjale kandidaturo, to se pravi,
da so izgubile samozavest, odnosno da
je zavednost naših žena v določenih
trenutkih popustila.«
Govornica je zaključila s pozivom, da
moramo prav v Zvezi socialističnih de-
lovnih ljudi dvigati ugled žene tudi kot
javne delavke. »2ena s pravilnim od-
nosom do današnje stvarnosti more biti
naprednemu možu dobra tovarišica in
svojim otrokom prijateljica in sveto-
valka tudi potem, ko so že zapustili
dom in začeli samostcgno življenje.«
KulturnoumetnišM del proslave so
izpolnili godalni orkester »Ivan Can-
kar« pod taktirko tov. Dušana Sancina,
članica »Svobode« tov. Erika Kozode-
rec kot soldpevka, članica Mestnega
gledališča tov. Bogdana Vrečkova kot
recitatorka ter mešani pevski zbor
»France Prešern« pod vodstvom Jureta
Vrežeta. Kljub temu, da je ta program
obsegal v glavnem ponovitve s prejš-
njih nastopov, je spričo dovršenega iz-
vajanja vtisnil proslavi pečat slovesno-
sti in redkega umetniškega užitka.
Med proslavo je sekretar MK ZKS
tov. Olga Vrabičeva razdelila 30 že-
nam plakete v priznanje za njih po-
žrtvovalno delo na fronti socialističnih
žena. G. G.
Na Dolgem polju
Ob nabito polni dvorani SŠD Kladivar
jo pretekli četrtek popoldne potekal lep
in pester spored, namenjen v čast pra-
zniku delovnih in naprednih žena.
Tov. Marica Frece je v svojem iz-
črpnem in nazornem govoru prav jasno
podala stališče tudi naše jugoslovanske
žene in nje mesto v človeški družbi na
vseh poljih udejstvovanja.
Učiteljice I. osnovne šole iz te četrti
pa so izvajale pretežni del programa s
svojimi pionirji in tako z raznimi pev-
skimi točkami, deklamacijami in reci-
tacijami pripomogle k lepemu uspehu
proslave.
Kulturno prosvetno društvo Svoboda
iz Gaberja je uprizorilo enodejanko
»Mati«. Prav tako so se tudi izkazale
pevke tega društva, ki jih je vodil tov.
Teržan.
Največja zasluga, da je celotna pri-
reditev tako lepo uspela, gre vsekakor
ženam te četrti, ki so res vse skrbno
organizirale. Pogostile so tudi vse par-
tizanske matere, sirote in žene z nad
60 leti starosti.
Na Jožefpvem hribu
v ponedeljek ob 17. ufi je bila v
prostorih terenske pisarne na Jože-
fovem hribu proslava praznika žena.
V slavnostnem govoru je tov. Pogač-
nikova predočila pomen tega praznika,
ostali spored so izpolnile recitacije in
pevske točke pionirjev. V izložbah te-
renske pisarne je bila prirejena lepa
izložba izdelkov šiviljskega in risar-
skega krožka na Jožefovem hribu.
V Grižah
Organizacija   AFZ   v   Grižah   prav
pridno dela na našem terenu. Vsak če-
trtek poslušajo žene zdravsteno preda-
vanje našega požrtvovalnega zdravnika
dr. Raszyevica iz Zabukovce. Organizi-
rale so tudi šivalni tečaj in tečaj za
ročna dela. Nabavile so nov štedilnik in
bodo začele s kuharskim tečajem, ki bo
trajal vse leto v treh skupinah. Zene —i
otroške obiskovalke pridno pregledujejo!
otroke na našem.terenu ter vodijo evi-j
denco o uporabi otroških doklad. *
V nedeljo, dne 8. marca 1953 so žene
svoj praanik lepo proslavile. Zbiralna,
akcija jim je omogočila obdarovati se-j
dem partizanskih mamic. Tu je posebno'
pohvaliti žene iz vasi Zabukovce. Po-;
poldne ob treh pa je bila uspela pro-
slava pri nabito polni dvorani v Grižah.;
Slavnostni govor je imela tov; Hilda:
Pfeifer, učiteljica osnovne šole. Govoru;
so sledile lepe deklamacije in recitacije^
griške šolske mladine. Tudi pionirji inj
pionirke odreda »Ivanke Uranjek« so zl
lepim nastopom pozdravili žene — bor-;
ke za socializem na vasi. Sledil je lepo,
uspel nastop ženskega pevskega zbora
iz Zabukovce. Zapele so nam nekaj izH
branih pesmi pod vodstvom pevovodje
tov. Draga Predana. Pevskim točkam jej
sledila enodeianka »Šolski nadzornik«^
ki jo je izvedlo društvo »Svoboda«. PriH
reditev je odlično uspela, kar so por
trdile navzoče žene s svojim aplavzom, i
Proslavi je sledilo zborovanje žena, '>
ki ga je vodila članica-izvršnega odbora
A^Z Celje-okolica tov. Marija Razpot-
nik. Na zboru so žene živahno razprav-
ljale o zakonu o socialnem zavarovanju,
ki v členu 67. predvideva ukinitev dru-
žinske pokojnine tistim ženam-vdovam,
ki so izgubile svoje može pred dopol-
nitvijo ženine starosti 45 let, oziroma
da imajo otroke, ki so že dopolnili 7 let
starosti. Razpravljale so tudi o posetu
javnih lokalov, v katerih točijo alkohol-
ne pijače mladoletnikom do 18. leta sta-
rosti. Na kraju so sprejele resolucijo o
teh problemih ter jo odposlale na me-
rodajna mesta.
Po lepo uspelem zborovanju se je
razvil prijeten družabni večer ob zvo-
kih mlade godbe iz Zabukovce.    _
Stev. 18
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. marca 1953
Stran 3
Problemi iiašili letopise
jja letošnji letni skupščini Gostinske
WQmice so v poročilu posebej in ob-
jij^no zajeli naši največji letovišči Ro-
jaško Slatino in Dobrno. 2e ko smo ob-
javili delo in potek skupščine Gostinske
zbornice, smo obljubili, da bomo o teh
dveh letoviščih pisali pozneje.
•i
OBSTOJ IN RAZVOJ »LETOVISCARSKEGA KOMBINATA« V ROGAŠKI
SLATINI JE POVEZAN Z RESNIMI PROBLEMI
Zares predstavlja naš daleč znani le-^
toviščarski kraj Rogaška Slatina nekaki
»kombinat«. Pod upravo zdravilišča je;
127 zgradb, med temi 4 v vsem letu i
gasedene restavracije, 3 sezonske re-j
gtavracije, vrsta hotelov z okrog lOOOi
ježišči, zdraviliška ordinacija, kopališče, i
hydroterapija, obrtne delavnice in eko-
nomija z 200 ha zemlje ter nalivalnica
za mineralno vodo.
Ta nagli pogled na obširnost tega
zdravilišča nam jasno kaže razliko med
Rogaško Slatino in gostinskimi pod-
jetji, ki imajo le lokale, ki pa so ve-
činoma vse leto zasedeni in donosni.
Teh 127 zgradb, ki so skoraj vse že
okoli 100 let stare, ne morejo vzdrževati
a dohodninami. Poleg tega ni končana
niti obnova med vojno poškodovanih
•bjektov.
Podjetje dela letno največ 4 mesece
dobičkanosno, 5 mesecev životari s pol-
zasedenimi prostori, tri mesece pa dela
z izgubo.
Posebno vprašanje je tudi izkorišča-
nje mineralnih voda. Izkoriščanje vode
je zastarelo in zmanjšuje vrednost vode.
Lani začeta dela se morajo nadaljevati,
ker bi v primeru, da bi opustili začeta
dela, nastalo vprašanje propadanja do-
sedanjih 14 milijonov investicij.
Veliko sredstev gre tudi za vzdrževa-
nje parkov, godbe v parku in za izgled
okolice, ki mora biti primerna letovi-
škemu kraju.
Vse to dokazuje, da bo moral OLO
»poštevati te posebnosti pri odmeri aku-
mulacije. Dokler ne bo urejeno vpra-
šanje nalivalnice, podjetje ne bo moglo
vzdržati brez dotacij, kaj šele, da bi
bilo dobičkanosno. O kakšnem večjem
napredku ali približevanju inozemskirn
letoviščarskim prilikam zaenkrat ne
more biti govora.
Posebno vprašanje nastaja v pogledu
zdravljenja ljudi, ki prihajajo v leto-
višče večinoma iz zdravstvenih razlogov.
Taki gostje so potrebni terapijskega
zdravljenja vendar nimajo pravice do
popusta in morajo vsako zdravniško
uslugo plačati. To bi bilo treba urediti
tako, da bi člani sindikata imeli popust
pri zdravniških uslugah.
Podoben primer je tudi z visoko zdra-
vilno vodo vrelca »Donat«. V prodajni
mreži je ta voda tako draga,, da si je
zdravljenci po odhodu iz zdravilišča ne
morejo več privoščiti. Tudi v tem po-
gledu bi bilo prav, če bi vodo iz vrelca
»Donat« lahko kupovali na zdravniški
recept vsi tisti, ki jim je potrebna.
Ob koncu še tole. Rogaška Slatina je
največje zdravilišče v naši državi. Ce
bi hoteli zdravilišče spraviti na 80%
predvojno zmogljivost, to se pravi, da
bi popravili in obnovili vse, kar je opu-
stošila vojna, bi potrebovali najmanj
70 milijonov dinarjev. Koliko pa bi mo-
rali investirati, če bi hoteli zdravilišče
še zboljšati? In to bo prej ko slej po-
trebno z ozirom na našo turistično po-
litiko in z ozirom na stanje sorodnih
zdravilišč drugje v svetu. r
TUDI DOBRNSKE TOPLICE IMAJO SVOJE POSEBNE TEŽAVE
Dobrna so toplice, ki so gostinsko,
sezonsko, penzionsko, zdraviliško in me-
šano podjetje hkrati. Kot gostinsko pod-
jetje nimajo dosti težav, saj so na istem
kot vsa ostala podjetja. Pač pa je tu
vprašanje obratnih sredstev in plačnega
fonda vezano tudi na vse leto. To se
pravi, da sredstva sezonskih mesecev
krijejo izgubo nesezonskih. V nesezon-
skih mesecih pa ne smejo odpustiti kva-
lificirane delovne sile, ker bi jo potem
v sezonskih mesecih težko dobili. No,
podjetje je to delovno silo v zimskih
mesecih zaposlilo v podjetju pri inve-
sticijskih delih, ki jih takrat najlaže
opravljajo. Tako je dana možnost, da je
osebje vse leto zaposleno, v poletnih
mesecih pa se posveti svoji gostinski
dejavnosti.
Kot penzionsko podjetje dobijo 40 ali
60% regres. Tega pa jim banka izplača
šele tedaj, ko se je gost prenehal zdra-
viti. Tudi pri zdraviliških uslugah za
zdravljence socialnega zavarovanja je
poseben sistem. Le-ti imajo nekako pkd-
sebno pogodbo glede cen oskrbnih in
zdravniških stroškov. Vsi računi so pla-
čani šele po končanem zdravljenju, to
se pravi, da mora podjetje črpati obrat-
na sredstva za gosta okoli 40 dni. Lani
je ta vsota dosegla 30 milijonov din.
Lani je vplival na cene tudi visok pro-
metni davek, ki pa je letos znižan.
Toplice v Dobrni imajo tudi vrsto
obrtniških delavnic, dalje prevozništvo,
park, pralnice itd. Vse to črpa denar,
zlasti še popravila stavb, ki so v izredno
slabem stanju, da ne govorimo o opre-
mi sob, ki so v primeri s prehrano in
z ostalo oskrbo zares zelo pomanjkljive.
Zadnje čase pa je postalo pereče tudi
vprašanje obiskov. Socialno zavarova-
nje skoraj nič več ne pošilja svojih za-
varovancev na zdravljenje, prav tako
člani sindikatov ne izkoriščajo 60%
popust.
Za popolno ureditev Dobrne, da bi
zares imela spet svoj predvojni izgled,
bi bilo potrebno najmanj 17 milijonov
dinarjev.
Vse to kaže, da bo treba turizmu v
našem okraju posvetiti več pozornosti
in morda v prvih letih tudi nekaj pri-
oritete, da se bo ta najvažnejša gospo-
darska panoga lahko v redu razvijala.
Prenovljen „Hotel Pošta"
pred otvoritvijo
z ozirom na povečano turistično de-
javnost celjskega okoliša nastaja v Ce-
lju problem prenočišč in spodobnega-
gostinskega omrežja vse večji. Danes
kratkomalo v Celju nimamo dostojnih
lokalov, razen dveh treh, ki za silo od-
govarjajo, še manj pa ležišč za sezon-
ske mesece, ko morajo turisti in tujci
drugam ali pa ostati pod milim nebom.
MLO je sedaj pridobil z »Domom«
na Miklavškem hribu novo možnost raz-
širitve hotelskih prostorov, podobno je
s hotelom »Pošto«, medtem ko bo tudi
hotel Union sčasoma spet služil svojemu
namenu.
Hotel »Pošta« je od osvoboditve
sem bU namenjen v druge s vrhe. S
preselitvijo Doma JLA na Zeleni trav-
nik pa je MLO začel urejevati restavra-
cijske prostore. S sobami bodo delali
tako, kot nameravajo storiti z »Do-
mom«. Sistematično bodo izpraznili ho-
telske sobe in jih dajali v uporabo
turistično gostinski potrebi.
