Poštnina plačana pri PTT enoti v Celju Komaj verjamemo, da se spet izteka leto, saj je odšlo tako hitro kot je prišlo. Morda tudi zato, ker smo živeli z omejitvami v našem zasebnem življenju. Nismo si mogli privoščiti toliko kot prejšnja leta. Že vreme nam ni bilo po volji, kaj šele ukrepi ZIS in podražitve. Pa vendar smo v naši delovni organizaciji lahko zadovoljni, saj smo z večjo produktivnostjo ustvarili tudi pomembne rezultate. Močno smo se približali 20 milijardam skupnega prihodka, za kar so se poleg proizvodenj močno trudili sodelavci marketinga in financ. Pomembne rezultate smo dosegli tudi na področju investicij in razvoja. V iztekajočem se letu je bilo slišati veliko glasov, predvsem od zunaj, na račun nesoglasij v našem kolegijskem poslovodnem organu in čeprav si tega ne želimo, so žal prenešena v naslednje leto. Vse to pa ne prispeva k zdravemu razpoloženju delavcev Cinkarne. Ne moremo napovedovati, kako se bodo dogodki razvijali in kako bo z našim vodstvom, vendar nas je upravičeno strah, da ne bomo mogli več obdržati takšne poslovne rezultate. Občutno se moramo potruditi, da bomo obračunali z dilemami in medsebojnim nezaupanjem ter začeli graditi pristne medsebojne odnose ter na neboleč način in v prid DO usklajevati različne poglede in interese. Le složni, kot znamo biti - to smo v preteklosti že dokazali - bomo kos našim težavam. Samo bežen pogled nazaj nam tudi dokazuje, kaj vse smo naredili, da bi program ekološke in ekonomske sanacije, ki ga je sprejela občinska skupščina leta 1978, čim bolj dosledno uresničili. V tem času smo realizirali številne zastavljene investicije. Od leta 1980 do danes smo izpeljali za več kot 3 milijarde dinarjev investicijskih vlaganj, kar nam je omogočilo, da se je nenehno upadanje proizvodnje zaustavilo in da se je v zadnjem obdobju fizični obseg proizvodnje poveča! za 10 odstotkov. Še pomembnejši premiki so bili narejeni na zunanjetrgovinskem področju. Konvertibilni izvoz v zadnjih štirih letih nam je uspelo več kol početveriti, saj je znašal leta 1980 2,6 milijonov dolarjev, letos pa se bomo približali II milijonom dolarjev. Tudi uvoz z zahodnega trga smo znatno zmanjšali, čeprav so v tem času začele obratovati nove zmogljivosti, zasnovane na uvoznih surovinah, (na primer žveplova kislina). Vse to nam je omogočilo, da smo stopnjo pokritja uvoza z izvozom povečali j>d !6 odstotkov pred štirimi leti, na blizu 70 odstotkov letos. Seveda pa se s temi rezultati ne smemo zadovoljiti. Imamo še številna odprta vprašanja, ki jih moramo rešiti, da bi učvrstili obstoječo proizvodnjo. Naložba v vzdrževalne obrate je za našo delovno organizacijo izrednega pomena, saj želimo s koncentracijo vzdrževalnih zmogljivosti, z izboljšanjem delovnih pogojev, približanjem vzdrževalnih obratov neposredni proizvodnji ustvariti pogoje, da bo vzdrževanje na čim bolj učinkovit način in s čim nižjimi sredstvi, zagotavljalo stalno sposobnost proizvajalnih sredstev. Tudi na področju skladiščno-materialnega poslovanja uresničujemo pomemben projekt, s ka- terim želimo sanirati to dejavnost v Cinkarni. V ta namen so bila vložena že velika sredstva. Dela sicer potekajo, vendar prepočasi, zato moramo uporno vztrajati, da načrt uresničimo do konca, kajti tudi to je področje, kjer imamo še velike notranje rezerve. To so naloge, katerih uresničitev je vezana predvsem na ureditev razmer, vezanih za obstoječi obseg poslovanja. V Cinkarni pa želimo veliko več; zavedamo se, da s tem še nismo rešili vseh naših problemov. Zato v dolgoročnem razvojnem konceptu iščemo take rešitve, s katerimi bi odpravili največje probleme, ki nas danes pestijo. To je predvsem zagotovitev devizne neodvisnosti in dolgoročna rešitev oskrbe za nas najpomembnejših surovin, predvsem s cinkom. Da bi to dosegli, se moramo razvijati v dveh osnovnih smereh: ena je področje pigmentov s poudarkom na titanovem dioksidu, druga pa je proizvodnja in predelava cinka, s trajno rešitvijo zagotavljanja cinkovega metala. Ob teh dveh smereh je treba razvijati atraktivne predelovalne programe, ki bodo zagotavljali visoko dohodkovnost in s tem socialno varnost vseh nas, ki združujemo delo v Cinkarni. To nam bo moralo omogočiti tudi več sredstev za vlaganje v družbeni standard, za razvoj zmogljivosti za oddih naših delavcev, za večjo stanovanjsko kulturo, ob tem pa bi morali končno rešiti tudi problem prehrane, da ne bo stalni kamen spotike v naših medsebojnih odnosih. To so veliki načrti, ki so uresničljivi samo z enotnostjo kolektiva, ob tem, da tudi svoje osebne interese večkrat potisnemo v ozadje, da bi zagotovili hitrejši napredek delovne organizacije. Seveda mora biti jasno, da za realizacijo ambicioznih ciljev potrebujemo dobro delovno vzdušje, ki ga lahko dosežemo s politiko visokih osebnih dohodkov, za katerimi pa mora stati tudi naša visoka produktivnost. Ko bomo prestopili prag novega leta, stisnimo roke drug drugemu, naj bo to prisega, da bomo še boljši, doslednejši in da bomo složno delili dobro in zlo. Le v skupnem delu se lahko sprosti in uresniči ustvarjalnost posameznika. Zato mnogo delovnih uspehov in osebne sreče v novem letu 1985. s Nova pridobitev ob dnevu republike Odprli halo v tozd Vellon Dan pred praznikom republike smo pridobili nov obrat za proizvodnjo sistemov za transport agresivnih medijev v tozdu Veflon. PEAM pomeni velik korak naprej v razvoju tega tozda, saj dosegajo evropski razvoj tovrstnih proizvodenj. Pomeni tudi, da bo tozd Veflon edini proizvajalec izdelkov v Jugoslaviji. S proizvodnjo zapornih elementov, cevovodov in elementov s priključki, zaščitenimi s politetrafluoretilenom, bodo začeli prvega januarja prihodnje leto. V novem obratu bo delalo dvanajst delavcev na napravah, kijih bodo počasi še dodajali. Ta proizvodnja namreč nikoli ne miruje, znova in znova se mora razvijati. Omenjene izdelke bo tozd Ve-flon izdeloval izključno po naročilu, zato bo lahko dosegel na tržišču ugodne cene- Pričakujejo, da bodo ustvarili ob koncu prihodnjega leta 160 milijonov din prihodka samo v noverrv obratu, kar pomeni za celoten tozd dobro tretjino več kot sa dosegli letos. Naložba je stala 60 milijonov dinarjev, proizvodni prostori obsegajo površino 1.000 kvadratnih metrov, kar je toliko, kot prva hala. Znanje višje stopnje obdelave, ki so ga v nov obrat vložili predvsem prizadevni delavci pod vodstvom direktorja tozda Antona Žerjava, je pohvalil tudi predsednik KPO Maks Bastl, ki je ob otvoritvi med drugim dejal: »Vsakega takega trenutka, ko odpiramo novo proizvodnjo, se lahko resnično veselimo, saj tako vemo, da imamo perspektivne sodelavce, ki znajo razvijati atraktivne proizvodnje. Velika škoda bi bila, če ne bi razvijali še naprej, saj je za celotno delovno organizacijo razvoj proizvodnje zelo pomemben.« Šestdesetim sodelavcem tozda je zaželel, da še naprej uporno zmagujejo na zastavljeni poti, da bi tako čim prej pridobili novo postrojenje. Kolektiv tozda Veflon je v letošnjem letu ustvaril že preko 38.000 milijonov celotnega prihodka, skoraj za 97 odstotkov presegel svoje planske cilje in presegel lansko proizvodnjo za 110 odstotkov. V štirih letih obstoja je tako početveril svoje uspehe. Povabljeni smo v sodelavcih tozd Veflon videli srečo in ponos ob otvoritvi. Z novo pridobitvijo so se namreč nekaterim zelo izboljšali delovni pogoji, to pa je največ vredno. Marija JUHAS mi je dejala, daje delala prej kar na hodniku, na stalnem prepihu, pa še stiska s prostorom je bila. Marija sedaj v novi hali dela obloge okrog ventilov, in je zelo zadovoljna. Tudi za Iztoka TROBIŠA. ki je preoblikovalec, pomeni nova pridobitev tozda veliko zadovoljstvo, saj bodo njegovi sodelavci bolj srečni v novih, večjih, zračnih, suhih in svetlih prostorih. Franc ŽGAN K je gumar v gumarnici in dela še v slabih prostorih in pogojih. Vendar tudi on upa, da bo kmalu lahko srečen, ko bodo zgradili poleg te še eno novo halo. Z uspehi tozda je zelo zadovoljen saj pravi, da so v zadnjih letih veliko dosegli- Anton ŽERJAV, direktor tozd, ki je v svojem govoru ob otvoritvi navedel tudi dosedanje uspehe te temeljne organizacije, se je zahvalil tudi Investicijski službi pod vodstvom Emila Krivca, za prizadevanja, da je bila investicija zaključena v roku. MG. Najnovejša, računalniško vodena stružnica V razgovoru z Iztokom Trobišem Marija .luhas pri izdelkih (foto Šentjurc) Bo novi zakon vplival na naše poslovanje? V Uradnem listu SFRJ št. 56/84 je izšel novi zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki začne veljati s I. januarjem 1985. Ker se ho moral načrt za leto 1985 že prilagoditi določbam novega zakona, podajamo nekatere spremembe, ki bodo vplivale na poslovanje v letu 1985. I.) Temelji ugotavljanja celotne- spremenili nekateri roki za pre-ga prihodka se niso spremenili. noše sredstev pri poslovanju s Se vedno se obračunava po pla- skupnim prihodkom in predpisi čani realizaciji, s tem, da so se v zvezi z skupnim žiro računom. Precej zaostren je odnos ugotavljanja celotnega prihodka iz prodaje na tujem trgu, kjer se bo celotni prihodek priznaval šele takrat, ko bodo iz tega naslova pridobljene devize prodane, oziroma porabljene za zakonsko predvidene namene. Prav tako kot pri direktnem izvozu je pri posrednem izvozu, kjer bo sedaj posrednik obvezno prodajal blago v tujino v svojem imenu, na tuj račun in so pri instrumentih za zavarovanje plačil velike spremembe od sedanjega načina. 2.) Posebej bo potrebno ugotavljati finančni rezultat iz dejavnosti družbenega standarda. Zneski, namenjeni za topli obrok v breme poslovnih sredstev bodo še vedno omejeni, s tem da so po novem vsi delavci izenače- Aktualno Nesoglasja v kolegijskem poslovodnem organu, ki smo jih omenjali že v aprilskem glasilu in obljubili, da bomo o njih še poročali, so se tako razmahnila, daje danes kolektiv pred javnostjo praktično razgaljen, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi stranmi. Različna gledanja na delovanje in funkcioniranje članov KPO naj bi bila povod za obtožbe, ki jih je v pismu novinarja D. Hribarja dobil France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije, in katere je potrebno z vso resnostjo in objektivnostjo pravilno oceniti. Člani akcijske konference so bili že na seji v novembru mnenja, naj se člani KPO sami dogovorijo, brez očitkov in obtožb, ter da svoja nesoglasja razrešijo na čim manj boleč način. Žal pa člani KPO niso bili sposobni medsebojne odnose razrešiti sami, ampak so se ti le še zaostrili in se razgalili izven delovne organizacije, z obtožbami, ki jih bodo žal ocenjevali drugi, ne kolektiv. Ob tem ne gre prezreti stališč članov akcijske konference, da bi morali najprej rešiti težave znotraj kolektiva in ne zunaj njega. Zato tudi ocenjujejo, da vse to ruši zaupanje do vodstva, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Takega razpleta ni bilo pričakovati in tako je bila IS. decembra na sestanku občinskega komiteja Zveze komunistov sesta- ni, razlika pa se bo obvezno pokrivala v breme delavcev ali pa skupne porabe. 3. ) Prihodki delovne skupnosti se v celotni prihodek tretirajo enako, samo da se morajo razdeliti na del izdatkov za materialne stroške in na del izdatkov iz dohodka in se v tozdu pokrivati ločeno za posamezne kategorije. 4. ) Na novo se uvaja sklad za znanstveno raziskovalno delo v DO, kar se mora upoštevati že pri razporeditvi čistega dohodka po ZR-1984, če se bo hotelo to določilo koristiti. 5. ) Pri obračunu stroškov je ena od najpomembnejših sprememb, združevanje obračuna amortizacije po minimalnih stopnjah in nad minimalnimi predpisanimi stopnjami ter ob- vljena delovna skupina v sestavi: Albin Cocej, družbeni pravobranilec občine Celje, ki to skupino tudi vodi, Vlado Bukvič, izvršni sekretar predsedstva občinske konference ZKS, Dušan Burnik, predsednik aktiva gospodarstvenikov pri OK ZKS in predsednik KPO DO Železarne, Ivo Potočnik, predsednik komisije za družbeno-ekonomske odnose pri MS ZKS in član OK ZKS Celje, Marjan Drev, član predsedstva OK ZKS in predsednik predsedstva akcijske konference ZKS Cinkarne. Služba družbenega knjigovodstva, Uprava notranjih zadev, Izvršni svet občine in občinski sindikat pa imenujejo v delovno skupino svoje pooblaščene predstavnike. Delovna skupina ima nalogo, da do 15 januarja 1985 oceni samoupravne in družbeno-ekonomske razmere v Cinkarni, delovanje samoupravnih in poslovodnih organov, medsebojne odnose znotraj KPO in med temeljnimi organizacijami v Cinkarni, preveri utemeljenost obtožb, posreduje ugotovljena kazniva dejanja ustreznim institucijam v nadaljnje obravnavanje in ukrepanje ter predlaga predsedstvu OK ZKS ukrepe za odpravo vzrokov nastalih razmer. Za preprečevanje dezinformacij med delavci delovne organizacije Cinkarne je predsedstvo računavanje v breme materialnih stroškov. Zaradi navedene spremembe, (s tem se spremeni tudi tretman nekaterih drugih stroškov) pričakujemo tudi spremembe republiških in pokrajinskih predpisov o obdavčenju dohodka. 6. ) Od dosedanjih izdatkov iz dohodka se spremeni pokrivanje obresti od kreditov za obratna sredstva in menične obresti, ki se prenesejo v breme celotnega prihodka, enako pa velja tudi za bančne storitve in povračila stroškov plačilnega prometa. Samo obresti od kreditov za osnovna sredstva se bodo pokrivala še vedno iz dohodka. 7. ) Samoupravne interesne skupnosti v bodoče ne bodo mogle več investirati iz prihodkov po prispevnih stopnjah na akcijske konference ZKS skupaj z osnovnimi organizacijami ZK v Cinkarni dolžno zastaviti takšno politično delovanje, s katerim bodo delavci sproti obveščeni o naporih za razrešitev sedanjih zaostritev znotraj KPO in odpravo posledic takih odnosov za nadaljni razvoj Cinkarne- Nesporno bo to za vse nas velika šola, saj so neurejeni in nerazčiščeni odnosi lahko razlog za pripetije, ki niso v prid gospodarjenju naše delovne organizacije. Žahtevnost vodenja Cinkarne je namreč tako velika, da zahteva enotno delovanje. Udeleženci razširjene akcijske LJUDSKA TEHNIKA CINKARNE ponovno objavlja LICITACIJO dveh avtomobilov Zastava 750, letnika 1976 in 1977. Izklicna cena je: za letnik 1976 40.000 din za letnik 1977 70.000 din Licitacija bo v prostorih Ljudske tehnike Cinkarne 16. januarja 1985 ob 16,00 uri. Ogled avtomobilov je mogoč eno uro pred pričetkom licitacije. Pravico do licitiranja imajo tisti, ki vplačajo 10 % izklicne cene. avto krožek KPO ne najde skupnega jezika Že nekaj dni po zaključku redakcije našega glasila smo bili priča dogodkom v kolektivu in izven njega, ki zaslužijo našo pozornost. 19. decembra, prav na dan referenduma, je bil sklican sestanek akcijske konference ZKS, razširjen s politično koordinacijo Cinkarne, kjer so obravnavali razmere v delovni organizaciji, ki za nas niso nove, saj smo o njih slišali že iz drugih javnih sredstev obveščanja. osnovi OD. ampak iz drugih virov, kar bo povečalo zahtevke za skupno porabo DO za finansiranje tovrstnih investicij. 8.) Vsako trimesečje bo potrebno revalorizirati vrednost zalog po zadnjih tržnih cenah, kar bo imelo za posledico, da bodo v izgubi tiste TOZD, ki ne bodo sproti usperSle prilagajati pro-dijjrrffVene oz. z racionalizacijo porabe surovin zmanjševati stroške proizvodnje. V zakonu je zajetih sicer še veliko več sprememb, ki bodo vplivale na spremembo načina obračuna in tudi postopkov za zavarovanje plačil, vendar so zgoraj navedene spremembe najbolj bistvene, ker bodo vplivale tudi na negativni finančni rezultat, če ne bomo nanje pravočasno reagirali. Marija Bernjak konference ZK so sprejeli stališče da bodo nudili vso podporo in pomoč delovni skupini, da bo ta lahko objektivno ocenila položaj. Mira Gorenšek CINKARNA CELJE objavlja LICITACIJO - kamp prikolice, Adrija 450, ki se je poškodovala ob neurju. Stanje prikolice je naslednje: - razbito prednje okno - tečaji za vhodna vrata odlomljeni - sprednja stena vdrta in zvita - manjka okno na strehi - stopnica za vhod v prikolico zvita - zadnje okno v sanitarijah počeno - vrata na omari zlomljena - zadnja bočna stena poškodovana Izklicna cena je 50.000,00 din Licitacija bo 9. januarja 1985 ob 11.00 uri v kadrovski službi - družbeni standard. Pravno sam. služba Napovedi marketinške dejavnosti za leto 1985 Kako je in bo na trgu Poslovni rezultati v letu 1984 kažejo na nekatere značilnosti in posebnosti uveljavljanja naših proizvodov na domačem in tujem trgu. Trg je v prvih dveh četrtletjih pokazal še izrazito lakoto po proizvodih iz naših prodajnih programov, nobenih bistvenih razlik pri uveljavljanju proizvodov industrijske in široke potrošnje ni bilo. Tudi povišanje cen ni imelo bistvenega vpliva na možnosti oziroma sam plasman. Že v tretjem, še bolj pa v zadnjem četrtletju, pa se pojavljajo prva znamenja in tudi že prvi problemi, predvsem pri uveljavljanju proizvodov široke potrošnje. Še naprej je izrazit zastoj proizvodov antikorozijskega programa in programa gradbenih mas in lepil, agrokemijskih proizvodov, žveplove kisline in še nekaterih proizvodov iz cinkovega programa. OPRAVLJEN TEHNIČNI PREVZEM PREGRADE Občinski upravni organi so 21. novembra 1984 končno opravili tehnični pregled pregrade odlagališča sadre v Bukovžlaku. Tako smo izpeljali tudi to nalogo iz programa ekološke sanacije Cinkarne. M.R. Priznanje ZSJ Cinkarni Skupina