Hotel »Pošta« bo obnovljen v začetku
aprila. Zaenkrat bodo odprli samo go-
stinske prostore, garaže in hleve za
živino in vozila ter kolesarnico. Ta
hotel na vhodu mesta je že nekdaj imel
te prednosti in jih bo tudi obdržal.
Gostinski prostori bodo obsegali to-
čilnico, salon, dve klubski sobi, od ka-
tere bo ena uporabljiva tudi za malo
zajtrkovalnico ali kavamico. Kuhinja,
tudi popolnoma obnovljena bo nudila
gostom prvovrstna domača jedila, mrzla
in topla, medtem ko bo klet založena
z domačimi štajerskimi in sortiranimi
vini, kakor tudi z dalmatinskimi in srb-
skimi vini. Gostinski prostori bodo na
novo prepleskani, obloženi z leseno ste-
no, točilnic pa bo imela tudi novo
opremo. Hotel »Pošta« bo spet pri-
ljubljena točka za podeželske prebi-
valce, ki bodo lahko tu shranjevali vo-
zove in živino, kolesarji kolesa, avto-
prevozniki in »motorizirani« turisti pa
svoja motorna vozila.
Ko bodo hotelske sobe izpraznjene,
bo hotel premogel 80 ležišč. Sobe bodo
opremljene na novo in bo v njih topla
in mrzla voda. Ko bo to urejeno, bo
hotel dobil še vratarnico in vestibul.
Tako bo Celje po dvanajstih letih spet
dobilo nazaj znani hotel »Pošta« in iz-
polnjena bo vrzel, ki je med vojno in
s povojnimi težkočami nastala.
Celjani o pekih — peki o sebi...
Na obe struni zabrenkana pesem izzveni popolnoma niugiašeno...
Pravzaprav bi moral napisati dva
članka, enkrat z ene, drugič z druge
strani. Poizkusil pa bom vse v eni sapi,
čeprav bo »melodija« neuglašena, kot
bi bila tudi v primeru, če bi pisali o
problemu »celjskega kruha« z obeh plati
posamič.
NAMESTO ENEGA SLABEGA
PODJETJA KAR DVA...
Gospodarski svet MLO je na zadnji
seji sklenU dosedanje podjetje mestnih
pekarn razpoloviti v dvoje konkurenčnih
podjetij, v upanju, da se bo peka kruha
potem izboljšala. Istočasno misli Go-
spodarski svet uvesti prodajo kruha na
težo, ne kot doslej na komad. Kar se
teže tiče, bo sprememba menda ugodna,
vsaj tu ne bo več prigovorov.
Nekako drugače pa si predstavljajo
to razdvojitev člani delovnega kolektiva
mestnih pekarn. Oni so mišljenja, da se
kvaliteta kruha s tem ne bo izboljšala.
Poboljšanje bi po njihovem mnenju
prišlo le v primeru, da bi na področju
MLO bila kapaciteta pekam večja. Kot
dokaz navajajo, da je v bivši Jugosla-
viji, ko je bUo v Celju neprimerno manj
ljudi, delovalo 24 pekarn z okoli 90
peki, če vračunajo mojstre. Danes pa
poleg 9 obratov mestnih pekarn, ki
zaposlujejo 44 pekov, delujeta še dve
privatni pekarni. To se pravi: več kot
polovica manj pekarn in strokovnih
moči oskrbuje danes mesto Celje s kru-
hom.
... CE NE BO POVEČANA
KAPACITETA PEKARN
Ta dokaz je, če nam je prav ali ne,
precej otipljiv. Toda ugotavljanje ne bo
veliko pripomoglo. Stanje peke kruha
se bo poboljšalo le v primeru, če se bo
povečala kapaciteta. Toda trenutne
možnosti so kaj šibke. Obstoja na pri-
mer možnost, da bi povečali kapaciteto
Mlakarjeve pekarne, ki ima dve parne
peči, zaposluje pa komaj 3 ljudi. Ta
pekarna bi lahko sprejela 10 pekov in
na ta način za trikrat povečala kapa-
citeto. Tudi Krajnčeva pekarna v Ga-
ber ju bi s preureditvijo prostorov in
povečanjem strokovnih moči doprinesla
delež k izboljšanju. Kljub temu, to se
pravi, če bi tudi ti dve pekarni obrato-
vali s polno kapaciteto, bi vprašanje
pomanjkanja prostornine peči še ne
ostalo manj pereče. Celju je potrebna
nova pekarna, temu ni kaj dodati.
Da pa ustanovitev dveh konkurenčnih
podjetij ne bi prinesla nobenih izbolj-
šav, tudi ne drži. Nekje se bo poznalo,
če ne v ceni pa vsaj v kvaliteti in po-
strežbi.
SEŽGAN IN SUROV KRUH —
PREZAPOSLENOST
Lanskoletna dnevna kritika, češ da je
kruh ali zažgan alilsurov, ni bila brez
osnove. To trdijo potrošniki, potrjujejo
tovariši na Gospodarskem svetu in pri-
znavajo peki. Glede vzrokov pa so mne-
nja nasprotna. Uslužbenci mestnih pe-
karn opravičujejo take pomanjkljivosti
s prezapKJslenostjo, češ da so delali tudi
po 20 in še več ur dnevno, da so bile
peči preobremenjene itd. Dokazujejo,
da je kritika močno upadla od novem-
bra naprej, ko ni več takšnega pritiska
na pekarne.
Pri tem pa se istočasno pojavlja dru-
go vprašanje.
JE PREOBREMENJENOST RES TAKO
NEIZBEŽNA?
To je sicer odprto vprašanje. Ne vem,
koliko strokovnih moči je še izven pe-
karn. Če jih ni, kaj smo storili, da bi
vrzeli izpopolnili? Ce je i)omanjkanje
pekovskega kadra res pereče, potem
smo spustili mimo nas obrt, katere de-
javnost zadovoljuje ali vznevoljuje že-
lodce, skozi katerega — pravijo — gre
vsa ljubezen.
Recimo,'da smo dovolili skrajno iz-
koriščanje peči. Prav. Niso več dosti
prida, računamo hkrati že na nove in
upamo, da bodo obstoječe do takrat še
vzdržale. Toda ljudi, te ne moremo
vzporejati s strojem. Je mar potrebno
človeka držati dnevno po 20 ur v delov-
nem razmerju in slabiti kvaliteto iz-
delkov, ko povrhu vsega nimamo niti
pravice kritizirati slabih izdelkov, češ,
preobremenjenost je kriva. Nadure so
danes dražje od običajnih ur. Ce bi
torej zaposlUi več pekov, bi izboljšali
kvaliteto kruha, morda celo znižali cene,
hkrati pa E>oskrbeli tudi za peči. Enim
pokoj, drugim oddih.
RAZLIČNA MNENJA O ŠTIRIH
MILIJONIH...
Številni ljudje, ki vedo, da so peki
lani odvedli, oziroma odvedeno jim je
bilo 4 milijone dobička v sklad MLO,
trdijo, da so ta denar zbrali potrošniki,
ki so bili kakor koli prikrajšani.
Peki trdijo nasprotno. Dobiček, ki so
ga dosegli, ni šel na račun potrošnikov,
temveč so ga dosegli z dobro izbiro
moke, s štednjo pri razsipu in še kako
drugače.
Potrošniki bodo imeli v tem pogledu
gotovo svojo prijjbmbo, češ, da se jim ne
zdi, da bi podjetje imelo tako dobro
moko, ker na splošno govorijo, da je
kruh v Celju slabši kot kje drugje.
Vsekakor — dobiček je bil in brez
dvoma je tudi kolektiv pri tem dobičku
zaslužen. V kakšni meri je to njegova
zasluga, je posebno vprašanje, kot je
vprašanje zase trditev, da je to zgolj
denar potrošnikov. Naj bo tako ali dru-
gače, dobiček ni šel v izgubo Celju.
Ce je nastal iz požrtvovalnosti kolektiva,
je to treba priznati, če iz denarja po-
trošnikov, potem so dali Celjani nekak
»krušni« prispevek h gradnji stanovanj-
skih zgradb. #
V bodoče bi bilo treba skrbeti za to,
da na račun prehranbene proizvodnje
ne bi delali dobičkov. Delavcem je treba
dati, kar jim pripada, v odnosu do po-
trošnikov pa skrbeti za zvišanje stan-
darda, v katerem ima kruh dostojno
mesto. Ce rabimo denar za investicije,
ga moramo »izdreti« kje drugje, ne v
pekarnah. Ta denar bo pravično upo-
rabljen le takrat, če bo šel za izbolj-
šanje prilik v pekarnah in izboljšanje
prehrane delovnemu ljudstvu.
ZA KONEC BESEDA, KI NAJ
STRUNI UGLASI...
V ostra nasprotja v tem pogledu ne
smemo iti. Narobe je, če nekdo že iz
osnove napada pekamiški kolektiv in
prav tako nar0'be je, če kolektiv misli,
da ima edino on prav. Z delitvijo pod-
jetja ni kaj izgubiti, obstoji pa možnost
izboljšanja. Izboljšanje pa bo izrazito
le takrat, če bo v Celju poskrbljeno
za večjo kapaciteto in razširitev kadra.
Kar se postrežbe tiče, lahko objavimo
zadnji sklep delavskega sveta mestnih
pekarn, ki se je odločil za temeljito
obnovo prodajaln, opremo lokalov in
prodajalcev. To bo storjeno in je ure-
ditve potrebno, če bo iz dosedanjega
»monopolističnega« podjetja nastal
»dvojček« ali ne. Ce so pogoji za de-
litev zreli, če so vzroki tehtni in per-
spektive kažejo na izboljšanje, zakaj
pa ne.
Dr. Lešničar Janko, specialist za infekcijske bolezni.
Vsak drugi človek, ki oboli za tetenusom, umre
(Nekdj besed ob pričetku zaščitnega ceplje ja proti tetanusu)
Nesluten razvoj medicine v povojnih
letih v preprečevanju, ugotavljanju in
posebno v zdravljenju bolezni, se od-
raža tudi pri infekcijskih boleznih.
Morda tu še najbolj. Številne' nalezlji-
ve bolezni se danes uspešno zdravijo
z antibiotiki, serumi in najnovejšimi
vrstami sulfamidov. Žal tega ne more-
fno trditi o tetanusu. Čeprav so po-
vzročitelja te bolezni spoznali že v
klasični dobi bakteriologije, to je v
zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja,
51^0 v zdravljenju dosegli le majhne
"Uspehe. Pregled epidemiološke situa-
cije v LRS v povojnih letih je ponovno
Potrdil, da se je tetanus kljub soraz-
merno majhnemu številu obolenj na-
pram drugim nalezljivim obolenjem po
^ievilu smrtnih primerov trdno usidral
^0 prvem mestu. Zato ni odveč, če v
kratkem pregledamo statistične podatke
o tetanusu v LRS v povojnih letih.
Tetanus v LRS od leta 1945 do 1952.
Leto obolelo umrlo smrt. v %
1946 92 27 29,34       '
1947 81 28 34,56
1948 66 24 36,36
1949 79 34 43,04
1950 83 40 48,19
1951 78 37 47,43
1952 '     91 40 43,95
V Jugoslaviji je bilo v letih 1945 do
^^50 zabeleženih 3782 primerov obolenj,
^'^ tega je umrlo 1421 bolnikov.
Številke kažejo, da je število obolelih
etno nizko, pri pregledu števila umrlih
cinikov pa vidimo porazno dejstvo, da
umre skoraj vsak drugi bolnik, ki oboli
za tetanusom. V umrljivosti prekaša te-
tanus daleko vse druge infekcijske bo-
lezni. Se več ko to: letno umre v naši
republiki skoraj toliko obolelih za teta-
nusom kolikor za vsemi drugimi in-
fekcijskimi obolenji skupaj. Tako je
obolelo v letu 1952 za vsemi infekcij-
skimi obolenji (Jorez tetanusa) v LRS
4919 ljudi, umrlo 58 (1,2%). Takšno je
razmerje v smrtnosti tudi v zadnjih le-
tih, odkar so v uporabi moderna zdra-
vila, navedena v uvodu.
Ce upoštevamo dejstvo, da smo za
skoraj vsa nalezljiva obolenja, ki so
razširjena v naših krajih, dobili ustrez-
na zdravila, kar je občutno zmanjšalo
njihovo že sicer manjšo umrljivost, te-
tanus pa je ostal v zdravljenju tam,
kjer je bil pred leti, vidimo, da se bo
potrebno poslužiti vseh možnih sred-
stev, da bomo vsaj zmanjšali to strašno
bolezen na minimum, če je še nismo
danes kos uspešno zdraviti.
Tetanus povzroča bacil tetanusa, ki
živi v gnojnih njivah, v cestnem prahu,
na stanovanjskih predmetih, živi v čre-
vesju konj in se raznaša z njihovim
blatom na vse strani. Bolezen povzroči
tedaj, če vstopi v organizem skozi po-
škodovano kožo ali sluznico. Posebno
nevarne so majne, globoke rane, v ka-
tere se je vrinil prah s kužnim ma-
terialom. Bacil najde tu brezzračen
prostor, po šestih do 14 dneh se razvije
bolezen z otrdelostjo mišičja vsega te-
lesa s krči, ki cesto zaduši bolnika,
saj je prizadeto pri tem tudi dihalno
mišičje. Vsako večjo ali manjšo glo-
boko rano je treba obravnavati, kot
da je okužena s tetanusovim bacilom,
zdraviti bi jo moral zdravnik, ki bi dal
takoj serum proti tetanusu.