avtorjev iz Cinkarne je prejela visoko priznanje, ki ga podeljujeZveza sindikatov Jugoslavije za najboljše rešitve na področju tehničnega napredka, izboljšanja pogojev in humanizacije dela. Vzrokov za takšno stanje je več, lahko pa jih razdelimo na notranje in zunanje. Notranji vzroki so predvsem v premajhni sposobnosti sprememb ali odklonov znotraj posameznega programa, zelo malo, skoraj nič, ni sprememb oziroma dopolnitev na obstoječih proizvodih. Prav tako ni novih proizvodov, ki bi bili tržno zanimivi. Inventivna dejavnost bi morala biti usmerjena tudi v to smer. Močno zamuja intenzifikacija proizvodnje titanovega dioksida. Na področju upravljanja proizvodnje so neurejene razmere, kar vpliva na daljši rok in nam jemlje ustrezno fleksibilnost v odnosu na konkurenco. Eden od vzrokov je tudi distribucija proizvodov, ki ni zahtevala kompleksnega marketinškega pristopa pri prodaji. Pri zunanjih vzrokih za takšno stanje naj omenim neurejene razmere na področju cen, večjo ponudbo konkurence na trgu, delno zaradi padca kupne moči, delno zaradi izpada nekaterih večjih izvoznih poslov, ki jih je načrtovala konkurenca ter še vedno' premajhno ponudbo surovin na domačem trgu (npr. cink) ter visoke cene teh surovin. Pri uveljavljanju na tujem trgu se je v tem letu močno povečal konvertibilni izvoz. Razmerje med celotnim izvozom in prodajo na domačem trgu je 72 proti 28 v korist domačega trga, izraženo v odstotkih. V skupnem izvozu pa predstavlja klirinški izvoz 56, konvertibilni pa 44 odstotkov. Največji delež pri izvozu na konvertibilno področje, imajo še vedno proizvodi iz Titanovega dioksida, Kemije Celje, Metalurgije, skupaj preko 95 odstotkov. Udeležba Grafike je okoli 2,5 odstotkov, medtem ko Kemija Mozirje in Veflon ne predstavljata niti 0,1 odstotka-Pri programu tozda Veflon je še ta težava, da pravzaprav ni proizvoda, ki bi ga lahko ponudili na zahodni trg. KAKO V LETU 1985? Za uveljavljanje na domačem trgu smo v Marketingu že izde- lali ustrezno strategijo in taktiko ter v okviru tega tudi prodajne pogoje (cene, plačila, distribucija, popusti ipd.), ki jih bomo, deloma smo jih že, ponudili kupcem. S takšnim pristopom, kjer bomo morali v veliko večji meri uporabiti elemente marketing mixa ter z večjim angažiranjem pri odpravljanju naštetih notranjih vzrokov (pri tem je zelo pomembno usklajeno, sistematsko ter teamsko interdisciplinarno delo), bomo prav gotovo lahko uresničili cilje, postavljene s planom. Na tujem trgu bomo še naprej poskušali povečevati konvertibilni izvoz. Ker so naše obveznosti do vzhodnonemškega partnerja znane, so naše možnosti glede povečanja konvertibilnega izvoza, poleg dosedanjih proizvodov, še: povečanje izvoza cinkovih proizvodov z zagotovitvijo zadostne količine cin-kove kovine, povečanje uveljavljanja grafičnih proizvodov ter izvoz proizvodov in programov, ki jih doslej nismo izvažali. Te programe je možno vključiti tudi v izvozna prizadevanja drugim ustreznim načinom sodelovanja in povezav. Pogoji za uveljavljanje proizvodov, tako na domačem kot na tujem trgu, bodo v letu 1985 težji, kot v letu 1984, to pa pomeni pravzaprav izziv, da se dokaže vitalnost in sposobnost našega poslovnega sistema. Z bolj sistematskim, še bolj strokovnim, teamskim in discipliniranim pristopom pri reševanju že nastalih in bodočih problemov, pa bi se že začrtana politika poslovnega sistema pravzaprav morala potrditi. Edo Belak Uspešno izpeljali predavanja RBK Izobraževanje o RBK zaščiti, ki je bilo obvezno po zakonu o SLO in DS, smo uspešno izpeljali še pred novim letom. Predavanja na zborih delovnih ljudi so bila teoretična in praktična. Takrat, ko smo pred pomembno odločitvijo, ko se pred skupino strokovnjakov postavi naloga, da spremenijo nek del proizvodnega procesa, ga modernizirajo, uvedejo novo tehnologijo na osnovi lastnega znanja, z novo tehnologijo odpravijo zdravju škodljiva in težka fizična dela, povečajo proizvodnjo in končno tudi rentabilnost končnih izdelkov, je odločitev težka in pomembna. Pred podobno odločitvijo se je znašla skupina strokovnjakov leta 1978 v takratnem razvoju tozd grafike. Odločili so se - ter na osnovi lastne tehnologije izdelali novo linijo za proizvodnjo ofsetnih tiskarskih plošč iz aluminijskega traku. Nepoznavalec bi dejal, nič posebnega, saj plošče služijo istemu namenu kakor tiste, izdelane po starem postopku. Proizvodnja cinkovih ofsetnih plošč seje v Cinkarni začela že leta 1933 ter se s presledkom nadaljevala do leta 1965. Ker je bila tehnologija zastarela, zmogljivosti pa skromneje bilo potrebno proizvodnjo ustaviti in začeti z novo in sicer - s proizvodnjo ofsetnih tiskarskih plošč iz aluminija, imenovanih Kemolit P. Proizvodnja je potekala iz formatov in zahtevala veliko težkega ročnega dela, ob stalni izpostavljenosti kislinskih hlapov. Kljub takim pogojem, je proizvodnja skokovito naraščala, saj seje od leta 1966 do 1978 dvignila za 1940 odstotkov. Pogoji dela pa so bili ves čas enaki, to pa je tudi narekovalo nujno spremembo obstoječega stanja. Tudi potrebe na tržišču so zahtevale vse več kvalitetno obdelanih ofsetnih plošč. Tako se je skupina strokovnjakov lotila načrta izdelave sodobne avtomatizirane linije za proizvodnjo tiskarskih ofsetnih plošč iz aluminijskega traku. Od zasnove, do izvedbe, je bilo uporabljeno ogromno lastnega znanja, to pa je tisto, kar nam pri večini novih investicij manjka. Strojna oprema je večinoma domače izdelave, po lastnih tehnoloških rešitvah, zato menimo, da je ta dosežek ena naj večjih inovacij v Cinkarni, saj v ničemer ne zaostaja za podobnimi proizvodnjami v Evropi. Na novi liniji se je proizvodnja začela pred štirimi leti in ustreza vsem pričakovanim zahtevam, tako po ekološki, kot po ekonomski plati. Proizvodnja je trikrat večja kot na starih napravah, delovne sile pa je zaposlene desetkrat manj. Vse opisane pozitivne spremembe so narekovale, da smo ta razvojno inovacijski dosežek prijavili na razpis za humanizacijo dela, ker je zadovoljeval vsem razpisanim pogojem. Na odbor za inventivno dejavnost nri Svetu ZSJ je prispelo Emil Krivec, Nenad Novakovič, Marko Tukarič in Boris Kramberger v pogovoru l novinarjem Politike Ekspres. ^‘©8@©8@®g@®8@(§8@©8@©8@©8@©8@©8@©8@©8@* Na osnovu Odluke veča Saveza sindikata Jugoslavije o ustanovljenju stal-nog nagradnog konkursa za najuspelije inovacije na unapredenju uslova i humanizacije rada i članova 6. 8. 11. i 12. Pravilnika o realizaciji konkursa, povodom konkursa raspisanog 1983. godine Koordinacioni odbor Veča SSJ za inovacije doneo je sledeču O D L U K U PRVA NAGRADA — DIPLOMA Veča Saveza sindikata Jugoslavije i novčana nagrada od 60.000 (šezdeset hiljada) dinara dodeljuje se autorima rada »TEHNOLOGIJA IZRA-DE OFSETNIH PLOCA OD ALUMINIJUMSKE TRAKE- i to: KRAMBERGER BORISU. KRIVEC EMILU. NOVAKOVIČ NENADU. RUŽIČ VANDI, TUKARIČ MARKU I ZUPANČIČ MARIETI, radnicima »Cinkarne« — Celje. OBRAZLOŽENJE Novom tehnologijom inovatori »Cinkarne- — Celje su modemizovali tehnološki proces proizvodnje ofsetnih ploča. Ručna proizvodnja zamenjena je novom. modemom, automatizovanom opremom Radna sredina je oslobodena svih isparenja štetnih po zdravlje radnika. a isključen je i obiman manuelni rad u kome je dolazilo do povreda radnika. Zahvaljujuči novoj tehnologiji podignuta je nova fabrika koja zadovoljava 85#/o potreba jugoslovenskog tržišta za ovim proizvodima. Udvostručena je proizvodnja za koju bi. ako bi se radilo po starom postupku. bilo potrebno 215 radnika Pored izuzetne vrednosti u pogledu unapredenja uslova rada. posebna vrednost ove tehnologije je u smanjenju uvoza ovih proizvoda. Novo rešenje se primenjuje tri godine i u potpunosti je ispunilo sve zahteve konkursa. — . Ceneči vrednosti doneo odluku da autorima do deli prvu nagradu. U skladu realizaciji konkursa (član 12) novčani iznos nagrade *. % * 5. novembar 1984 godine Beograd P R E D S E D_NH K^ Lazar Žarit U®8@®8@®8@®8@®8@®8@@8@®8@@8@®8@©8@®8@» Sprejeti inovacijski predlogi V drugi polovici letošnjega leta je bila sprejeta večina letos obravnavanih inovacijskih predlogov. Inovacijski dohodek v devetih mesecih je bil 73.788.377 din, kar je za 174 % več kakor v letu 1983. Osebnih nadomestil avtorjem pa je bilo izplačano 3.478.483 din, kar znaša 4,71 % od inovacijskega dohodka. V delovnih skupnostih skupnih služb in v temeljnih organizacijah so bili sprejeti naslednji inovacijski predlogi: 26 prijav, ki so zadovoljevale logoje razpisa. Vsako leto podelijo: □ve prvi nagradi z diplomo Dve drugi nagradi z diplomo Dve tretji nagradi z diplomo n več priznanj za najboljše rešitve. Koordinacijski odbor pri Svetu ZSJ za inventivno dejavnost ie na svoji seji, dne 5. novembra 1984 sprejel sklep, da za leto 1984 podeli: Prvo nagrado z diplomo sku- pini avtorjev iz Cinkarne Celje in drugo - prvo avtorju iz Steklarne Pančevo- Vse nagrade so bile podeljene na svečan način, na seji predsedstva ZSJ, 21. novembra 1984 v Beogradu. Avtorjem in vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri realizaciji tega izredno zahtevnega razvojno inovacijskega predloga, ob prejemu tega redkega priznanja iskreno čestitamo. M.P. DSSS Predlog za spremembo odprem-nega naloga in fakture Avtor predloga: Marjana Premšak Soavtor: Dragoslav Milova- novič KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek v letu 1983 je bil 230.163 din. Avtor in soavtor sta prejela enkratno posebno nadomestilo v višini 35-419 din. Izboljšanje gradnje kislino odpornih rezervoarjev pod nivojem visoke talne vode Avtor predloga: Vladimir Očko KORISTNI PREDLOG Čisti enoletni inovacijski dohodek je znašal 1.263.225 din Avtor je prejel enkratno posebno nadomestilo v višini 75-614 din. METALURGIJA Popravilo pršilnega hladilnika KKČ Antor predloga: Ivan Hrovatič in Leopold Kos TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Inovacijski dohodek v tretjem letu uporabe predloga je bil 517.125 din. Avtorja sta prejela posebno nadomestilo v višini 55.478 din. Izdelava končne predzlitine za Zn - Cu - Ti pločevino Avtor predloga: Gutenberger Franc Soavtorja: Zvone Arh in Tone Floreani KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek je bil v enem letu 628.021 din. Avtor in soavtorja so prejeli enkratno posebno nadomestilo v višini 85.255 din. Izmenjava uvožene surovine z domačo (Celite 503 z Vakulitom) Avtorja predloga: Ciril Počival-šek in Vojo Ružič, KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek venem letu znaša 170.231 din. Avtorja sta prejela enkratno posebno nadomestilo v višini 33.876 din. KEMIJA CELJE Komisija za inventivno dejavnost je v letošnjem letu obravnavala 14 inovacijskih predlogov, izplačilo posebnega nadomestila pa potrdila samo za dva predloga. Sprememba centrifugiranja cink sulfata Avtor predloga: Sušnik Franc in Mak Stanko TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Inovacijski dohodek obračunan za drugo leto uporabe je znašal 101-502 din. Avtorja sta prejela posebno nadomestilo v višini 15.671 din. Filtracija odpadnega mazuta Avtor predloga: Sušnik Franc Soavtorja predloga: Kosi Moj-mir, in Ivelič Ante TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Inovacijski dohodek, obračunan za drugo leto uporabe je znašal 478.445 din. Avtor in soavtorja so prejeli posebno nadomestilo v višini 41.526 din. GRAFIKA Inovacijska komisija je obravnavala osem predlogov. Avtor šestih predlogov je Alenka Furlan, dipl. ing. s soavtorji. Komisija je vse predloge sprejela. Klasifikacija saj - strokovno ovrednotenje uporabnosti saj proizvajalec INA Petrokemija Kutina Avtor predloga: Alenka Furlan, in Vera Golner Sodelavca: Tolič Darinka in Leskovšek Friderik KORISTNI PREDLOG Za ta predlog se ugotavlja inovacijski dohodek za leto 1983. Ostalih pet predlogov je v fazi realizacije ali ugotavljanja dohodka. Finalizacija končnih izdelkov Avtor predloga: Leskovšek Friderik KORISTNI PREDLOG Po mnenju strokovne komisije se inovacijski dohodek ne da izračunati. Nadomestilo avtorju je izračunano na osnovi točkovanja. Avtorju pripada posebno nadomestilo v višini 15-702 din. Receptura za izdelavo veziva in barve za listni knjigotisk mar-kantilnih papirjev Avtor predloga: Božič Bojan, Soavtor: Alenka Furlan, s sodelavci Predlog je sprejet - opredelitev predloga bo podana naknadno. Predlog je v fazi realizacije, inovacijski dohodek bo ugotovljen v letu 1985. VZDRŽEVANJE Izboljšava proizvodnje Moor filter plošč 1 Avtor predloga: Boris Gajšek in Franc Grabar e KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek venem letu znaša 189.600 din. Avtorja sta prejela posebno enkratno nadomestilo v višini 24.461 din. Zaščita priprave kadi za puipo na piritni liniji žveplaste kisline Avtor predloga: Srnovršnik Ivan KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek za eno leto znaša 312.280 din. Avtorje prejel enkratno posebno nadomestilo v višini 34.860 din. VEFLON Inovacijska komisija je dokončno potrdila 10 predlogov, ki so: Krogelni ventil Avtorji predloga: Žerjav Anton, Kovačič Viki, Žerjav Ivica, Završnik Bojan, Goršek Janez. Soavtorji predloga: Patkanj Šandor, Gorenšek Tomaž, Ju-has Marija. TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Inovacijski dohodek znaša v prvem letu uporabe predloga 14.386.891 din. Avtorji so prejeli za ta predlog skupaj 549.949 din posebnega nadomestila. Rekonstrukcija orodja Avtor predloga: Mravljak Anton KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek je znašal v enem letu 167.383 din. Avtorje prejel enkratno posebno nadomestilo v višini 36.251 din. Avtor predloga Žerjav Anton, s soavtorji so prijavili hkrati šest inovacijskih predlogov. Soavtorji predlogov so: Brumec Slavko. Tofant Anton, Goršek Janez, Žerjav Ivica, Herlah Viktor, Kovačič Viktor, Škrjanc Franc, Škornik Anton, Jazbin-šek Franc in Završnik Bojan. Naslovi predlogov: - Kkstrudorji za ekstrudiranje PTFE - Peč za sintranje PTFE velika in mala - Stroj za rezanje folije - Stiskalnica 50 in 150 ton za sintranje granulata - Stroj za robkanjc cevi Vsi predlogi so priznani kot TEHNIČNA IZBOLJŠAVA. Strokovna komisija seje odločila, da za vse predloge izplača samo enkratno nadomestilo, ker stroji nadomeščajo enkratni nakup podobnih strojev iz uvoza ali nabavo doma. Na osnovi razlike v ceni med domačimi stroji in napravami, in iz uvoza ter tistimi, ki so jih izdelali v Cinkarni, (z odbitkom vseh stroškov izdelave) je izračunan skupni inovacijski dohodek v višini 24.949.995 din, kar je osnova za izračun nadomestila avtorjem. Avtor in soavtorji so skupaj prejeli enkratno nadome- stilo za vse predloge v višini 1.096.915 din. Prihranek materiala pri izdelavi kalibrirnih trakov Avtor predloga: Janc Adolf Soavtorja predloga: Topolovec Stjepan in Goršek Janez KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek za eno leto znaša 1 525.750 din. Avtor in soavtorja so skupaj prejeli enkratno nadomestilo v višini 147.317 din. Batni obročki Avtor predloga: Kovačič Viki, Žerjav Anton, Goršek Janez. Soavtorji predloga: Završnik Bojan. Patkanj Šandor, Gorenšek Tomaž in Vervega Viktor. TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Inovacijski dohodek izračunan za dve leti. V prvem letu znaša 13.183-538 din, v drugem pa 1.939.713 din. Skupno posebno nadomestilo avtorjem in soavtorjem znaša prvo leto 383.049 din, za drugo leto 132.381 din. TITANOV DIOKSID Pranje filter plošč Avtorja predloga: Mesec Stanislav in Pavlič Rajko KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek se za ta predlog ni dal izračunati, zato se je strokovna komisija odločila, da se nadomestilo avtorjem izračuna na osnovi točkovanja. Avtorja sta prejela posebno nadomestilo v višini 23-663 din. Dozirna drča za Jett mlin v površinski obdelavi TiO2 Avtor predloga: Zdolšek Karel Soavtorji predloga: Zdolšek Cveto, Urbanija Ivan, Pavlič Rajko in Mesec Stanislav TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Inovacijski dohodek, izračunan za prvo leto (1983) je znašal 8.618 728 din. Avtor in soavtorji so prejeli posebno nadomestilo v višini 369.208 din. Poenostavitev in znižanje stroškov proizvodnje TiO2 - RC 727 Avtor predloga: Smeh Franc, Soavtorji predloga: Pavlič Raj- ko, Cankar Slavko, Mesec Stanko. TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Inovacijski dohodek je izračunan za dve leti (od L 6. 1982 do 31. 