Ce bi bile pravočasno in pravilno
zdravljene vse rane, bi se tetanus po-
javljal v znatno manjšem številu. Pri
večini bolnikov obolelih za tetanusom
pa ugotavljamo, da niso bile njihove
rane zdravniško oskrbljene in da niso
dobili seruma. Iz spodaj n-avedenih
številk je razvidno, da obole za teta-
nusom predvsem ljudje nekaterih po-
klicev, ki so okužbi najbolj izpostav-
ljeni. To so delavci in kmetje, ki dobi-
vajo manjše rane pri svojem poklic-
nem delu vsak dan, tako da je do
neke mere razumljiv brezbrižen odnos
do ran, ki pa so cesto le na videz ne-
znatne. Velik odstotek obolenj gre tu-
di na račun nizke zdravstvene pro-
svete pri teh slojih, ki so infekciji naj-
bolj izpostavljeni. Ker niso poučeni
o posledicah infekcije s tetanusovim ba-
cilom, ljudje ne prepuščajo ran v
oskrbo ali pa delajo pri lečenju velike
napake. Pri velikih in globokih ranah
pa se tetanus kljub pravilni oskrbi
rane in zaščitnemu serumu pojavlja, ker
ni mogoče ran temeljito očistiti, serum
pa nima potrebnega učinka, če so bttcili
močno strupeni, pa četudi jih je malo.
Vsi navedeni razlogi narekujejo na-
šim zdravstvenim oblastem, da posežejo
po učinkovitejšem sredstvu, ki bo pre-
prečilo ali vsaj občutno znižalo število
obolenj za tetanusom in tako tudi zni-
žalo število smrtnih primerov. Ze od
leta 1924 je znano, da lahko zaščitimo
človeka proti tetanusu z zaščitnim ce-
pivom tako, kakor zaščitimo s ceplje-
njem človeka proti kozam in davici.
Vrednost takega cepljenja se je poka-
zala posebno v zadnjem desetletju v
velikih   armadah,  ameriški,  angleški.
sovjetski in francoski, ki so zaščitile
svoje vojake proti tetanusu s ceplje-
njem, saj je jasno, da so v vojski naj-
bolj izpostavljeni tovrstni infekciji. Ve-
liki uspehi niso izostali. Ti se odražajo
najbolj 'tam, kjer poleg cepljenih žive
v enakih okoliščinah tudi necepljeni,
ki so izpostavljeni infekciji. Naj nam
nekaj številk zopet bežno osvetli uspeš-
nost cepljenja. Omembe vreden primer
predstavljajo vojaki britanske ekspedi-
cijske vojske v Franciji v letu 1940.
Med 16.000 proti tetanusu cepljenih vo-
jakov ni bilo niti enega primera teta-
nusa, medtem ko se je ta pojavil med
1800 necepljenimi vojaki v 8 primerih.
Drug tak primer nam pojasni uradno
poročilo sanitete ameriške armade, ki
pravi, da med desetimi milijoni ame-
riških vojakov, ki so se borili na vseh
kontinentih, pa celo na zelo tetanogenih
področjih, ni obolelo več kakor 12 vo-
jakov za tetanusom. Ce primerjamo te
zadnje številke (10 milijonov vojakov,
4 leta vojne, število poškodb v vojnem
času, manjše možnosti pravočasne in
pravilne oskrbe ran kot v mirni dobi)
z zgoraj navedenim številom obolenj v
5 povojnih letih v Jugoslaviji, nam po-
stane očitno, da so uspehi tamkajšnje-
ga zaščitnega cepljenja sijajni. Naj na-
vedem še to, da so poročila sanitete na-
vedenih naprednih armad enotna v po-
ročanju, da se je število tetanusovih
obolenj 25 krat zmanjšalo v primeri s
številom tetanusovih obolenj, ki so se
pojavljala v prvi svetovni vojni, ko se
je omejevala zaščita pred infekcijo le
na oskrbe ran in dajanje seruma.
K takšnemu zaščitnemu cepljenju pri-
stopamo v LRS prihodnjih tednih.
Epidemiološki c( e'- pri Centralnem
higienskem zave , v Ljubljani bo or-
ganiziral zaščitno cepljenje prebival-
stva proti tetanusu, in to predvsem ti-
stih družbenih slojev, ki so infekciji
najbolj izpostavljeni. Kateri sloji so in-
fekciji najbolj izpostavljeni? Na Infek-
cijski kliniki v Ljubljani se je zdravilo
zaradi tetanusa v zadnjih petih letih
107 boln^ov, od tega 44 (41,12%) otrok
med 4. in 15. letom in 63 (58,80%) od-
raslih. Od odraslih prednjačijo kmetje
z 38,10^ (25 primerov) ter delavci s
36,51% (23 primerov)^ ostalih 25,39%
pa obsegajo ostali poklici. Vse svetovne
statistike navajajo, da so otroci, kmetje
in delavci, v vojni pa vojaki najbolj
izpostavljeni infekciji z bacilom teta-
nusa. Zato je potrebno storiti vse ukre-
pe, da se bodo polnoštevilno odzvali
temu, zaenkrat prostovoljnemu ceplje-
nju, predvsem navedeni poklici. V tem
sestavku očrtane posledice infekcije s
tetanusovim bacilom, ki jih podčrtava-
jo številke, dokazujejo, da je cepljenje
nujno pri še tako malo zdravstveno
prosvetljenem človeku; v kolikor pa bi
obstojale še kake nejasnosti, naj jih
ljudem obrazlože množične in prosvet-
ne organizacije.
Se rtekaj navodil o cepljenju samem.
Predvidoma se bo cepljenje vršilo v
mestnih sedežih l^gienskih postaj, na
infekcijskih oddelkih bolnišnic in po
sektorskih ambulantah na podeželju.
Vsak mora biti cepljen dvakrat v pre-
sledku 4 tednov. Po enem letu je treba
tistim, ki so v preteklem letu prejeli
obe predpisati injekciji, dati še eno
injekcijo cepiva. Zaščita prične delovati
šele po drugi injekciji, po preteku ene-
ga leta se mora zaščita z 1 injekcijo
okrepiti oziroma podaljašati, po tretji
injekciji pa traja zaščita dolga leta.
Podrobnejša navodila o pričetku cep-
ljenja bodo sledila v dnevnem časo-
pisju.
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. marca 1953
Stev. 11
Pred otvoritvijo
novega celjskega gledališča
Po mnogih neizpolnjenih obljjubah se
je končno ipribližal trenutek, ko se bo-
do odprla vrata novega celjskega gle-
daHiškega hraima. Dvorana im stranski
pirostKM-i so dlograjeni in opremljeni, na
o(Jru pa teko zadnja dela.
Redne vaje na novem odru se bodo
pričele 15. aipmiila. Slavnostna otvorit-
vena predstava Kreftiovih »CeLisRdh
grofov« v režiji Balbine Battelino-Ba-
ranovičeve, v inscenaciji inž. arii. Mi-
loša Hohnjeca in v kiostuntisiki opremi
Mije JaTČeve bo pirve dni maja.
Stuidij in delo v gledališču se med-
tem nemotemo naidaljiije. Tako bo pred
tem še ena premiera v sitarem gledali-
šč. Uprizorjena bo znasmenita Molie-
rova komedija »Namišljeni ibohiLk« v
rež^i Frana Žižka ter v scenski in ko-
stumski opremi Vladimiirja Rijavca. Pre-
miera bo predvidoma v sredo, 25. mar-
ca, in sicer kot že omenjeno, še v sta-
rem gledailiščiu.
Danes je gledališka uprava iiaapisala
podaljšanje prve poilovtce letošnjega
abonmaja še za ito j^redatavo v starem
gledadišču. Aboneniti si lahko podaljšajjo
vstopnice za to predstavo v dneh cd
16. do 21. marca od 15. do 18. ure dnev-
no ipri blagajni v Stanetovi ulici 15.
Posebej vabimo deilavske svete, da po-
daJljSajo vistopnice za sobotne abonmaj-
ske ipredstave za delovne kolektive.
Tako 'bodlo imeli aboneniti v starem
gledailišču šest predstav, v novem pa
štiiri, skupno torej deset, tako da bo
obveza gledališkega vodstva v celoti iz-
polnjena do konca junija, ko se sezona
zaključi. Podaljšanje abonmaja za no-
vo gledališče bo razpisano v aprilu. Za
redne štiri abonmaje v novi hiši bodo
seve prišli v ipošitev samo tisti albonenti,
ki bodo imeli v redu podaljšane vstop-
nice za šesto predstavo v starem gle-
dališču.
Po slavnostni otvoritveni predstavi za
goste iz vse Jugoslavije bodo prisili na
vrsto abonenti, ki bodo tako med pr-
vimi obiskovalci nove gledališke hiše.
V novi hiši pripravlja vodstvo gle-
dališča Celjanom vrsto presenečenj in
umetniških doživetij. Po otvoritvi bo
namreč v novem hramu »Slovenski gle-
dališki festival«. Gostovala bodo vsa
poklicna gledališča z najboljšimi pred-
stavami letošnje sezone. Obiskali nas
bodo: Drama SNG iz Ljulbljane, Opera
SNG iz Ljubljane, Mestno gledališče iz
Ljuibiljane, Drama SNG iz Maribora,
SNG iz Trsta, Prešernovo gledališče iz
Kranja in Gledališče za Slovensko Pri-
morje iz Positojne. Pri vseh teh gosto-
vanjih bodo imeli abonenti prednost.
Po Celjskih grofih bo domači ansam-
bel ufprizoril še dve komediji, eno hr-
vatsko in eno ameriško, a četrto abon-
majsko ipredstavo bo odigralo kot gost
eno od slovenskih gledališč.
Ob tei^i priložnosti še to:
Mladino, oikoličane in vse tiste, ki ne
morejo k večernim predstavam opozar-
jamo, da bo v nedeljo, dne 15. marca
ob pol štirih popoldne uprizorjena iz-
ven abonmaja zanimiva in napela For-
sterjeva igra »Robinzon ne sme umreti«.
Vstopnice za to predstavo so že na raz-
•polaigo. Skupine in posamezniki iz oko-
lice si lahko rezervirajo prostore pisme-
no ajli telefonično na št. 26-60, iz mesta
pa 'isebno ali telefonično v neomeje-
nem številu. Zveze z vlaki so ugodne!
L. F.
Uspehi in bodoče delo
Društva prijateljev mladine v Laškem
Iniciativni odbor Društva prijateljev mla-
dine, ki se je sestavil lani februarja, je vodil
delo do občnega zbora, ki je bil v mesecu
sepiembru. Že lani je društvo uredilo otroško
iffrišCe, pripravilo proslavo novoletne jelke in
pogostilo okoli 1300 otrok, a najpotrebne.iše
je obdarilo s potrebno obleko in obutvijo.
Z organizacijo AF2 so vzeli v najem tudi
njivo in pridelali okoli 3000 kg krompirja.
Društvu pa ni uspelo urediti šolske kuhinje,
čeprav so se za to zavzemali. Vzrok temu je
stanovanjska stiska, zaradi katere niso do-
bili primernih in potrebnih prostorov za ku-
hinjo.
Na zadnji seji Društva prijateljev mladine
so sprejeli več sklepov o svojem nadaljnjem
delu. Tovarišica Kokol Silva, ki je bila dele-
gat na občnem zboru Zveze prijateljev mla-
dine v Ljubljani, je poročala o problemih
in nalogah Društva prijateljev mladine. Ens
glavnih nalog je vzgoja staršev za pravilno
vzgajanje svojih otrok. Druga naloga pa je
skrb za družbeno vzgojo in razvedrilo naših
otrokT"Po teh smernicah je Društvo prija-
teljev mladine v Laškem začrtalo svoje na-
daljnje delo. Tako so sprejeli sklep, da bodo
imeli mesečna vzgojna predavanja za starše.
Na teh predavanjih bodo pedagogi — profe-
sorji in učitelji — skupno s starši obravna-
vali razna vzgojna vprašanja, ki večkrat po-
vzročajo našim mamicam težke preglavice.
Društvo bo ponovno popravilo in uredilo
otroško igrišče in odpravilo še razne nedo-
statke. Uredili bodo klopice in mizice, po-
pravili vrtiljak, gugalnice in peskovnik. Za
šahovsko sekcijo bodo nabavili več šahovskih
garnitur. V mesecu aprilu bo kino Laško
predvajal film »Kekec«. Iz dobička|tega filma
bodo nabavili šahovske garniture in pomagali
urediti protore Ljudske tehnike, kjer se bodo
pionirji zbirali in učili raznih spretnosti.
Poleg tega bo društvo pripravilo našim pio-
nirjem razne pripovedne popoldneve ter razne
prireditve in predstave. Skupno s šolo bodo
pričeli pripravljati »dan pomladi«.
P. A.
.Sumljiva oseba' v Zagradu
Očitno je, da se je amaterska aktiv-
nost to sezono preselila iz mesta v Za-
grad, kajti komaj teden dni po upri-
zoritvi igre »Svet brez sovraštva«, ki
jo je igrala igralska družina tamošnje
AF2, je mladinski odsek »Svobode« v
soboto, dne 7. marca imel premiero
Nušičeve dvodejanke »Sumljiva oseba«.
Igro je zrežirala Stante Marica. Po
njeni zaslugi je igra potekala v pri-
mernem tempu in razpoloženju, ki je
bilo zadeto zlasti v II. dejanju. Tudi
mladim igralcem lahko priznamo do-
kajšnjo vživetost v njihove like. Na
prvem mestu pač Majerju v vlogi sre-
skega načelnika, med pisarji pa CeUku
v vlogi Zike, Lackerju A. v vlogi de-
tektiva ter Plahuti v vlogi gazde Spase.
Tudi ostalih (žena, hči in dr.) ne mo-
remo reči, da niso svoje naloge rešili,
le da z manjšo zadetnostjo značajev, ki
jih je zahtevala vloga. Najmanj je za-
dovoljil Vesenjak v vlogi Djoke. S
primerno zamenjavo, bi se zmanjšala
tudi režiserjeva krivda, da je ta sum-
Ijivec, ki nosi določene piščeve avto-
biografske poteze, izpadel kot naiven
nebodigatreba, namesto kot korajžen
branilec svoje ljubezni in ^dnosov do
preočitnih slabosti družbe, v katero je
padel. Tudi ne vem, čemu so mu bile
gologlavemu in brez plašča potrebne
bele rokavice. Pri vsej skrbi, ki je sicer
vela iz igre, tudi ne moremo odpustiti,
da so v pisarni namesto s peresnikom
pisali — s trsko.
Na splošno pa so mladi igralci dosegli
svoj namen: z igro so privabili v pouk
in zabavo lepo število gledalcev, ki so
se nasmejali razgaljenim starokopit-
nežem, stremuškim kanclistom in biro-
kratom.
Ce bi F>o igri ne zvedel, da bodo agilni
ljudskoprosvetni delavci Zagrada, Pe-
čovnika in Polul dobili nov krov — bo-
disi v razširjenem Gasilskem domu,
bodisi v dvorani novega šolskega po-
slopja — bi jim privoščil sredstev, s ka-
terimi bi si izboljšali, izpopolnili in
olei>šali oder ter dvorano. Njih ljudsko
izobraževalno delo bi se iznebilo znakov
zasilnosti in slučajnosti ter bUo pogo-
jeno za vse lepše in obilnejše uspehe.
Menim, da zaslužijo tako podporo iz
čisto kulturnopolitičnih ozirov. Ta
kmečko-politični predel spada sicer
upravno pod mesto Celje, toda do nje-
gove gledališke in koncertne dvorane
ima tudi uro in več hoda, največkrat
čez kamen in po blatu. Take okoliščine
ne dajejo upanja, da bodo ti ljudje,
gospodarsko in socialno navezani na
svoj rudnik, kamnolom in apnenico, že
jutri povečali število obiskovalcev na-
šega gledališča in koncerta, urejena
dvorana in oder pa bo podvojil njihovo
lastno kultumoumetniško prizadevanje,
hkrati pa v izpopolnitev njihovega kul-
turnega in prosvetnega življenja pri-
vabil še kako kulturniško skupino iz
mesta.
Gustav Grobelnik
^ledališQe sQupine celjsHe oQolice
se pripravljajo na teQmovanje
Sklep okrajne skupščine Ljudska pro-
svete za Celje-okolico, da bodo vsa
ljudskoprosvetna društva, aktivi in
Svobode tekmovali kot celota in s svo-
jimi odseki v počastitev 10-obletnice
ustanovitve AVNOJ, je našel med Ijud-
skoprosvetnim delom dokaj odziva. Pri
tem so doslej najaktivnejše od vseh
skupin gledališke družine, ki že kar
pridno vadijo ter skušajo dvigniti svoj
umetniški nivo in sočasno razširiti svo-
je članstvo. Tako se bodo z »Desetim
bratom« pomerile kar tri družine: Spi-
talič, Dobrna in Griže. Velika Ptrešica
bo priredila »Razvalino življenja«, St.
Andraž »Užitkarje«, St. Lovrenc »Pri
Hrastovih«, Podčetrtek Nušičevega
»Dr.«, Loke »Gospo ministrico«, Šmarje
»Celjske grofe« in »Rokovnjače«, Vran-
sko »Stilmondskega župana«. Strmec
»Verigo« itd. Nekatere izmed teh dru-
žin bodo priredile predstave na pro-
stem, doma in v Okr. letnem gledališču,
kot n. pr. Šmarje, Vransko, Griže. Tako
bodo svoje delo nadaljevale tudi v letni
sezoni, ki je bila doslej, kar se tiče gle-
dališke dejavnosti, dokaj mrtva.
Mnoge skupine pa namena tekmo-
vanja le niso pravilno razumele, zato
trde, da za tekmovanje niso sposobne,
da so šele začele z delom itd. Njihova
skromnost je sicer dober znak odgovor-
nosti gledališkega dela, vendar v tem
primeru ni umestna. Smoter tekmova-
nja ni, poiskati zgolj prvaka v okra-
ju, temveč razgibati naša društva in
njihove odseke, razširiti članstvo, po-
spešiti delavnost, povezati, odnosno raz-
širiti tovEiriške odnose med društvi, ia
kar ni najmanj važno, zboljšati vsebin«
in kvaliteto odrskega dela. — Skupine
so razdeljene v tri kategorije: A, B ia
C. Pod C spadajo začetniške družine —
zato nikar bojazni! Skoraj čudno je, da
se tekmovanju doslej še niso odzvala
nekatera delavskoprosvetna društva
Svobode, kot n. pr. Laško, Rečica pri
Laškem, Žalec, Slov. Konjice, Store in
Rog. Slatina. Od teh društev upraviče-
no pričakujemo najboljše rezultate in
menimo, da bodo zamujeno nadokna-
dila.
OIOLPS se trudi, da bi zadostil že-
ljam začetnikov. Zato bo v aprilu or-
ganiziral začetniški režiserski tečaj.
Skoda, da ni zadostnega odziva za tečaj
prav iz tistih društev, kjer vedno jadi-
kujejo, da nimajo sposobnih ljudi. Te-
čaj je za to, da ljudi usposobi. Poleg
tega okr. izposojevalnica stalno množi
svojo knjižnico odrskih del ter s tem
pomaga družinam pri izbiri. Zadnji
čas pa je pričela tudi organizirati od-
delek za šminkarske potrebščine, ki je
seveda še skromen, bo pa do prihodnje
sezone popolnejši.
Vsa ta prizadevanja morajo roditi
'uspehe, zato naj gledališke družine ni-
kar ne klonijo pred težavami, ob ka-
tere trenutno še pač marsikdaj trčijo.
Le z veseljem na delo. Mi-
Skupni koncert mladinskega zbora
I. gimnazije in komornega moškega zbora
18. marca bo v Narodnem domu kon-
cert mladinskega zbora I. gimnazije in
komornega moškega zbora. Koncert je
posvečen 60-letnici Planinskega društva
Celje, nasledniku nekdanje Savinjske
podružnice SPD.
Planinska organizacija savinjskega
področja, ki je pred vojno obsegala naj-
večji teritorij in je od Lisce in Mrzli-
ce do Okrešlja postavila in vzdrževala
celo vrsto planinskih postojank, je tudi
po osvoboditvi edina organizacija, ki
je na obsežnem planinskem svetu ob-
novila, vzpostavila in na novo zgradila
znana planinska oporišča in s tem omo-
gočila kljub slabim prometnim razme-
ram lep razvoj množičnega planinstva,
.alpinizma in smučarstva. 60-letnico bo
društvo proslavilo med drugim s kon-
certom, dveh najboljših celjskih pev-
skih korpusov, ki ju vodi znani in pri-
znani dirigent prof. Egon Kunej, rav-
natelj celjske glasbene šole. Koncert
slovenske pesmi za planinski jubilej je
primeren, saj je slovenska narodna pe-
sem izredno pomemben činitelj v na-
šem narodnem prebujenju, praktično po
času in kraju združena z nastankom
in razvojem slovenskega planinstva.
Premnogi znani tujerodni planinski pi-
satelji radi govore o godbi višin, ki jm
s slastjo uživajo na vrheh, ožarjenih c
očarljivim svitom dneva ali ovitih t
zlokobne sence neurnih megla in vi-
harjev. Znana je primera med arhitek-
turo in glasbo. Pravijo, da arhitektura
gora na premnoge učinkuje kot okame-
nela muzika. Naj bo vir temu občutku
ali doživetju kakršen koli, vsekakor je
prav, da posvetimo koncert planinski
obletnici, saj je planinstvo po svoji
vsebini prav tako kulturni kot športni
pojav.
PREŠERNOVA NAGRAJENCA IZ CELJA
Prešernove nagrade sta bila deležna tudi
dva mlada Celjana, bivša dijaka I. celjsk«
gimnazije, in sicer:
EMIL KOLENIK, študent prirodoslovne fa-
kultete v Ljubljani za delo: »Pokrajina okroc
Tmovelj in Ljubečne pri Celju.«
VLADKO FAJGELJ, študent prirodosloVn«
fakultete v Ljubljani za delo: »Planine t
vzhodnem delu Savinjskih Alp«.
Čestitamo in želimo nadaljnjih uspehov.
KONCERT PEVSKIH ZBOROV
»Svobode« Šoštanj
Pred kratkim je bil koncert pevskih
zborov »Svobode« v Šoštanju. Na kon-
certu so nastopili moški, ženski in me-
šani pevski zbor ter dve solopevki. —
Koncertu sta prisostvovala poleg ostalih
gostov tudi član izvršnega sveta Ljud-
ske skupščine LRS tov. Ivan Regent in
pisatelj tov. Etbin Kristan.
Lahko rečem, da je koncert v celoti
dobro uspel. Da je uspel, se lahko skle-
pa že tudi iz tega, ker so bili vsi po-
slušalci zelo zadovoljni in je marsikdo
rekel, da ni pričakoval takšnega uspeha,
saj so zbori vadili le malo časa, mešani
zbor pa je imel skupne vaje le zadnji
teden pred nastop>om.
Najlepše sta zapela ženski in mešani
zbor, ki ju vodi tovarišica Justina Tro-
bina. Vsaka pesem je bila res z ob-
čutkom zapeta. Občutiti je bilo gibčnost,
nežnost; opaziti, kje veje iz pesmi ve-
selje, kje žalost. Ženski zbor je najlepše
zapel pesmi »Venite rožce moje« in ko-
roško narodno »Tam dol za jezerom«.
V prvi pesmi je solo za sopran prav
lepo odpela tovarišica Cvetka ■•Tovšak,
v drugi pesmi pa tovarišica Fani Kos.
Mešani zbor pa je najlepše zapel pesmi
»Korotan« in »Majeva«. Poslednja je s
svojo razgibano ritmiko in odličnim po-
dajanjem navdušila vse poslušalce.
Moški zbor, ki ga vodi tov. Ivan Na-
raločnik, je najlepše, najbolj občuteno
zapel narodne pesmi. Ne vem, če je
moje mnenje pravilno; meni se je zdelo,
da so bile vse pesmi zapete preveč
enolično in da ni bilo opaziti razlike
med razpoloženjem. Verjetno je to za-
radi tega, ker zbor še ni popolnoma
vpet, saj je bil šele pred kratkim časom
ustanovljen. Člani so prišli iz raznih
zborov in so navajeni različnega poda-
janja. Zbor pa ima vse pogoje, da po-
stane dober zbor.
Solopevki sestri Tovšakovi sta zapeli
v duetu dve pesmi: »Slovo od planin«
in »Bilo je lepo«. Obe pesmi sta zelo
občuteno zapeli, posebno lepo je bila
podana druga pesem. Za izvajanje sta
želi precejšnje odobravanje. Sopranistka
Cvetka Tovšak ima lep, čist glas, ki si
ga bo s šolanjem še izpopolnila.
Pri celotnem podajanju vseh treh
zborov in pri solotočkah je motilo samo
to, ker so pevci peli z notami v rokah.
V kolikor bi peli na pamet, bi laže sle-
dili p>evovodji in bi bil uspeh še lepši.
Upam, da bodo v bodoče tudi tako peli,
saj jim je to priporočal tudi tov. Regent,
ki pa se je drugače zelo pohvalno iz-
razil o koncertu in je pevskim zborom,
posebno pa tov. Trobinovi, k bspehu
čestital in pozval vse sodelujoče, da z
voljo in vztrajnostjo gredo še naprej po
tej poti.
Obisk na koncertu ni bU ravno zado-
voljiv in je dovolj žalostno, da Soštanj-
čani za to vrsto kulturnega izživljanja
ne najdejo dovolj razumevanja in po-
trebe, po drugi strani pa vidimo, da so
vse dvorane, v katerih so razne za-
bave in veselice, nabito polne.
D. J.
MLADINA SE PRIPRAVLJA NA SVOJ PRAZNIK
15. junij je dan spomina herojske
smrti mladinske aktivistke Vere Slan-
drove, ki je na ta dan leta 1943 skupno
z Dušanom Kraigherjem izgubila svoje
mlado življenje v borbi z okupatorjem
na Dobrovljah. Da bi še poznim rodo-
vom ostal v spominu svetel lik skojevke
Vere, je okrajni komite LMS Celje-
okolica sklenil, da bo 15. junij praznik
mladine našega okraja. Vsako leto se
bo ta dan čim svečane j še proslavil.
Tako bo tudi letos. V nedeljo 14. junija
bo v Konjicah okrajni mladinski festi- '
val. To bo odraz dela mladine na vseh
poljih dejavnosti. Nastopali bodo mla-
dinci, ki so vključeni v raznih društvih,
(»Partizan«, KUD »Svoboda«, gasilci,
LT itd.). Okrajni komite LMS se je že
povezal z okrajnimi vodstvi društev,
kjer je našel polno razumevanje. Sama
svečanost se bo začela že v soboto
popoldne. Zvečer bo v domu »Svobode«
svečana akademija. V nedeljo bo mimo-
hod vseh nastopajočih, ki se bo končal
na novo zgrajenem stadionu. Priredili
bodo razna tekmovanja v streljanju,
plavanju, lahki atletiki itd. Za zaklju-
ček pa bo prijetno mladinsko rajanje.