5- 1984) in znaša 2-200.655 din. Avtor in soavtorji so prejeli posebno nadomestilo v višini 118.660 din. Montaža lijaka za prestrezanje titanovega dioksida Avtor predloga: Horvat Drago KORISTNI PREDLOG Inovacijski dohodek se za ta predlog ni dal izračunati, zato je nadomestilo avtorju izračunano na podlagi točkovanja in znaša 27.717. din. Predlogi, ki niso zajeti v tem pregledu so še v obravnavi pri strokovnih komisijah ali pa v postopku realizacije. Maks PEČNIK Inovacijski dohodek -amortizacija znanja Inovacije, kot bistven element razvoja in napredka, zavzemajo vidno mesto v vseh dobro stoječih gospodarskih sistemih. Da na tem področju v Sloveniji, še bolj pa v Jugoslaviji močno zaostajamo, ni potrebno posebno poudarjati. Že leta in leta se borimo, da bi premagali zastarelo miselnost, da ni dobro in uporabno samo tisto, kar kupujemo zunaj naših meja (licence kmm-hovv, stroje in naprave itd), temveč znamo in zmoremo marsikaj narediti doma z lastnim znanjem. A kljub temu se vedno znova postavljajo vprašanja, zakaj se novo tehnološko znanje tako počasi uveljavlja v praksi, zakaj na domačo ustvarjalnost ne računamo, zakaj se inovacijski procesi s takimi težavami prebijajo v večini organizacij združenega dela. Vprašanja so toliko večja, ker imamo za to vso zakonsko osnovo, od uveljavljanja ustvarjalnega dela do razpolaganja z družbenimi sredstvi. Če hočemo doseči, da bo inovacijski proces v našem gospodarstvu zaživel, je premalo, da imamo samo zapisane, kakšne so pravice in interesi inovatorjev in kakšne potrebe v združenem delu. Nujno moramo uveljaviti tudi StlMlJLIRANJE ZA TOZD IN DO KOT CELOTO, za vsakega delavca v delovnem procesu, da ustvarja dohodek po poteh inoviranja in moderniziranja proizvodnje, da tako dvigne produktivnost dela, da na vsakem koraku varčuje z energijo in surovinami, zmanjšuje izmet in povečuje kvaliteto izdelkov. Prispevati mora k zmanjšanju uvoza in povečanju izvoza, torej z eno besedo k kvalitetnejšemu gospodarjenju. Razumljivo je, da povečanje cen zahteva manj angažiranja, kot učinkovit inovacijski proces, ki z razliko od ustvarjalnega res daje dohodek, vendar 2elo kratkoročno. V inovacijskem procesu je posebno pomemben prispevek strokovnih delavcev. Ti naj ne bi bili usmerjeni predvsem v kontrolo temveč v inoviranje proizvodnje, tudi obstoječe, kjer so še velike rezerve. Tudi povezava med razvojno raziskovalnimi delavci in tistimi, ki organizirajo in vodijo proizvodni proces, mora biti v tesnem sodelovanju. Znanje razvojno raziskovalnih delavcev in vseh drugih ustvarjalnih delavcev se mora dopolnjevati in amortizirati v neposredni proizvodnji ali pa s prodajo znanja v druge proizvodne procese. K uspešnemu inoviranju proizvodnih in ostalih procesov lahko in morajo bistveno prispevati zlasti poslovodni organi. Večji del svojega časa morajo posvetiti inovacijskim procesom v vseh fazah, to je pri organiziranju tega dela in mobilizaciji sposobnih, kreativnih ustvarjalcev. kakor tudi z lastnimi inovacijami. Še posebno pa pri prenašanju inovacij v proizvodnjo- To bi se moralo neposredno odražati v njihovih osebnih dohodkih. Pri tem naj bi uspešno vodenje s plani sprejete proizvodnje predstavljalo zanje delovno dolžnost in fiksni del osebnega dohodka. Pospešena rast dohodka od ustvarjalnega dela naj bi bila stimulativni del. ki bi bil po višini neomejen, vendar odvisen od višine ustvarjalnega inovacijskega dohodka- Omenjeni način stimuliranja v TOZD in DSSS v smislu razvoja inovacijskih procesov in rasti dohodka je predpogoj za aktiviranje vseh zaposlenih. To pa je tudi edina pot v premagovanju sedanjih težav in izhod iz krize. ., „ M. P CINKARNA CELJE TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA objavlja LICITACIJO vozila R 4, letnik 1979 Izklicna cena je 30.000,00 din. - rezcvrnih delov za Mercedes - tip 280 S, brez motorja Izklicna cena za posamezne rezervne dele bo razvidna na oglasni deski v tozd Transport in skladišča pred licitacijo. ki bo 21. januarja 1985 ob 10. uri v prostorih tozda Transport in skladišča. Ogled je možen eno uro pred licitacijo. Po sledeh organizacije Projekt caplja - vendar naprej Cilj projekta je agresivna in zanesljiva informacija o kvaliteti izdelka v vseh njegovih fazah nastajanja. Takšna informacija zahteva ukrepanje na vseh ravneh. Na tak način naj bi bila kakovost izdelka skrb vseh delavcev v Cinkarni. Dvig kvalitete izdelkov postaja ekonomska nujnost, saj se prenekaterim že polnijo prodajna skladišča. S projektom smo začeli septembra 1983. Prvo mesečno poročilo o kakovosti smo dobili aprila 1984 za obrat nove valjarne. Doseganje zahtevanih normativnih vrednosti seje iz meseca v mesec izboljševalo. Na končnem izdelku se te izboljšave niso odražale. Spremljanje kakovosti torej ni bilo popolno. Zato smo dopolnili spremljanje na končni progi. Vseh novih spremenljivk nismo poznali, zato spremljamo te podatke numerično- S posebno matematično analizo smo izračunali meje bodočih normativov. S to analizo nadaljujemo, da bi z več ponovitvami lahko nekaj zanesljiveje trdili. Takšna je pač statistika. S takimi posebnimi analizami smo si pridobili nekaj simpatij, tako si vsaj domišljamo,zato pričakujemo, da bo pot sedaj lažja- Iz nič ne moreš nič izračunati. Delo je zelo zamudno, če so podatki neurejeni. Zato je faza zbiranja podatkov manj sistematična, je pa nujna. Za zbiranje podatkov bi potrebovali za celotno tovarno ar- mado kontrolorjev. Ker pa je to nesprejemljivo, bomo poskusili najti rešitev z uvedbo avtokontrole- Naša »pot« se bo nadaljevala v proizvodnji kisline. Priprava dela kislin pripravlja definicijo, potem bo sledila kontrolna tehnologija, priučevanje kontrolorjev in spet bomo imeli osnovo za mesečno poročilo o kakovosti na kislinah. Predpostavljamo, da bo ukrepanje za doseganje boljše kakovosti izdelka manj (saj je naša kislina redko slabša, kot predvideva standard), kot pa bo ukrepov za varovanje naprav. Stroški vzdrževanja pa so zelo pomembna postavka, pri tem da tudi močno obremenjujejo devizno bilanco naše DO. Želimo so, da bi v našem delu uporabniki videli skupno željo po boljši kakovosti naših izdelkov. Naš namen ni kritizirati proizvodnje, temveč pomagati. Pojem dobro ali slabo, ne pove veliko. Uspešni pa bomo, če bodo naši izdelki zmeraj boljši. Mija Marin Dejavnost s področja samoupravljanja Na 8. redni seji. 23. novembra 1984 so delegati obravnavali in sprejeli začasni sklep, da se glede na ugotovljene statistične podatke v Sloveniji, uskladijo nadomestila osebnih dohodkov za čas bolniškega staleža. Povečanje za 9,3 odstotke velja za upravičence, ki jim je osnova za nadomestilo osebnih dohodkov že akontativr)o povečana za 17,8 odstotkov. Za tiste, ki jim osnova še ni bila povečana, bodo nadomestila prav tako uskladili. Povečano nadomestilo velja za sedmi in vsak naslednji mesec zadržanosti z dela in se izvaja od 1- januarja dalje. Začasni sklep pa velja do sprejema sprememb Pravilnika o delitvi sredstev za OD in skupno porabo. Delegati so potrdili več pravilnikov in sicer pravilnik o varovanju družbenih sredstev, pra-villnik o varovanju poslovne tajnosti, pravilnik o zaščiti tajnosti podatkov po narodni obrambi ter pravilnik o projektnem vodenju. V svet za ekološko in ekonomsko sanacijo so imenovali delegate: za predsednika Branka Gabriča iz komiteja za industrijo in gradbeništvo, Svetozarja Poliča, predsednika inštituta Jožef Štefan, ter namestnika Janka Žerjava, Ano, Prančič, predsednico republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Zdravka Smrkolja, delegata KS Aljažev hrib in Emila Edžeta, delegata KS Teharje. Potrdili so samoupravni sporazum o združevanju sredstev za funkcionalno razširitev Muzeja revolucije v Celju. Tu gre za združevanje sredstev v višini 500 din na zaposlenega v delovni organizaciji. Ž.R. ri , ata • Q* ■ * mm: Kirina Kresnik pripenja obvestila na oglasno desko v Vzdrževanju Najboljše oglasne deske v Vzdrževanju in Veflonu Je informiranje dovolj kvalitetno? ( lani uredniškega odbora so si ogledali oglasne deske po razpisu, ki je bil objavljen v glasilu Cinkarnar štev. 6. Namen akcije je bil ugotoviti, ali je informiranje preko oglasnih desk urejeno do takšne mere, da je sleherni delavec zadovoljivo obveščen. Komisija v sestavi: Živa Rigelnik, Ljudmila Oblak in Ama-deo Dolenc, ki jo je imenoval uredniški odbor, je po končanem večkratnem ogledu oglasnih desk po naši tovarni, ki naj bi jih bilo kar 70, dobila precej slab vtis. V večini primerov je ocenila, da je obveščanje preko oglasnih tabel sila povprečno ali pa ga sploh ni. O tem dovolj zgovorno pričajo izjave nekaterih delavcev ob prazni tabli: »Na tej tabli še ni bilo nič nalepljeno!