Društva in mladinski aktivi se že pri-
pravljajo na ta svečani dan. Dolžnost
mladinskih vodstev je predvsem, da za-
gotovijo polnoštevUno udeležbo, društva
bodo pa poskrbela, da bo program festi-
vala čim boljši in čim lepši.
Okrajni komite je zaprosil industrij-
ska podjetja, kmetijske zadruge in sin-
dikalne podružnice tudi za materialno
pomoč. Tako so darovali: KZ Skomarje
20.000 din. Tovarna volnenih odej Skof-
ja vas 5000 din, zdravilišče Dobrna in
sindikalna podružnica 10.000 din, za kar
se jim OK najprisrčneje zahvaljuje. V
prihodnjih dneh bodo mladinski aktivi
prejeli v prodajo tudi značke za festi-
val, kar bo tudi ena oblik pomoči.
Prepričani smo, da ne bo v našem
okraju državljana, ki ne bi to zamisel
mladine odobraval ter jo tudi podprl.
KONCERT DVEH TAMBURAŠKJH ORKESTROV
Tamburaški zbori so se pričeli v
Sloveniji pojavljati vse pogosteje.
V poročilih z okrajnih skupščin
Ljudske prosvete se omenja vedno
večje število tamburaških odsekov
pri kulturno prosvetnih društvih
ih tudi v »Svobodah«. Se več pa
je želj, da bi se tamburaški zbori
ustanavljali hitreje in dajali
osnovno glasbeno vzgojo našemu
delavcu v mestu in na vasi.
Ze od leta 1947 obstoja v dru-
štvu »France Prešeren« tambu-
raški odsek, ki je sprva gojil le
lahko plesno glasbo, leta 1951 pa
prešel na študij resnejše koncert-
ne glasbe. S tem je odsek mnogo
pridobil. Po težavnem prehodu v
nov glasbeni svet je članstvo spo-
znalo vso lepoto koncertnih skladb
in se jih oklenilo z veliko lju-
beznijo. Delo v odseku je dobilo
takšen razmah, kakršnega mora
današnje kulturno društvo nuditi
svojemu članstvu in ga s tem
uvajati v poznavanje in razume-
vanje glasbenih vrednot.
Število aktivnega članstva je v od-
seku stalno naraščalo; z discipliniranim
obiskovanjem vaj pa so dosegli tudi
kvalitetni napredek. Tako je v letu 1952
zabeležil med skupno 33 nastopi okoli
20 samostojnih koncertov v raznih oko-
liških krajih, pa tudi drugje (Ljubljana,
Nova Gorica itd.).
Društvo je odseku posvetilo vso po-
zornost, povečalo število instrumentov
in tako ustvarilo pogoje za nemoteno
delo. Trenutno šteje odsek 32 rednih
članov, od teh 26 izvežbanih za nastope.
Poleg tega je bil ustanovljen na celjski
pošti nov tamburaški odsek, ki je tudi
sestavni del društva. V tem odseku je
sama mladina, kar je izredno razvese-
ljivo v času, ko je potrebno pridobiti
za kulturno prosvetno delo čimveč mla-
dine. Skupno štejeta oba odseka preko
60 članov tamburašev. Ves pouk in vaje
v obeh odsekih opravlja in vodi dirigent
Janko Hočevar, ki je bil tudi ustanovi-
telj in prvi učitelj tamburaškega or-
kestra DKUD »Tine Rožanc« v Ljub-
ljani.
V povezavi s tamburaškim odsekom
DKUD »Tine Rožanc« bo tamburaški
orkester društva »France Prešeren«
imel v soboto, dne 14. marca ob 20. uri
v Narodnem domu svoj letni koncert
Po uspehu, ki ga je pokazal pred letom
na svojem prvem koncertu in poznejših
nastopih v Celju, smo radovedni, koliko
je orkester napredoval. Da je napredo-
val, nam kaže že program sobotnega
koncerta. Na željo članstva po spozna-
vanju glasbe je študiral nekaj opernih
melodij (Faust, Traviata), ki jih bo v
soboto v Celju prvikrat izvajal. Ugovor,
ki ga orkester pričakuje, da operna
glasba ni za tamburaške instrumente,
je tehten, vendar želi, da bi poslušalci
v izvajanju le-teh videli zmogljivost,
napredek in željo po spoznavanju, ra-
zumevanju in po ustvarjanju tudi kla-
sičnih skladb. Ce jih je s trudom štu-
diral, je prav, da jih tudi javno izvede.
V prvem delu sobotnega koncerta bo
nastopil tamburaški orkester DKUD
»Tine Rožanc« iz Ljubljane, dirigent
tov. Jagrič, drugi del bo izvajal domači
orkester pod vodstvom dirigenta Janka
Hočevarja, tretji del koncertnega pro-
grama pa bosta izvedla oba orkestra
skupno pod vodstvom dirigenta Janka
Hočevarja. V tem tretjem delu bo na-
stopilo 42 tamburašev.
Tako meddruštveno sodelovanje, ki
bo brez dvoma rodilo le dobre uspehe,
je z veseljem pozdraviti.
Koncertni program bo izvajan potem
še v Ljubljani in v Mariboru.        k
Tečai mednarodnega ieziha Esperanio
Esperantsko društvo ▼ Celju je imelo svoj
redni letni občni zbor dne 28. februarja.
Ljudsko prosveto je zastopal prof. Ivo Svarc,
Zvezo Esperantistov Slovenije tov. Avsec
Otmar in Esperantsko društvo Ljubljana, tov.
Mizerit Deziderij. Po referatu o delu društva
se je razvila živa razprava o bodočem delu
in programu. Posebno mesto je zavzemalo
vprašanje popularizacije gibanja in pouče-
vanja mednarodnega jezika. Tov. Avsec j«
poudaril značaj konference s predstavniki
družbenih organizacij o uporabi mednarod-
nega jezika Esperanto v odnosih z inozem-
stvom, ki se je vršila dne 17. februarja 195S
v Ljubljani. Konferenci je prisostvoval tudi
gen. tajnik esperantskih kongresov g. Mason
Stuttard, ki je med drugim naglasil, da se
je do sedaj za kongres prijavilo preko 800
delegatov iz S2 držav, med njimi že 10 uni-
verzitetnih profesorjev, ki bodo imeli znan-
stvena predavanja na esperantski letni uni-
verzi iz svojih delovnih področij. Prav tak*
bo na kongresu omogočeno Jugoslovanom,
da s predavanji seznanijo inozemske delegat«
o življenju in kulturnem nivoju v Jugo-
slaviji. Konferenca je po izčrpni razprarl
sprejela sklep, da organizacije v svojem delo-
krogu obravnavajo vprašanje Esperanta le»
ga rešujejo v smislu razprav konference.
Kot važno nalogo so poudarili sprejem
delegatov kongresa, ki bodo prebili nekolik«
dni v Celju. Največja naloga društva bo, d«
jih bodo seznanili z zanimivostmi mesta im
okolice. Zato pa bo moralo društvo primerno
urediti svoj lokal. Otvorili bodo nove začet-
niške tečaje, in sicer bo začetniški tečaj nm
Ljudski univerzi pričel 24. marca ob 20. url
(v II. gimnaziji — pritličje). Interesenti s«
lahko prijavijo vsak torek od 18. do 20. nr«
v II. gimnaziji in t dopoldanskih urah ▼
sindikalnem domu OSS (SlandroT trs
§tev. 10
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. marca 1953
Stran 5
TRIBUNA
LEPŠEVALNEGA   društva   v  CELJU
j^eonski napis »volna« je preminul
Celjani smo se zelo veselili, ko smo za-
nazili vnemo trgovskih podjetij, ki so oprem-
ljala svoje poslovalnice z neonskimi napisi.
Celje spreminja svoje lice tudi ponoči. Toda
napis »VOLNA«, ki je nekoč markantno
osvetljeval središče mesta, je preminul. Naj-
prej je odpovedala ena črka, nato ves napis i
proti Tomšičevem trgu, sedaj pa je od vsega'
ostala le tema . . .
MESNICA v PREŠERNOVI ULICI —
PRIMER NEUREJENOSTI
Mesnica v Prešernovi ulici nasproti pasaže
ni vredna človeškega pogleda. Marsikdo |l»i
godil, da je lokal povsem zapuščen in oa
nima svojega gospodarja. Vendar ni tako.
y mesnici se prodajajo mesni izdelki kot
drugod, le z razliko, da je ^ulturni izgled
lokala, če ga opazuješ z ulice nemogoč. Iz-
ložbena okna so zapuščena, lesena fasada ima
nedoločeno barvo, ki odpada, napis je po-
temnel. Pred dnevi sem opazil v izložbenem
oknu neokusno razmetane mesne izdelke, ki
prav gotovo ne morejo privabiti normalnega
kupca. Kdaj se bodo gospodarji zavzeli za
ureditev mesnice?
ALI SE BO V PASA2I PREŠERNOVE
ULICE ŠE KAJ UREDILO?
Lanskoletni napori, da se regulira Pre-
šernova ulica, niso bili zastonj. Precej dela
jo zahtevala novo urejena pasaža, ki naj bi
odstranila ozko grlo v središču mesta. Pa-
saža je izdelana, toda kaj je z lokali, izlož-
bami, razsvetljavo itd.? Razeu ponesrečene
»slaščičarne« Zvezda ni bilo dograjenega in
urejenega še ničesar. Poglejte si samo bivšo
poslovalnico »Solčava«, ki jo,skoraj ni opa-
ziti, če človek vnaprej ne ve, da se tu na-
haja tudi trgovina z manufakturnim blagom,
ki je nekoč slovela. Ali bodo letos lokali
urejeni?
V šali
švrk po napakah...
Zdravnik in boinilc ...
(Basen brez živali)
Živi zdravnik, ki je že v pokoju. Ima
avto in se vozi od službenega mesta do
kraja, kjer ima lepo hišo in še marsi-
Icaj. Vse življenje so ga obiskovali bol-
niki (in mu dajali dohodke), sedaj se
jih je pa naveličal.
Pa nekega dne pride k njemu fantič,
ki se še ni naveličal, najmanj pa živ-
ljenja, in pokaže razbito glavo. Baje jo
je razbil pri smučanju.
Zdravnik pa, kakor naveličan je bil
bolnikov, ga zavrne, češ, pojdi k taj-
niku občine, ta naj te obveže.
Na žalost, basen je zgubila vrednost.
Ni v preteklem času, je v sedanjem in
ni pravljična, ker v njej ne nastopajo
živali in ker je tudi kraj znan. (Vojnik).;
Bo pa vsaj poduk boljši. Tu ni šlo to-
liko za naveličanost, kolikor za jezo, da
si je občinski odbor dovolil predpisati
davek zdravniku, ki je že v pokoju in
še vrši privatno prakso.
Iz Celja...
TOVARNA EMAJLIRANE POSODE
ZA OBNOVO TURIZMA V ZGORNJI
SAVINJSKI DOLINI
Pred kratkim  je  dalavski svet in
upravni odbor Tovarne emajlirane po-
sode potrdil sklep, da se z opremo po-
čitniškega doma v Smartnem v Rožni
dolini podpre Planinsko društvo Celje,
ki je leta 1950 pričelo z obnovo svoje
bazne postojanke v Logarski dolini. Da-
rilo Tovarne emajlirane posode je tako
pomembno, da bi samo z njim bilo
omogočeno že v letošnji sezoni obrato-
vanje Planinskega doma v Logarski
dolini. Vrednost darila se ceni na 2,5
milijona   dinarjev,   približno   četrtina
denarja, ki bi bil potreben za skromno
opremo celotnega doma v polnem obra-
tu. Z darilom si je delavstvo TEP pri-
dobilo nekaj privilegijev v domu, ki
so same po sebi umevne, saj je to naj-
večji delovni kolektiv v Savinjski do-
lini, saj je dom v prvi vrsti namenjen
delovnim ljudem. TEP je v obnovi Zg.
Savinjske doline sodelovala že leta 1945,
tudi pozneje je iz lastnih sredstev mar-
sikaj investirala, toda žal ne tam, kjer
bi se investicij še danes veselila. PD
Celje je te geste veselo zato, ker je
končno tudi v Celju prišlo do sodelo-
vanja med PD in delovnimi kolektivi.
Po drugih večjih delavskih centrih je
obnova turizma po višjih predelih sko-
raj v celoti v rokah tovarn in večjih
zavodov (Jesenice, Maribor, Krško, Za-
gorje, Trbovlje itd.).
PD CELJE ZA PROMET
Z LOGARSKO DOLINO
PD Celje je vložilo na SAP prošnjo,
da z novim voznim redom vpelje stalno
avtobusno zvezo z Logarsko dolino, to
je s Planinskim domom v Logarski
dolini in s tem prekine dosedanjo ža-
lostno prakso. Prav tako je vložilo proš-
^ jo za napeljavo telefonske linije do
Planinskega doma. Ce bodo merodajni
organi tema dvema prošnjama ugodili,
bodo imeli lepe zasluge pri oživljanju
turistično omrtvele Zg. Savinjske doli-
ne. Svojo dolžnost bi naj še v večji
meri vršila cestna in cestarska služba.
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
V proslavo obletnice smrti Karla
Marxa bo v petek 13. marca ob 19.30
Uri v Narodnem domu predavanje: Živ-
Ijensko delo Karla Marksa. Z obilno
udeležbo bomo najlepše proslavili spo-
Oilh na prvega socialista —znanstveni-
ka — Karla Marxa. S svojim neumor-
Jiim znanstvenim delom je prvi poka-
zal izkoriščanemu proletariatu pot iz
kapitalističnega zatiranja v svobodo in
il^apredek v socializmu. Predaval bo
prof. Švarc Ivo.
S predavanjem: »Leonardo da Vinci«
Proslavlja LU v Celju 500-letnico nje-
govega rojstva. Leonardo da Vinci je
slikar-umetnik, glasbenik in veliki
''^hnik. Njegovo, na velikih načrtih in
V^etniških ustvaritvah bogato življenje
j6 vredno, zanimivo in p>oučno tudi za
^as. Predaval bo ravnatelj muzeja v
^^Iju, Anton Stupica, v petek, 20. mar-
ob 19.30 v predavalnici učitelji-
šča. Skioptične slike!
V Zagradu bo v dvorani Stegu pre-
daval v nedeljo, 15. marca ob 15. uri
P^of. Podjavoršek Albin o temi: Naloge
pomen moralne vzgoje. S kulturnim
fPoredom bodo nastopili gojenci Dija-
škega doma učiteljiščnikov.
Ljudska univerza za mladino v Celju
vabi vso mladino mesta Celja na pre-
davnje: Vtisi s V. kongresa LMJ v Be-
ogradu. Predaval bo delegat Kongresa,
sekretar MK LMS tov. Šega Ljuban v
ponedeljek, 16. marca ob 17. uri v pre-
davalnici učiteljišča.
POJASNILO
V zadnji številki smo priobčili med
poročili izpred sodišča, da je bil ob-
sojen Lesjak Franc, ki si je prisvojU
neko žico. Ker pa je bilo poročilo po-
manjkljivo dodajamo, da je obsojeni
Lesjak Franc rojen 1934 leta in usluž-
ben pri regulaciji v Levcu. To podrob-
nost navajamo, da ne bi prišli v zmo-
to in mislili pri tem na Lesjak Franca,
rejonskega monterja, ki je obsojencev
oče in je pri vsej stvari popolnoma ne-
prizadet.
SKUPŠČINA   MESTNE   GASILSKE   ZVEZE
28. februarja je bila v gasilskem domu v
Gaberju skupščina Mestne gasilske zveze Ce-
lje. Iz podanih poročil je razvidno, da je
bilo delo Zveze v preteklem letu zelo uspešno.
Navzoči delegati so iznesli svoje težkoče. Le
škoda, da se skupščine niso udeležili po-
vabljeni zastopniki oblasti in političnih or-
ganizacij. Skupščina je obsodila pisanje ta-
kih člankov, kot ga je prinesel Slovenski
poročevalec z dne, 30. 12. 1952 in izjavila,
da se gasilci teritorija Celje ne čutijo pri-
zadete, ker se navedene stvari pri nas ne
dogajajo. Med zadanimi nalogami je tudi
sklep — vključiti v gasilske vrste več mla-
dine in žena.
DRŽAVNO PRVENSTVO METALURGOV
Republiški odbor metalurgov LRS priredi
v izvedbi in pod pokroviteljstvom sindikalne
podružnice Cinkarne v Celju v dneh 14. in
15. marca na Golteh tekmovanje v velesla-
lomu, slalomu, tekih in skokih na 20 metrski
skakalnici. Tekmovanje bo za posameznike
in moštvo za prehodni, dragoceni pokal, ki
ga sedaj hrani ekipa jeseniške Železarne.
Tekmovanje bo zanimivo, saj bodo tekmo-
vale ekipe Jesenic, Raven-Guštanja, Mežice,
Idrije in ekipe Hrvatske, BiH, Srbije, Ma- •
kedonije.  Snežne  razmere  sb  na Mozirskih
planinah odlične.
CELJSKI METALURGI IMAJO OBŠIREN
PROGRAM
V bližnji bodočnosti bodo organizirali ve-
liko tekmovanje metalurgov v lahkoatlftiki.
V celjski Cinkarni uspešno deluje strelska
družina. Šahovska sekcija je pa celo zavzela
prvo mesto med sindikalnimi podružnicami
mesta Celja.
KONJSKI ŠPORT V CELJU
O tej panogi športa smo že večkrat pisali
obširno in strokovno, tokrat bi pa samo re-
gistrirali letni občni zbor, ki bi naj bil dne
18. februarja ob 17. uri v lovski dvorani OF
doma.
Kljub vsem potrebnim predpripravam so se
ob 17. uri zbrali le štirje: tajnica, blagajni-
čarka, drugi podpredsednik in en član uprav-
nega odbora. Ob 18. uri, torej 1 uro pozneje,
je prispela še ena članica od vseh svoj čas
blizu 100 vpisanih članov.
Od nadzornega odbora in ostalih zadolšenih
— in sicer vidnih, še bolj pa »važnih« funk-
cionarjev — ni bilo nobenega, kaj šele osta-
leg,-, članstva, posebno pa mladine, ki kljub
svojemu idealizmu in požrtvovalnosti zadnje
leto od društva ni imela ničesar, kvečjemu
razočaranje.
V zadnjem polletju je delo kluba popolnoma
zamrlo. Vzroki? Objektivni in subjektivni,
ker ni na razpolago živih konj in pa razen
nekaj častnih izjem nobene delavnosti na
prejšnjem občnem zboru izvoljenih funkcio-
narjev, nešportni in nesocialni odnos do mla-
dine, .netovariško omalovaževanje še tistih
aktivnih delavcev, ki so do zadnjega vztra-
jali in res delali, ne pa samo govoričili —
superiorno kot pozvani »nadziratelji«, stro-
kovnjaki itd.
To nedeljo je letna skupščina republiške
zvezo v Ljubljani. Kaj in kakšno poročilo naj
delegat kluba »Savinja« poda? Mar o treh
pred dvemi leti izgubljenih ali morda celo
ukradenih sedlih? Morda o nobeni evidenci
inventarja kluba sploh! Nič ne moremo po-
vedati o vajah na res lepem in za »šolo ja-
Iz sodne d\orane
OKROŽNO SODIŠČE
Dolgoprstnež je Ivan Tavčar iz Zaloga pri
Šempetru v Sav. dolini. Jemal ni samo ži-
vila, temveč tudi obleko, denar in druge
stvari. Kradel je najraje pri sorodnikih in
znancih v svojem kraju. Tudi zaklenjene
stvari niso bile pred njim varne. Okrožno
sodišče ga je obsodilo na 1 leto zapora.
ZLOČIN, KI JE OSTAL NEPOJASNJEN
V dneh 20. in 21. februarja je bila pri
okrožnem sodišču razprava proti Gobcu Jo-
žetu iz Rogaške Slatine. Zaradi zaslišanja še
nekaterih prič je bila razprava preložena
na 9. marec.
Leta 1913 rojeni Gobec Jože je bil obtožen,
da je 7. julija 1951 med 12. in 14. uro v Ro-
gaški Slatini v hiši št. 146, ki je bila last
gluhonemega steklobrusilca Trelc Jožeta, te-
ga s sekiro pobil na tla in ga tako poško-
doval, da je Trelc umrl. Hkrati očita obtož-
nica Jožetu Gobec, da je izropal Trelčevo
stanovanje, pri čemer je odnesel okrog 30
tisoč dinarjev gotovine, nekaj zlatnikov, foto-
grafski aparat, nalivno pero, očala in aktov-
ko. Trelca so našli mrtvega šele 10. julija.
Umor je izvršil nekdo, ki so mu bile razmere
v hiši znane.
Po opravljenih prvih preiskavah je sum
padel na brata umorjenega Trelca, Martina
Trelca, natakarja iz Ljubljane, ki se je 10.
julija 1951 pojavil v Rogaški Slatini. Pozneje
pa so okoliščine pokazale, da je sum neute-
meljen. Izgledalo je, da storilca ne bo mo-
gočo izslediti. Neki otroci so pozneje našli-
v listnjaku pri domačiji Slavka Brvarja v
Rogaški Slatini aktovko, v kateri je bilo
nekaj Trelcu oropanih stvari. Sum je padel
na Brvarja, pa tudi ta je svoj alibi kmalu
dokazal. Zaradi dejanja je bil v preiskavi
tudi Jeršečič Jože, ki mu tudi niso mogli
dokazati dejanja. Bila je nakazana važna
okolnost, ki se je tikala pokojnikove aktovke,
predvsem v pogledu mesta, kjer je bila
aktovka najdena. Z ozirom na to je bilo
utemeljeno iskati storilca še vedno v okolju
Brvarjeve domačije. V Brvarjevem gospodar-
skem poslopju ima svoje skladišče podruž-
nica »Koteksa« v Rogaški Slatini. Tu je bil
zaposlen kot prevzemalcc kož Gobec Jože,
ki se je lahko svobodno kretal v vseh tamoš-
njih prostorih, tudi v lisitnjaku, kjer so
otroci našli aktovko. Sum je torej padel na
Gobca, ki je bil 17. decembra 1951 aretiran.
Pri zasliševanju na postaji LM v Rogaški
Slatini je zanikal, da bi bil on krivec, ni pa
mogel dokazati, kje se je kritičnega dne
ob času umora nahajal. Nato je bil Gobec
. prepeljan v zapore v Slovenski Bistrici. Tam
je sozaporniku Janku Polancu, bivšemu pre-
iskovalcu povedal, zakaj je zaprt, mu pri-
znal, da je on ubil Trelca in tudi vse po-
drobno opisal, kako je dejanje izvršil. Pozne-
je pa je preklical vse. V poznejšem poteku
preiskave je trdil, da j& bil v zaporu v
Slov. Bistrici tako zmešan, da se sploh ni
zavedal, kaj je takrat govoril. Tudi ves čas
razprave je zanikal vse.
Preložena razprava se je nadaljevala v po-
nedeljek. Zaslišane so bile še nekatere priče,
ki pa s svojimi izpovedbami tudi niso pri-
pomogle do razčiščenja zamotanega slučaja.
Javni tožilec je v svojem govoru vztrajal
na obtožbi, branilec pa je v svojih izvaja-
njih dokazoval nekrivdo obtoženca, ki ga
je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov opro-
stilo in takoj izpustilo na svobodo. Jože Go-
bec je bil v zaporu skoraj 15 mesecev.
Telesna vzgoja in šport
ZADNJI ŠPORTNI DOGODKI
NOGOMET
Kladivar : Branik — 2 : 2 (1 : 1)
KVadivar je imel v ,gosteli renomirane
nogometaše Branika. Neodločen rezultat pred-
stavlja v začetku sezone za Celjane lep uspeh,
tem bolj, če imamo v mislih zadnje hazenske
rezultate Branikovih zmag in pa težak poraz
Kladivarja v Trbovljah. Igra sama je bila zelo
lepa, čeprav na momente ostra in izredno
hatra Nasprotnika sta bila izenačena in ne-
odločen rezultat odgovarja poteku igre. Res
je, da so gostje prvih 15 minut bili v stalni
premoči, obramba Kladivarja z odličnim Po-
sinekom v krllski vrsti in vratarjem Polutni-
kom pa je preprečila sleherno uspešno na-
padalno akcijo Branikovcem. Kljub temu pa
so po srečnem naključju po nenamerni roki
Floreninija v kazenskem prostoru po uspešni
enajstmetrovki dosegli vodstvo. Strelec je bil
Gajšek. V nadaljevanju je po lepi akciji na-
pada dosegel izenačenje Marinček. V drugem
polčasu v borbi za zmago so bili najprej
uspešni domačini zopet po Marinčku, Brani-
kovci pa so izenačili po prostem strelu iz ne-
kakih 20 metrov, ki ga je efektno zaključil
Bizjak. Celotno moštvo Kladivarja je zadovo-
ljilo, le Stamejčič je bil vidno slabši od
ostalih. Dobro sta se uveljavila oba mladinca
Piki in Kokotec, ki sta uspešno opravila izpit
za sprejem v ligino moštvo! Vsi igralci Kla-
divarja so tokrat vso igro igrali res borbeno.
Pri Braniku je bila obramba boljši del mo-
štva, napad pa ni znal zgraditi nevarnih si-
tuacij pred golom Kladivarja. Sodnik Orel je
baje anuliral pravilno doseženi tretji gol za
Kladivarja, ki bi Celjanom prinesel zmago.
Vedeti pa moramo, da sodnik gleda na igro
s sodniškimi očmi, gledalci pa zopet drugače.
Mladina je premagala prvaka Slovenije —
Branika s 3:1 (3:0). Sijajen uspeh mladih
nogometašev Kladivarja, čeprav so nastopili
oslabljeni s 4 rezervnimi igralci. Gole sta
dala: Kvartič 2 in černe enega. Mladi nogo-
metaši Kladivarja se vedno bolj uveljavljajo!
ŽŠI?^ Celje je v Laškem proti domačinom
doseglo visoko zmago s 4 : O, mladina Celja
pa v Žalcu proti Partizanu Žalec neodločen
rezultat 2 : 2. Z istim rezultatom sta se lo-
čila v štorah Rudar (Velenje) in domači
Kovinar.
NEDELJSKI SPOREDI
Dom Partizana Celje—Gaberje od 8. do 13.
ure medmestni mladinski troboj v vajah na
orodju — Ljubljana : Maribor : Celje.
Igrišče Glazija: ob 14 — Odred (Ljb.) :
Kladivar — mladinski moštvi.
Ob 15,30 Borac (Zagreb)  : Kladivar.