«. Sicer pa, kaj je to oglasna deska? Kakšnemu namenu služi? Kje naj bo postavljena? Oglasna deska naj bi bila velika, lesena, kakršnekoli barve, pritrjena na vidno mesto. Služila naj bi za raznovrstne informacije, od zapisnikov do sklepov, raznih navodil, pravilnikov, sporazumov, rezultatov proizvodnje, potreb po delavcih, obvestila o malici, do informiranja o športu, kulturi, akcijah sindikata, izsečkov iz časopisov in končno tudi za dobronamerni humor. Če bi se z ugotovljenimi podatki poigrali malce statistično, bi lahko razdelili oglasne table v tri skupine. V prvo skupino bi sodile tiste, ki so prazne. Sem bi lahko uvrstili tudi tiste službe in obrate, kjer oglasnih desk sploh niso obesili: nova Valjarna, Cin-kov prah. Marketing, Uprava, Splošna služba, itd. V drugo skupino bi lahko uvrstili oglasne deske, kjer le-te sicer obstajajo, tudi obvestila so, a bi lahko bile po videzu bolj urejene. To so oglasne deske v: Transportu, Grafiki, Litoponu, Kadrovski službi, itd. V tretjo skupino pa je komisija uvrstila deske iz Titanovega dioksida, Veflona in Vzdrževanja (tajništvo). Po upoštevanju nekaterih meril in vsebine informacij na njih, se je komisija odločila, da dodeli dve prvi nagradi in sicer: sodelavcem v tozdu Veflon in Vzdrževanje. Obe nagradi v vrednosti 1.000 din bosta podeljeni na prihodnji seji uredniškega odbora, dobili pa jih bodo sodelavci, ki so k urejenosti deske največ doprinesli. Člani uredniškega odbora menijo, da nagrade niso podeljene zaradi tekmovanja, temveč so nagrada za resnično vzorno in aktualno obveščanje. Nagrajencem čestitamo, ostalim pa, da razmislijo, koliko so naredili na področju informiranja. Le s pravočasnim in aktualnim obveščanjem bomo v naši tovarni dosegli svoj cilj. Marsikatera dezinformacija, napačna tolmačenja in nepotrebna vprašanja, bi z ureditvijo obveščanja odpadla. In če sodimo, daje informiranje preko oglasnih desk res kvalitetno, potem moramo to akcijo nadaljevati in izbirati nagrajence še naprej. Komisija pri UO s Razmišljanje ob nekem 30-letnem jubileju Leto 1984 sem pričakovala v znamenju mojega tridesetletnega dela. V mesecu juliju pa meje sicer pričakovana jubilejna nagrada za 30 let dela vendarle presenetila na obračunskem listu. Prvi hip sem pomislila: »Zmotili so se v obračunu, ta veliki denar bo treba vrniti! Sodelavka pa me je opomnila, da je to gotovo jubilejna nagrada. Da, spomnim se: »To bo res jubilejna nagrada, ki mi pripada po Sporazumu oz. Pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, 85 člen, ki pa med drugim tudi določa, da se jubilejne nagrade podelijo na svečan način.« Torej, denarje tu, nakazan na bon skupaj z osebnim dohodkom in nato nekaj mesecev čakanja, da mi bo nekdo le izrekel par besed. Čakanje je zaman, čestitke ni, ostanejo le razmišljanja o človeških odnosih. Gotovo ne bi pisala teh vrstic, če ne bi bila prizadeta. Nisem pa osamljena, še večjih je, ki mislijo tako kot jaz, čeprav je po drugi strani res, da imajo nekatere temeljne organizacije oziroma službe to zadevo lepo urejeno in jih naj zato ta kritika ne prizadene. Jubilantka A. J. namen približati računalnike občanom Celja, predvsem pa učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol. Na tej prireditvi, ki je trajala od 8- do 10. novembra 1984 smo se predstavili na dva načina. Predstavili smo naš računalnik Honeywell in mikroračunalnik Commodore, mikrora-čunalniškega krožka LT CC- Na prireditvenem prostoru smo imeli instalirana dva terminala, ki sta bila s telefonsko linijo vezana na računalnik Honey-well. Uslužbenci službe za AOP in službe za organizacijo poslovanja so obiskovalcem, ki so prihajali v organiziranih skupinah, razlagali delovanje računalnika, možnosti njegove uporabe in jim prikazali način dela na računalniku- Obiskovalci pa so se na prire- ditvenem prostoru spoznali tudi z mikroračunalnikom Commodore. Poleg samega mikroračunalnika smo imeli tudi disketno enoto, tako da so se obiskovalci lahko seznanili z bolj ali manj kompletno opremo (manjkal je samo tiskalnik). Član našega krožka Andrej Marčič, dijak srednje tehniške šole v Celju sicer pa naš štipendist, je obiskovalcem predstavil mikroračunalnik, programsko opremo in jih seznanil z možnostmi in načinom dela na mikroračunalnikih. Menimo, da je bilo sodelovanje na obeh prireditvah koristno, saj imamo prvi mikroraču-nalniški krožek v Celju in je prav, da nas spoznajo poleg delavcev Cinkarne tudi drugi občani. Ivan Kolenko Mikroračunalniški krožek Naša prva predstavitev Člani mikroračunalniškega krožka LT Cinkarne smo bili kljub težavam, ki nas pestijo že od vsega začetka, dokaj delavni. Pridno smo zbirali programsko opremo in literaturo, ki je namenjena mikroračunalniku Commodore CBiVI-64. Največ sta na tem področju naredila Alenka Stepančič in Zlatko Gruber. Tečaj za začetnike Kaj je to računalnik V zadnji številki Cinkarnarja smo obljubili, da bodo v novoletni številki pričeli izhajati prispevki o računalništvu. Člani mikroračunalniškega krožka si želimo, da bi vsak član naše DO imel določeno znanje o računalništvu, zato smo pripravili serijo prispevkov na to temo. Poskušali bomo na enem mestu pojasniti pojme, s katerimi se tako rekoč vsakodnevno srečujemo ob prebiranju časopisov, poslušanju radia in gledanju televizije. Prvih nekaj prispevkov bo namenjeno predvsem pojasnjevanju pojmov kot n.pr.: softvvare, hardvvare, byte, floppv disk itd. V naslednjih prispevkih pa bomo poskusili predstaviti delovanje računalnika in njegovo uporabo v vsakdanjem življenju. Zbrano je že več kot petsto raznih programov, tako da je sedaj v krožku na razpolago praktično vse, kar se trenutno nahaja na jugoslovanskem tržišču programske opreme. Seveda je največ programov namenjenih igranju. Sem spadajo razne igre, od najpreprostejših streljanj raznih premikajočih objektov, do iger avanture in nekaj programov za šah. Imamo tudi programe, ki so namenjeni obdelavi podatkov, med katerimi je najpomembnejši program dBase II« - baza podatkov za Commodore. V naši knjižnici je tudi nekaj programov, ki so namenjeni obdelavi teksta, med njimi je najbolj znan in trenutno najboljši Vizavvrite- Na voljo je tudi nekaj programov za izobraževanje, namenjenih predvsem otrokom. Zbrali smo tudi nekaj prevajalnikov za programske jezike, ki jih je možno instalirati na Commodore. Poleg Simon s Bašiča, ki doda standardnemu že vgrajenemu Bašiču več kot sto novih ukazov, so tu še GPASCAL, PILOT, FORTH, LOGO in nekaj verzij ASSEMBLER-ja. Seveda je za večino programske opreme na voljo tudi literatura, ki pa je v glavnem pisana v angleščini oziroma nemščini. Zaradi prostorskih težav pa je vsa ta programska oprema in literatura še v neurejenem stanju. Prav tako pa bo potrebno izdelati pravilnik, ki bo določal način izposojanja literature in programske opreme, kar pa bomo storili na prvem sestanku IO krožka. Člani krožka pa smo se poleg zbiranja programske opreme in literature ukvarjali še z drugimi aktivnostmi. Tako smo se odzvali vabilu Zavoda Golovec in od 5. do 10. oktobra sodelovali na sejmu »Vse za otroka«. Otrokom in njihovim staršem smo poskušali približati mikroračunalnik, pokazati njegove možnosti in predvsem staršem dokazati, da mikroračunalniki niso le muha enodnevnica- Otroci so lahko na sejmu preizkusili svoje znanje v nekaterih izobraževalnih programih iz matematike, predvsem pa so se lahko igrali in se na ta način zbliževali z računalnikom. Nekateri otroci pa so se preizkusili tudi v programiranju. Na sejmu so sodelovali štirje naši člani in sicer: Darja Gaber in Alenka Stepančič iz službe kakovosti ter Zlatko Gruber in Ivan Kolenko iz službe za AOP. Zavod Golovec se nam je za sodelovanje zahvalil z lepim priznanjem. V mesecu novembru je Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Celje skupaj z Zavodom Golovec organizirala prve računalniške dneve. K sodelovanju smo bili poleg mnogih DO, društev l judskih tehnik in šol povabljeni tudi mi. Prireditev je imela Seveda je večino tega, kar boste lahko prebrali v teh prispevkih, že bilo in še bo napisano v raznih revijah, ki se ukvarjajo z računalništvom- Morda se bo kdo ob tem vprašal: »Zakaj pa potem pišemo o teh stvareh še v Cinkarnarju?« Naš odgovor je: zato, ker te revije prebirajo večinoma samo tisti, ki računalnike poznajo in se z njimi ukvarjajo, ostali pa jih v veliki večini odklanjajo!