Poročilo o smučarski prireditvi na Golteli
v počastitev IX, obletnice pohoda XIV. di-
vizije bomo zaradi pomanjkanja prostora^
objavili prihodnjič. „
KOŠARKA
Košarkaši ŽŠD Celja so imeli v gostih kar
3 ekipe Svobode iz Trbovelj, člani so zmagali
s 35 : 32, pionirji s 40 : 16, mladinke pa s
34 : 20. Bilanca treh zmag je po zadnjih ne-
uspehih celjskih košarkašev lep uspeh,
KEGLJAff JE
Kegljači Kladivarja so na tujih kegljiščih
odpovedali. Moški so v Jesenicah in v Kranju
doživeli dva težka poraza, ženske pa v Ljub-
ljani proti Iliriji. Moški so se po tem kolu
čvrsto usidrali na 6. mestu v republiški ligi,
NAMIZNI TENIS
Celjani so nastopili pred dnevi proti igral-
cem celjske Garnizije in dosegli visoko zmago
z 9:1. Edino točko je Garniziji prtboril
kapetan I. klase tov. Struga.
s ah
SINDIKALNO TEKMOVANJE
Rezultati 7. kola: Cinkarna II. — Ti-
skarna 3:3, Železnica — Emajlirana III.
3 in pol : 2 in pol, OLO Celje-okolica
— Emjalirana II. 6:0. Osmo kolo: Beton
— Cinkarna II. 4:2, Tiskarna — Emaj-
lirana III. 4 in pol : 1 in pol, Cinkar-
na I. — Železnica 4:2. Deveto kolo: Cin-
karna I. — Tiskarna 3:3, Beton — Emaj-
lirana III. 5 in pol : pol in Cinkarna
II. — Emajlirana II. 6:0 brez igre.
Končni rezultat tekmovanja: zmagova-
lec moštvo Betona z 31 in pol točk (pre-
hodni pokal), sledijo: Cinkarna I. 28 in
pol. Železnica 26 in pol, OLO Celje-oko-
lica 22 in pol. Tiskarna 19 in pol, Emaj-
lirana III. 16 in pol, Cinkarna II. 14 in
pol in Emajlirana II. 8 in pol točk.
OBČNI ZBOR
CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA
Celjski šahovski klub je 27. febru-
arja položil obračun dela v preteklem
letu. Izčrpna poročila in široka di-
skusija dajo slutiti, da je v klubu nov
polet, ki bo dobrinesel zaželjen razmah
na polju celjskega šaha. Za predsedni-
ka je bil ponovno izvoljen tov, dr. Ko-
vač.
KVALIFIKACIJSKI TURNIR
CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA
V februarju je bil zaključen kvalifi-
kacijski turnir CKŠ. Turnirja se je
udeležilo dvanajst igralcev. Zmagal je
inž. Marjanovič (Cinkarna) z 10 in pol
točkami, drugi Piki 9 in pol (oba brez
poraza), sledijo Dečko 9, Arh (Cinkarna)
7, Mraz (C.) 6 in pol, Jagrič 6, Kolar
(C.) 6, Piki Hilda 4, Kolar Venčeslav
(C.) 3, Škorjanc 2 in pol, Muršič 1 in
Suholežnik pol točke. Prvih šest igral-
cev je doseglo s tem peto kategorijo.
strokovne praktične izpite. Obiskuje
ga nad 120 nameščencev iz vsega okra-
ja. Tečaj bo trajal predvidoma do kon-
ca junija.
Občnega zbora sta se udeležila tudi
oba ravnatelja narodnih bank iz Šo-
štanja in Mozirja, nadalje član gospo-
darskega sveta okraja Šoštanj in pred-
sednik OZZ tov. Turnšek. Republiško
zbornico pa je zastopal njen odbornik
tov. Bobovnik Mišo iz Celja, Vsi ti so
pri debati podali svoja mišljenja o do-
sedanjem delu in dobre napotke za
delo v bodočnosti. Posebno so poudar-
jali dobro povezavo med zgoraj našte-
timi institucijami in zbornico. V bodoče
pa je želja vseh, da bo povezava še
boljša.
Med ostalimi je bil sprejet sklep,
da se v bližnji bodočnosti zgradi v
Šmartnem ob Paki, ki je nekako go-
spodarsko središče okraja, gospodarski
dom, ki bi FK)sebno dobro služil krajem
Zg. Savinjske doline, ki je precej od-
daljena od železnice.
Pri volitvah so delegati znova poverili
mesto predsednika tov. Steinerju, ki je
že sedaj uspešno deloval na tem mestu.
MLADINSKI SEMINAR NA SLEMENU
V lansko leto izgrajenem planinskem
domu PD Šoštanj na Slemenu je Okr.
komite Ljudske mladine Šoštanj orga-
niziral enotedenski seminar za člane
komiteja in sekretarje mladinskih akti-
vov.
Mladinci so se na seminarju pogo-
vorili o problemih organizacije, pro-
učili so predlog novega statuta LMJ in
sprejeli sklepe o bodočem delu organi-
zacije v letu 1953.
Dan osvoboditve Zg. Savinjske doline
je proglašen kot okrajni mladinski dan,
dan rudarjev pa kot dan mladine Ša-
leške doline.
Seminar je bil vzorno organiziran,
posebno zahvalnost pa je treba izreči
tov, Zenu, Globačniku, Podvratniku in
Stegnarju, kateri so kljub visokemu
snegu prihajali predavat iz 18 km od-
daljenega Šoštanja.
V cilju, da bi se delo med mladino
še poboljšalo, je bil sprejet sklep, da bo
poleti še en seminar voditeljev mladine.
HVALEVREDEN UKREP
Zadnjo nedeljo se je zopet zbralo
okoli 60 sadjarjev na predavanjuf katera
skupno jjrirejata Kmetijska zadruga in
Ljudsk'univerza. O sadjarstvu je go-
voril tovariš Edi Steblovnik, ravnatelj
trgovskega podjetja OZZ Celje-okolica.
Po zanimivem predavanju in živahni
razpravi so se vsi prisotni izrekli za
obvezno škropljenje sadnega drevja. Ze
ta teden se je s škropljenjem pričelo in
bo poškropljen ves okoliš v območju
Kmetijske zadruge Šmartno ob Paki.
Potrebno škropivo je proti malenkostni
odškodnini preskrbel odbor KZ pravo-
časna. Še je čas, da se s skupnimi moč-
mi ubranimo največjega škodljivca sad-
nega drevja — kaparja. Sosedne za-
druge pozivamo, da tudi one osvojijo ta
hvalevredni sklep in poškrope vse sad-
no drevje na svojem območju. Le v
skupnosti je moč!
Po šoštanjskem okraju
OLO SOSTANJ IN LOGARSKA
DOLINA
OLO Šoštanj je odobril 1,000.000 din
kot podporo PD Celje za obnovo Pla-
ninskega doma v Logarski dolini. Da-
rila je celjska planinska organizacija^
toliko bolj vesela, ker je prišlo ravno
v pravem času in to od okraja, ki se
do nedavna ni skoraj nič zanimal za
svoj sev. zahodni predel, ki spada med
najlepše alpske predele sploh.
OLO Šoštanj želimo, da bi našel
sredstva za načrtno obnovo Solčave in
glavnih turističnih središč v Zg. Sa-
vinjski dolini. Republiška komisija je
leta 1950 v Logarski dolini določila, kaj
se sme graditi in kaj ne. Zastopnik Za-
voda za varstvo prirodnih znamenitosti
je izposloval načelno dovoljenje za raz-
širitev planinske baze (velika depan-
dansa in weekend hišice), dalje posta-
vitev še enega hotela (ki bi ga verjetno
gradil OLO Šoštanj) in dograditev ho-
tela Logarskih sester. Ze davno bi se
po sklepu te komisije in okrajnih funk-
cionarjev morala podreti ruševina Ples-
nikovega hotela, ki ima nemogočo lo-
kacijo, vendar doslej ni bilo nikogar,
ki bi ta merodajni oblastni sklep iz-
vršil.
V VELENJSKEM RUDNIKU SO
preSli na AKORDNO PLACO
Delavski svet v Velenju je sklenil
uvesti v rudniku zopet plačo na akord,
da ne bi bilo zastoja v proizvodnji. Raz-
pravljali so tudi o višini plač usluž-
bencev in vodilnega osebja, ki ni za-
popadeno v akordnem načinu dela.
Sprejeli so tudi predlog direktorja, ki
je predlagal, naj bi odobrili študij od-
kopnih metod v rudniku, ki naj za-
interesira vse od inženirjev do rudar-
jev, ker je le v mehanizaciji rudnika
rešitev in napredek. Glede uslužbencev
so sklenili priznati nadurno delo vsem,
ki so v osemurnem času popolnoma za-
posleni in dela izvršujejo po svojem
službenem času. Prav tako so spreme-
nili tudi tekstni del tarifnega pravilnika
v toliko, da delavski svet iX)oblašča za
sprejem in odpust delavcev po pred-
hodni odobritvi delavskega sveta in
sindikalne podružnice, direktorja.
Iz Šmartnega oh Paki
KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO
NE SPI
Ljudska prosveta v Šmartnem ob Paki
je preteklo soboto in nedeljo uprizorila
W. S. Maughamov Sveti plamen. Oba-
krat je bila dvorana polno zasedena.
Zakaj pa tudi ne? Igralska družina je
s to prireditvijo in s svojim nastopom
dokazala, da je sposobna tudi za težka
dela in da bi bili marsikje veseli, če bi
imeli takšen igralski kader. Scenerija
je pokazala, kaj se da napraviti, če
zmagujeta volja in veselje. Zato pri-
čakujemo, da nas bodo v doglednem*
času presenetili še s kakšnim novim
dramatskim delom. Mirno lahko trdi-
mo, da je bilo to delo podano kot eno
izmed najlepših po osvoboditvi, kar je
potrdilo tudi občinstvo samo, ki ni sko-
parilo s priznajem. Le korajžno po tej
poti naprej!
PROSLAVA 8. MARCA
Tudi proslava 8, marca je prav lepo
uspela. Ob polno zasedeni dvorani so
nastopili na odru šolski otroci z dekla-
macijami in recitacijami. Mladinski
pevski zbor nižje gimnazije pa je prav
občuteno zapel nekaj ljubkih pesmi,
primernih za to proslavo. O pomenu
tega dne je govoril tukajšnji šolski
upravitelj. Ljudje, posebno naše žene,
ki so imele ta dan svoj praznik, so bile
prav zadovoljne in hvaležne priredite-
ljem proslave.
OBCNI zbor TRGOVINSfi:E ZBOR-
NICE V SMARTNEM OB PAKI
Dne 10. marca je bil tukaj prvi občni
zbor Trgovinske zbornice za okraj Šo-
štanj.
Trgovinska zbornica se je ustanovila
šele avgusta lanskega leta. Iz poročila
predsednika tov. Steinerja je bilo raz-
vidno, da je v tem času dosegla prav
lepe uspehe. Danes šteje že 44 članov.
V tej dobi je imel upravni odbor se-
dem sej, na katerih je obravnaval važne
tekoče zadeve. Posebno pažnjo je odbor
posvečal dvigu svojega kadra. Zbornica
je bila v LRS prva, ki je organizirala
za trgovske nameščence tečaj, da bodo
lahko   nameščenci   še   letos   položili
hanja« — teorijo in prakso — naročenem le-
senem konju, ki je že 8 mesecev shranjen
v telovadnici I, gimnazije — in stoji brez
opreme in potrebne deske — ker so zopet
»nadzorni strokovnjaki« dali svoje »strokovno«
mnenje, da je vse to že itak v telovadnici —
in ni treba kupovati itd. itd. itd. Morda o
vrednih in polnoštevilnih udeležbah na sejah
upravnega in nadzornega odbora, ali celo o
delvi kluba v letu 1952, ki je za klub »Sa-
vinja« porazno.
Za ta vsestransko koristen in plemenit šport
je poeoj: ljubezen do konja, požrtvovalnost,
potrpljenje do dela z mladino, posebno pa
časovne žrtve in večkrat tudi materialne ter
res iskreno nesebično socialistično tovarištvo.
Vso to da krono stvarnega dela in realnih
rezultatov.
V tem športu ni samo namen jahanje —
paradiranje! Mnogo več gospodarske, obramb-
ne in ostale vsebine, kot pravilno voženje,
pravilno ravnanje s konjeni, pravilna nega in
zdravljenje manjših bolezni, pravilno hranje-
nje in napajanje, uporaba za tekoče delo in
pa usposabljanje ne samo konja, temveč tudi
ljudi v sklopu predvojaške vzgoje mladincev
in odgovarjajoče znanje rezervnega podoficir-
skega in oficirskega komandnega kadra konje-
niških artilerijskih edinic.
Mislimo, da bi se merodajni o problemu
konjskega športa Spodnje Štajerske s centralo
v Celju malo zainteresirali, da ta lep šport
popolnoma ne zamre.
f. r.
stran 6
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. marca 1953
Stev.
OBJAVE IN OGiASI
GOSPODARSKI KOLEDAR ZA LETO 195S
Uprava »Nove proizvodnje«, obzornika na-
predka v tehniki in gospodarstvu je izdala
»Gospodarski koledar« za leto 1953. Obsega
528 strani velikega knjižnega formata, je
močno vezan v platno in je po svoji estetski
grafični obliki in po bogati vsebini tak, da
ga še ni videl in se s tako praktičnim ko-
ledarjem še ni okoriščal naš poslovni človek.
Objavili smo že v časopisju, da ga naj vsi
prednaročniki iz Ljubljane in okraja Ljub-
Ijana-okolica dvignejo v upravi »Nove pro-
izvodnje«, Ljubljana, Gregorčičeva 23. Vsi
drugi prednaročniki pa ga morejo dobiti v
vseh najbližnjih knjigarnah Državne založbe
Slovenije in Mladinske knjige. Kasnejši na-
ročniki in interesenti ga morejo prav tako
dobiti ,v sleherni knjigarni. Toda treba je
pohiteti, ker bo naklada skoraj po?la in ker
bodo knjigarn« Državne založbe Slovenije in
Mladinske knjige konec marca likvidirane.
— Cena enemu izvodu je 300 din.
LASTNIKOM GASPARIJEVIH SLIK
Slikar M. Gaspari, letošnji Prešernov na-
grajenec pripravila življenjsko ra''Sta*o svo-
jih umetnin. Vljudno nanrošamo insfnike
Gasparijevih originalov, da se zglasiio v
upravi celjskega muzeja bodisi, di priiav''o
slike imcnovaTiega ali pa prinesejo originale
na posojila Moderni galeriji v Ljubljani, za
katero zbira gradivo naša uprava. Razstava
bo od 1. do 15. aprila pod streho Moderne
galerije v Ljubljani. Do konca aprila b-^do
lastnikom vrnjena dela. Ob predaji origi-
nala prejme začasno potrdilo s strani unra^e,
reverz pa bo izdala Moderni gal»riia. Za-
četkom meseca maja namerava slikar M.
Gaspari razstavljati tudi v Celju.
Mestni muzej v Celju
POZIV
Ponovno pozivamo vse »avc/ance za^ebnesra
sektorja, ki so v letu 1952 onravliali kakršno
koli pridobitno delo ali izvrševali safT^ostojn««
poklice, ali so imeli dohodke od zgradb in
od drngih imovinskih predmetov in pravic,
da najpozneje v roku 8 dni vložijo davčne
prijave.
D.i^čpft prijave dobijo na Upravi za dohod-
ke MLO, soba št. 9.
Opozarjamo vse davčne zavezance, ki še ni-
so vlomili davčnih prijav, da to store v zsroraj
določenem roku, ker bo zoner tiste, ki pri-
jav niso vložili, nvedtin upravni postopek po
obstoječih predpisih.
MLO Celje, oddelek za gospodarstvo
Uprava za dohodke
OPOZORILO
ZaknpniVe zemljišč. Vi «o v posesti zakup-
nih posrodh. izdanih v ]pit\i lO^t in io^z vibi-
mo. da '^ri npr«'''' »T^jvtii na^^^di in javn<» na.
prave« r«»l!e, 7''1aTiekova nli^a IS. nri+lirJe
desno, plaraio zaknrinino za leto 195^, in to
najkasneje do       Tnar'>a f. 1.
Tistp»»a. ki do te-^a časa ne bn n1n?al znknn-
Tiinp. bomo smatrali, da za nadaljnji ■/nlcnp ne
rpflekfira več. zemliišre pa Viomo oddfili drii-
jfini roflektantoTn. S tem o''nadejo fndi '»'se
morebitne reklamacije, ki jih uprava ne bo
mogla upoštevati. Uprava.
AVTO-MOTO DRUŠTVO OBVEŠČA
da prične s šofersko šolo dne 19. marca 1953.
Vsj priiavljenci, kakor tudi oni, ki želijo po-
sečati šofersko šolo. naj se tega dne javijo
v društvenih prostorih ob 19. uri na Miklo-
šičevi "esti 2, Do tef^a dne na sprejema pove
prijavljence tov. Dolinar Jože, vsak dan od
8. do 12. in od 14. do 18. ure. Pohitite s
prijavami, ker je število tečajnikov o"ieieno.
Odbor
PREKLIC
Uprava za dohodke OLO Celje-okolica pre-
klicuje kot neveljavno pooblastilo za vršenje
kontrole nad vplačevanjem državne akumula-
cije in prometnega davka v podjetjih socia-
lističneg-a in privatnega sektorja, izdano pod
št. 11-1574/5-C 4 z dne 6. I. 1953 na ime
Poljšak Stane (bivši uslu-benec naše
uprave). Tukajšnja uprava za dohodke ne
odgovarja za eventuelne posledice zlorabe
tega pooblastila.
Celje, dne 12. III. 1953. '
PODJETJA, USTANOVE IN ZASEBNIKI
obračajte se na novo ustanovljeno »Ekonom-
sko pisarno« v Stanetovi ulici št.  15.
Dajo vam gospodarske nasvete, vrši revizije,
vodi knjigovodstvo manjšim obratom, sei-
stavlja vloge, prošnje in pritožbe, zastopa
pred drž. arbitražo, posreduje pri prodaji oz.
nakupu nepremičnin itd.
FOTO-KINOAMATERSKO DRUŠTVO
v Celju predvaja v soboto, dne
14. t. m. ob 19 uri v dvorani Ljudskega
gledališča diapozitive slik IV. medna-
rodne razstave v Ljubljani, s tolmače-
njem in kritiko slik po tov. prof. Hlu-
piču iz Maribora.
PUTNIK CELJE
sporoča, da ima še nekaj praznih mest za
izlet v Trst, pohitite s prijavami! — Po-
novno pozivamo sindikalne podružnice, .da v
najkrajšem času prijavijo svoje prvomajske
izlete, v nasprotnem primeru ne bomo mogli
upoštevati njihovih želja.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 15. marca 1953 ob 15,30 — t r .
rich  Forster:   Robinzon  ne  sme  umreti ....
Izven.
OBJAVA
Uprava Mestnega gledališča v Celju vabj
abonente, da si podaljšajo abonmajsko vstop,
nico za Molierovega »Namišljenega bolnika«,
ki bo zadnja predstava v starem gledališču|
Stanetova ul. 15 v mesecu marcu in aprilu.
Vstopnice za to predstavo si abonenti lahko
nabavijo v času od 16. do 21. marca 1953,
in sicer dnevno od 15. do 18. ure pri bla.
gajni v Stanetovi ulici 15.
Abonmaje, ki ne bodo podaljšani, bo upra.
v» po preteku tega roka, prepustila drugii^
interesentom. i
Dalje opozarjamo občinstvo, da bo abonm%
za drugo polovico sezone v novem gledališč«
razpisan v najkrajšem času.
Uprava
KONCERT
Skupni koncert mladinskega pevskega zbont
I. gimnazije in komornega moškega zbor^
v proslavo 60-letnice Planinskega društva bo
18. marca 1953 ob 20. uri v Narodnem domu.
Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. Cena
80, 60, 40, 20 din.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dne 15. marca 1953 tov. dr. čerih Josip,
Celje, Cankarjeva ul. 9. — Nedeljska zdrav-
niška dežurna služba traja od sobote opoldn«
do ponedeljka do 8. ure zjutraj, ■
Iščemo DVA MINERJA za kamnolom, na^
stop službe takoj. Plača po tarifnem pravil-
niku. — Interesenti naj se javijo pri upravi
Apnenika, Pečovnik, Celje.
Nudim nizka drevesca na angleških podlagah
jablane, hruške, slive, kutine. Nizke vrtnice.
Celjanom dostavim v Celje do g. nčitelja Pe-
traka. — Jelen Anton, drevesnica, i5t. Ilj pri
Velenju.
PRODAM čevljarsko delavnico. Naslov t
upravi lista.
PRODAM njivo ob cesti uro in četrt od
Celja proti šmartnem v Rož. d., okrog 112
arov na ravnem. Cena po dogovoru, plačljivo
ob prevzemu. Naslov v upravi lista.
PRODAM parcelo ob cesti pri Šentjurju,
njivo in travnik. Naslov v upravi.
KUPIM mlin za kmečko mletje ali ga vza-
mem v zakup. Grem tudi v službo. NaslOT
v upravi lista.
ENODRUŽINSKO HIŠICO z vrtom, električno
razsvetljavo in po možnosti z vodovodom
v bližini Celja ali Vojnika kupim. Ponudbe
z navedbo kraja in cene je poslati na upra-
vo Savinjskega vestnika pod »Upokojenec«.
ZAMENJAM STANOVANJE (sobo in kuhinjo)
v Gaberju za enako v centru. Naslov v
upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje. Sp. Tr-
novlje štev. 9.
ZAMENJAM enostanovanjsko hišo s 30 arov
njive in 15 arov sadovnjaka v Petrovčah za
dobro ohranjeno enostanovanjsko hišo z do
20 arov zemljišča v bližnji okolici Celja.
Naslov v upravi Savinjskega vestnika.
KNJIGOVODJA z opravljenim izpitom želi
zaposlitve v Celju ali neposredni bližini.
Naslov v upravi lista. *
V SI^U?BO SPREJMEM dva sposobna po-
močnika tehtničarja. Hrana in stanovinje
v hiši. žnidar Franc, izdelovalec tehtnic,
Maribor, Pobrežka 9.
JŠČEM starejšo postrežnico z Bno-njcKv ku-
hanja za dopoldanski čas. Naslov v upravi
lista.
PREKLICUJEM izgubljeno potrdilo Starinar-
ne, štev. 24-3, z dne 6. marca 1953 na ime
Robič Ana, Celje Tomšičev trg 7.
Kijro__.
KINO »UNION« CELJE
Od 10. do 16. marca 1953 ameriški film
»VIVA ZAPATA«
Od 17. do 23. marca 1953 nemški film
»MAJA V TANČICI«
KINO »DOM« CELJE
Od 1^. f^o 19. marca 1953 francoski film
»PANIKA«
Od 20. do 26. marca 1953 angleški film
»ZA KYLOVE NI PROSTORA«
Predstave v kinu »Union« Celje, dnevno ob
18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16.15; 18,15 in
20,15.
Predstave v kinu »Dom« Celje, dnevno ob
18,15 in'20,15, ob nedeljah ob 16,15; 18,15
in 20,15.
KINO ŽALEC
Od 14. do 15. marca 1953 mehiški film
»LA MALQUERIDA«
Od 18. do 19. marca 1953 jugoslov. film
»HOJA LERO«
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega očka na nje-
govi zadnji i>oti, za izraze sožalja in za
p,odarjene vence, topla zahvala.
Cokanovi in sorodstvo
NOVOOTVOKJENA
RESTAVRACIJA POŠTA
CELJE   •   NASPROTI  KOLODVORA
bo nudila prvovrstno dlomačo hrano fer dobra sortirana Štajerska In
dalmati ska vina • Kolektiv se bo potrudil za vzorno postrežbo • Na
razpolago bodo 2 klubski sobi za šefe In konference, skupne večerje«
zabave In podobno • Kmetje, ki bodo prihajali v Celje z vozovi ali
kolesi, bodo Imeli vso udobnost brezskrbnega shranjevanja vozov in
živine ter koles. • Na razpolago bodo tudi garaže za vse avtomobile
PRIRODA SE ŠE NI ZBUDILA IZ ZIMSKEGA HLADNEGA SNA,
vvelehlagovnici
LJUDSKI MAGAZIN • CELJE
PA ŽE VEJE POMLADANiSKI DAH!
Pomlad naznanijo ženska oblačila: svila za
ženske obleke po najnovejših modnih vzorcih,
volneno blago za spomla-
danske plašče, cretoni za
domače oblekice,  svileno
žensko perilo, kombineže,
spalne srajce itd. - Z vsem
se založite pri na^;, ker boste le pri nas
vedno solidno in strokovno postrežem
Ljudski magazin v Cel|if skrbi za
Spomladanski sprehod vam bo prijeten z vožnjo
v naravo na kolesih, ženskih in moških, ki
jih ima na zalogi Ljudski
magazin. - Ne pozabite
Qbiskati naš špecerijski
oddelek, kjer smo na veselje
vaših otrok ir^ sladkosnednih
članov družin, znižali cene
čokoladi, bonbonom, slivovki in likerjem
Vašo zunaniost - obiščite ga I
fUneUiske oaiku^et (icdieiia in. usUnsve!
Naročajte vsa gradbena dela pri
Gradbeni obrat
OZZ . Celje
Titov  trg 7 (telefon 22-68)
hvršujemo vsa zidarska in tesarska dela, vodnoinstalaterska, kleparska, mizarska dela ter insta-
lacijo c e n t r a I n i h kurjav
Razen   tega vršimo
soboslikarska in pleskarska dela
za kvalitetno, hitr.o in solidno delo   jamčimo
Izkoristite gradbeno sezono — pohitite z naročili I
TRGOVSKO PODJETJE
S STEKLENIKO
NA DEBELO
IN DROBNO
obvešča  vse cenjene
stranke, da je prevzelo od
trgovskega podjetja „Kemika-
lije-Usnje", Celje, grosistični od-
delek ter  znižalo  cene votlemu
steklu, porcelanu in \sem keramičnim
proizvodom.
ENQRO ZA TRsiOVSKA PODJETJA: CEUE, LILEKOVA ULICA ŠL 4
Izdelava ogledal, brušenje stekla, okvirjenje slik ter
stavbno steklarstvo.
OBRTNA DEJAVNOST TER TRGOVINA NA DROBNO: CELJE, TRB V. KONGRESA 8
TRGOVSKO PODJETJE
ŠPECERIJA
CELJE
Vas postreže v svojih poslovalnicah z
raznim špecerijskim in kolonialnim bla-
gom- Občutno smo znižali cene čokoladi
in likerjem. Z manufakturo Vas postreže-
mo v poslovalnici „PRI CINKARNI"
Želežnino Vam nudi poslovalnica „T0VST"