« Zavedamo se, daje med nami veliko ljudi, ki jih ta snov sicer privlači, vendar se ob vsej tej množici knjig in revij enostavno ne znajdejo. Za takšne ljudi, pa za vse tiste, ki jih ta snov doslej ni zanimala, smo pripravili to serijo prispevkov. V zadnjih treh desetletjih je računalnik postal močan in sposoben stroj, ki nezadržno osvaja svet. Zaradi njegove mladosti, velike hitrosti in osupljive točnosti, je postal nepogrešljiv pripomoček na praktično vseh področjih človekovega udejstvovanja. Seveda še vedno vlada določen strah pred njim, ki pa je v najve-čji meri posledica raznih znanstvenofantastičnih zgodb in filmov. Danes je že večini ljudi jasno, daje računalnik brez človeka za komandnim pultom le skupek žic in elektronskih elementov. Ta trditev nam potrjuje že sam naziv: Hardware (izg. hardver) ali v prevodu železnina. Beseda Hardvvare torej združuje vso strojno opremo, ki sestavlja računalnik (tastaturo, ekran, tiskalnik itd.) Osnovni sestavni del računalnika je chip (izg. čip), mala ploščica silicija, na kateri je nekaj tisoč osnovnih logičnih vezij (stikal) odnosno do 32.000 spominskih lokacij. In ta silicijski genij zna samo seštevati dve številki ali pa s primerjavo ugotoviti, ali sta dve številki enaki ali ne, pa še to lahko naredi le z dvema ciframa 1 in 0. Vse fascinantne možnosti računalnika, o katerih se toliko govori, so plod detajlnih navodil človeka, spravljenih v spomin računalnika ter njegove sposobnosti, da ta navodila izvaja brez napake s fantastično, človeku nedostopno hitrostjo. Tem detajlnim navodilom pa pravimo programi ali Softvvare (izg. softver). Beseda softvvare združuje torej vso programsko opremo, ki je potrebna za delovanje nekega računalnika. To programsko opremo pa delimo še na dva pomembna dela in sicer sistemski softvvare in upo- rabniški softvvare. Sistemski softvvare združuje vso programsko opremo, ki je potrebna da lahko računalnik prepozna enega ali več ukazov, ki smo jih vtipkali preko tastature. Več preko tastature vtipkanih ukazov pa predstavlja uporabniški program ali uporabniški softvvare. Ukazi, ki jih posredujemo računalniku morajo imeti točno določeno pravopisno obliko in določen vrstni red. Če smo pri tem naredili kakšno napako, nas bo računalnik o tem obvestil in zahtevanega ukaza ne bo izvršil. Mogoče se bo kdo vprašal, kako računalnik to stori. Zelo preprosto! Rekli smo, da obstaja v računalniku sistemski softvvare in ta ima nalogo, da naše ukaze prepoznava in jih izvaja. Vidimo torej, da mora biti sistemski softvvare na razpolago takoj ob vključitvi računalnika- Zato mora biti v računalniku del spomina, ki se ne izgubi, če računalnik izključimo. Informacije, ki so vpisane v ta spomin morajo biti torej trajne. Takemu spominu pravimo ROM-Read Only Memory, spomin, ki ga lahko le beremo, ne moremo pa ga spreminjati. Seveda mora biti nekje v računalniku tudi spomin, ki ga lahko spreminjamo. Če takega spomina ne bi imeli na voljo, potem v računalnik ne bi mogli shraniti nobenega ukaza niti informacije. Spomin, v katerega lahko vpisujemo informacije in jih po potrebi brišemo, imenujemo RAM-Random Access Me-mory. V RAM se torej shranijo vsi pravilni ukazi in vsi podatki, (imena, številke, znaki) s katerimi želimo izvajati določene operacije. RAM si lahko predstavljamo kot list papirja, na katerega lahko pišemo, ko pa nam nek podatek ni več zanimiv, vzamemo radirko in ga zbrišemo. Seveda pa je ta list papirja strogo omejen, saj nanj lahko spravimo le točno določeno število črk, številk ali drugih znakov. Popolnoma enako pa je to z računalniškim spominom. Razlika je le v tem, da velikost lista merimo z milimetri, velikost računalniškega spomina pa s posebnimi merskimi enotami, ki jih imenujemo Byte (izg. bajt). En byte predstavlja eno črko, število ali poseben znak. Manjša enota byte-a je BIT. Bitje okrajšava angleških besed Binary di-git. ki pomenita binarno cifro. Že prej smo povedali, da silicij-ski genij, srce računalnika, lahko operira le z dvema ciframa 1 in 0. Ti dve cifri sta edina znaka binarnega številčnega sistema, kije osnova računalniške logike. En byte sestavlja 8 bitov, s katerimi lahko predstavimo ka- terikoli znak, številko ali črko v računalniku. Kako? Zelo preprosto, kot lahko v morsejevi abecedi s pikami in črtami napišemo katerikoli znak, tako lahko z osmimi biti predstavimo 256 različnih znakov. Vidimo, da je možnosti več kot dovolj, saj za predstavitev vseh znakov, malih in velikih črk ter številk, ki so nam dosegljive na malem pisalnem stroju rabimo le 89 kombinacij. Velikosti RAM-a današnjih računalnikov se gibljejo med 16 in 128 KB(kilobyte) za mikroračunalnike in 128 KB do 16 MB (mega-byte) za velike računalnike. Ena tipkana stran formata A4 zavzema približno 2 KB računalniškega spomina- Vidimo torej, da se lahko v spominu najmanjšega mikroračunalnika s 16 KB RAM-a naenkrat nahaja 8 tipkanih strani; to je skoraj cel naš Cinkarnar. Za primerjavo še tole; Računalnik Honeywell naše delovne organizacije ima 1 MB RAM-a in vanj lahko naenkrat shranimo 500 tipkanih strani formata A4, kar pa predstavlja že kar zajetno knjigo. Prej smo zapisali, da se spomin, v katerega je vpisan sistemski softvvare t j. ROM ob izklopu računalnika ne sme izgubiti, kaj Šport in rekreacija pa se ob izklopu zgodi z uporabniškim spominom ali RAM-om?Ko računalnik izklopimo, se izgubijo vse informacije iz RAM-a, ki smo jih prej vnesli. Vidimo torej, da potrebujemo še nek drug spomin, na katerega bomo lahko prenesli informacije iz RAM-a, preden bomo izključili računalnik. Takemu spomi-^»•pTavimo eksterni ali zunanji spomin. O tem spominu in načinu shranjevanja informacij nanj pa kaj več v prihodnji številki. Ivan Kolenko Strelske novice Strelska sekcija je v četrtek, 6. decembra 1984 v okviru praznovanja dneva JLA organizirala dvoboj med rezervnimi vojaškimi starešinami Cinkarne in strelsko sekcijo. Dvoboja seje udeležilo 8 članov rezervnih vojaških starešin in 9 članov sekcije. Rezultati povedo, da smo dvoboj vzeli zelo resno. Moramo priznati, da imamo med rezervnimi vojaškimi starešinam kar precejšnje število dobrih strelcev, ki bi se z malo treninga kar hitro približali našim najboljšim. Rezultati: RVS 1. M. Nikolič 148 krogov 2. R. Mraz 148 krogov 3. B. Horvat 146 krogov 4. S- Brumec 142 krogov 5. L Pohole 128 krogov 6. J. Štumberger 128 krogov 7. S. Celestina 118 krogov 8. M. Plohl 114 krogov SS M. Kukovič 173 krogov I. Kranjc 166 krogov F. Smeh 157 krogov C- Počivalšek 153 krogov R. Unetič 152 krogov V. Botušič 151 krogov F. Jonke 148 krogov M. Derča 145 krogov Skupno RVS proti strelski sekci- ji 1072 krogov : 1283 krogov Velika udeležba strelcev 22. novembra 1984 je na strelišču pri ambulanti potekalo vsakoletno tradicionalno strelsko tekmovanje med tozdi v počastitev dneva republike. Tekmovanje se je pričelo že ob 12. uri in je trajalo vse do 18. ure zvečer. Velika udeležba strelcev priča, da se je po zelo uspešni prejšnji sezoni povečalo zanimanje za to zvrst športne rekreacije. Lani se je podobnega tekmovanja udeležilo 39 članov kolektiva, letos pa 70. Priznati moramo, da so dnevi, namenjeni za strelce na našem Letos je za prijetno presenečenje poskrbel tozd Transport, prav nasprotno pa je razočarala ekipa metalurgije, ki je lani zasedla drugo mesto. Med posamezniki je dosegel najboljši rezultat Martin Kukovič 169 krogov, sledijo Punger-šek 158, Vuzem 157, Smeh 156 in Počivalšek 154 krogov. Pri posameznicah je bila prva strelišču premalo obiskani, ali bolje rečeno, slabo izkoriščeni, k čemu pa pripomore neprimeren prostor. Rezultati: Mira Gorenšek 161 krogov sledijo Majda Derča 151, Helena Umek 148, Blanka Botušič 144, Cvetka Horvat 129 in Anica Justin 119 krogov. Ob zaključku tekmovanja so najboljšim tozdom in posameznikom podelili praktične nagrade. Franc Smeh Šahisti Cinkarne ponovno v I. ligi Tekmovanje med tozdi v počastitev dneva republike - ekipi Grafike in DSSS 1. DSSS 2. Transport 3. Titan dioksid 4. Grafika 5. Vzdrževanje 6. Kemija 7. Metalurgija 8. Veflon 774 krogov (17 članov) 682 krogov ( 6 članov) 673 krogov (10 članov) 664 krogov ( 7 članov) 637 krogov (11 članov) 601 krogov ( 8 članov) 596 krogov ( 6 članov) 462 krogov ( 4 člani) Pri skupnem številu krogov je upoštevanih pet najboljših rezultatov. Končano je tekmovanje v II. sindikalni šahovski ligi Celja. Naša ekipa je po slabem startu v spomladanskem delu - ko smo osvojili 4. mesto - v jesenskem delu igrala zelo dobro in na koncu tekmovanja osvojila ski-paj z ekipo Žične prvo mesto. Da smo se ponovno vrnili v I. ligo ima največ zaslug Mladen Jazbec, kije okrepil naše vrste in seveda tudi ostali igralci (Dečko, Ružič, Mežnar, Tasič), ki so se redno udeležili vseh tekmovanj. Skupaj je sodelovalo v II. ligi 7 ekip. V jesenskem delu smo dosegli naslednje rezultate: Cinkarna:ŽTO 4:0 Žična:Cinkarna 2:2 SKSMŠ:Cinkarna 0:4 Cinkarna:Obnova 4:0 BI. center:CC 1:3 CC:Železarna 4:3 Končni vrstni red: 1. mesto CINKARNA in ŽIČNA 27 točk 3. mesto ŽTO (Železnica) 23,5 točk 4. mesto SKSMŠ (Štore) 21,5 točke Sledijo Blagovni center. Železarna Štore in Obnova-Točke v jesenskem delu so osvojili: Jazbec 3,5, Dečko 2. Ružič 4, Mežnar 1,5, ter Tasič in Pohole po 1 točko. Ivan Pohole Ekipi Titanovega dioksida in Kemije Druga zlata čelada ni daleč Jožetu Mesarcu, ki ima hobi zmagovati na dirkah gokartov, je naša delovna organizacija pomagala pri opremi njegovega majhnega vozila. V zameno na tekmah v naši državi nosi cinkarniški napis. Sedemindvajsetletni fant je navdušen vozač, ki bi dal vse za eno tekmo. A tega je čedalje manj. Stroški za pripravo vozila so tako veliki ,da bo drugo zlato čelado zelo težko osvojil. Prvo zlato čelado, to je najvišje priznanje v Jugoslaviji, je dobil po petih državnih zmagah lani. Brez vsakršnega treninga je tekmoval na Ptuju, v Portorožu, na Reki, v Zagrebu, Novi Gorici in Celju v disciplini 90 kubičnih centimetrov nacional z menjal- Jože Mesareč v častnem krogu po zmagi v Celju nikom s petimi stopnjami. Društva so v finančnih stiskah. Jože je dosegel tudi vrsto Le če bo Jože uspel združiti uspehov v tujini, še posebej pa v sredstva za drago opremo vozi- rally tekmah pred leti. Tekmuje la, bo lahko tekmoval tudi pri-za Avto moto društvo Celje in je hodnje leto-razočaran, ker je v Jugoslaviji za to zvrst športne dejavnosti tako M G. majhno zanimanje. Praktično ni perspektive. Tenis - šport za vsakogar Prevladuje mnenje, da je to šport za priviligirane ljudi iz tako imenovanih višjih krogov. Morda je bilo to včasih, bil pa je to tudi ljudski šport. Domovina je Francija, začetki pa segajo v 13- stoletje- Daje bil to v Franciji ljudski šport, pričajo zapisi iz leta 1598, ki govorijo, da je dežela posejana z dvoranami za tenis in da jih je več kot cerkva. Tudi pri nas v Sloveniji je danes ta zvrst rekreacije dostopna vsakomur, kot so smučanje, odbojka, drsanje in ostalo. Tenisa ne igramo samo zaradi elegantnega belega oblačila, temveč predvsem zaradi igre same, ki je privlačna, zanimiva, dramatična in borbena. Tudi z biološkega vidika je tenis polnovredna in vsestranska aktivnost. Potrebno je hitro zaznati in reagirati, teči, udarjati. Rekreacijsko igranje tenisa pospešuje sposobnost koncentracije, hitrost, preciznost, ravnotežje in vzdržljivost. Krona vsega pa je »duševna antena«, ki je nenehno vključena, kajti tenis je potrebno igrati z glavo, z nogami in rokami. Eno od starih pravil pravi: »Uživajmo v igri in pozabimo na vse skrbi, da se bomo jutri spet vrnili čili na delo- »Tenis je šport za vsa obdobja življenja, igramo ga lahko od otroških let do pozne starosti- Upokojen je bil Rafael VOGA, rojen leta 1927 je bil upokojen predčasno in na lastno željo. Leta 1973 je imel poškodbo in postal invalid III kategorije. Zato od tedaj ni mo- Nekaj tehničnih podatkov o velikosti igrišča, višini mreže in teži žogic: Igrišča so lahko peščena, travnata, iz umetnih mas in parketa. Za igro dvojic 23,77 m x 10,97 m. Mreža je visoka 91,5 cm. Lopar je lahko različno težak, od 13 do 16 unč (1 unča je 28,25 g). Premer teniške žogice 6,35 do 6,67 cm in teža 56,7 do 58,7 g. Igranje tenisa razvije v večji ali manjši meri vse telesne sposobnosti in prav zaradi tega priporočamo še dodatne vadbe. Pri igranju tenisa doseže bitje srca 170 utripov na minuto in zaradi tega priporočamo kot dodatno vadbo še tek. kolesarjenje in plavanje. Razumljivo je, da je igranje tenisa prijetnejše, uspešnejše, brez posledic, če je športnik ali rekreativec vsestransko aktiven. Če se boste odločili za igranje tenisa, je potrebno, da se za nakup opreme posvetujete s kakšnim strokovnjakom. Poznati pa morate tudi svoje šibke točke in te postopoma odpraviti. počutju, osebni higieni, bivanju na svežem zraku in vzdrževanju normalne telesne teže. (Literatura: Drago Ulaga Telesna vzgoja - šport in rekreacija) F. S. Posebno pozornost je potreb-i posvetiti zdravju, dobremu gel več opravljati dela v topilnici in superfosfatu. Tako je svojih devetindvajset let dela v Cinkarni zapolnil v Splošni službi s prevažanjem mleka. Prijazen, nasmejan ima veliko prijateljev, vsi ga imajo radi, zato se je s sodelavci vedno razumel. Radi ga imajo tudi v Humovitu, kjer so ga klicali kapitan in mu za slovo napravili močno sidro. Rafael je doma iz Pavi dola pri Slivnici, kjer ima nekaj zemlje. H kruhu je spravil že štiri otroke. Sodelavcem želi. da bi zdravi dočakali upokojitev, mi pa želimo, da tudi on ostane zdrav. M.G. Stanovanja so dobili V letošnjem letu je bilo dodeljeno nekoliko manj stanovanj kot v prejšnjih letih, največ zaradi zamude izvajalcev, saj bo sedem stanovanj zgrajenih šele v letu 1985, delno pa tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, saj je cena stanovanja za m- že preko 56.000,00 din. Ne glede na vse to, pa je bilo v letošnjem letu rešenih kar 42 prosilcev, zaposlenih v naši DO- Razdeljenih je bilo 13 novih stanovanj in sicer šest na Zg. Hudinji, sedem pa v Čuprijski ulici (pri RC): Stanovanja so bila dodeljena naslednjim prosilcem: ' Jelen Ivan - sofinansiral Kreator. Smrkolj Ludvik-sofinansiral TOPER Počivalšek Vinko-rešen z liste za zamen, stanov. Šarac Stevica-kadrovsko stanovanje Milovanovič Milašin-sofinansiranje z GG Juhas Marija-rešena z liste za zamen. stan. Gašparič Janko-sofinansiranje z OBUTEV Vučič Velimir-recipročno z LIK Savinja Horvat Drago-sofinansiranje MERX Božič Danica-kadrovsko stanovanje Šanca Franc, Darinka-oba zaposlena v CC Kalamiza Ivan-sofinansiranje s TKANINO Knez Anton, Preštor-Knez Ana-obavCC Kar 13 prošenj je bilo rešenih z rabljenimi stanovanji, ki so jih izpraznili prosilci z liste za zamenjavo stanovanj, zaradi preselitve v i •« .. i: • A____Tz-v c/~\• Stanovanja so 3 sobno 3 sobno 3 sobno 2 1/2 sobno 2 1/2 sobno 2 1/2 sobno 1 1/2 sobno 1 1/2 sobno 1 1/2 sobno 1 1/2 sobno 1 1/2 sobno 1 sobno 2 sobno 1 sobno Lorbek Mirko 1 sobno Kroflič Irena 1 gars. sobno Lončar Milka Presečnik Franc 1 1/2 sobno Audyli Bajram 1 soba Mašič Nurija 2 gars. 1 sobno Andrič Stjepan Galof Marija sobno Krčmarevič Krsta 2 1/2 sobno Matoša Ivan 2 sobno Juhas Ivan 1 gars. sobno Halilovič Nezir Belak Edo - kadrovsko stanovanje Nadomestna stanovanja s strani OKS so bila dodeljena 2 1/2 sobno Jurkošek Bojan Halilovič Nezir zamenjava za 1 sobno stanovanje 2 1/2 sobno Sadrija Šali 3 sobno Žižak Savo Z zamenjavo stanovanja izven prednosne liste so rešili svoj stanovanjski problem: KET1Č Zora, Dejan ter BRAČKO Viktor z zamenjavo eno sobnega za dvosobno stanovanje GOLOB Marjan ter GORIČANEC Milena z zamenjavo dvosobnega za enosobno stanovanje. S pomočjo sofinanciranja Cinkarne so bili rešeni v drugi DO: Markošek Frane - TIM Laško Klopotati Brigita - Klima Celje Primc Mišo - TKANINA Celje Tuvič Ranko - LIK Savinja Klinar Bojan - MONTAŽA Žalec - brez sofinanciranja CC Solidarnostna stanovanja so bila dodeljena preko SSS občine Celje naslednjim prosilcem: 2 1/2 sobno Cestnik Olga 2 sobno Gašparič Mijo 1 sobno Ivančov Slavčo 2 sobno Simič Petra Za naslednje leto je predvidenih 22 novih stanovanj ter 7 stanovanj, ki niso bila zgrajena v letošnjem letu- Tako predvidevamo. da bo možno rešiti precejšnje število prosilcev, ki pa jih je ne glede na to, vsako leto več- Nekaj prosilcev bo rešenih preko SSS občine Celje z dodelitvijo solidarnostnih stanovanj. Proslava je bila res naša Velike ambicije našega zbora Po večkratnih poskusih in željah nekaterih naših sodelavcev pred leti, se je vendarle zbrala skupina fantov pri najlepšem ljubiteljstvu -petju. V počastitev praznika republike je bila v jedilnici proslava, na kateri se je prvič predstavil novoustanovljeni cinjjjtrniški moški pevski zbor. Lepo je bilo videti naše sodelavce, ki se ukvarjajo s tako lepim hobijem in jih poslušati v njihovi ubranosti, za katero ima največ zaslug zborovodja Emil Lenarčič, glasbeni pedagog na osnovni šoli F. Kranjca na Polulah. Pobudnik za ustanovitev cin-karniškega zbora je bil Lenart Horvatič, ki je s skupino sodelavcev, Branetom Klaužarjem, Dušanom Hermanom, Andrejem Stopinškom in Ivekom Horvatičem, sklenil ustanoviti oktet. Ideja je nastala iz čiste želje po petju in je prerasla v manjšo komorno zasedbo po predlogu Janeza Vertačnika, pevca pri celjskem komornem zboru- Sve- toval je namreč, da je za začetek tak zbor boljši, da se glasovi ojačajo. Dobili so podporo od starejših pevcev, ki pojejo pri raznih celjskih zborih, Vrunča, Krsnika in Ljubiča, ki so tudi z veseljem pristopili k zboru, saj jih je vezala ista ljubiteljska želja. Z vajami so začeli v marcu in nadaljevali po počitnicah. Število članov seje nenehno večalo in danes jih je že osemnajst. Vadijo že enajsto pesem, za nastop pa jih znajo zapeti sedem. Pripravljajo se že za prvi nastop izven delovne organizacije, za občinsko revijo in revijo sindikalnih pevskih zborov občine. Veliko pa še imajo drugih A 1 * 1 E 1 I M M. D. Največ upluv/u je požela naša recitatorska skupina načrtov. Nastopali bodo ob otvoritvah razstav v Muzeju revolucije. Želijo pa sestaviti še eno vokalno skupino štirih deklet in štirih fantov ene generacije in tako pridobiti novo zvrst. Večina fantov prepeva v številnih drugih celjskih zborih. Svoje izkušnje in načine dela iz teh zborov pa prenašajo na ta zbor. Nekateri pevci so pričeli povsem na novo, vendar so se tudi ti že ukvarjali z glasbo, saj imajo v zboru kar štiri harmonikarje. Nihče od njih ne podcenjuje petja v cinkarniškem zboru, ampak se čuti enakovreden z drugimi. Medsebojno si pomagajo, kar zboru daje še večjo in lepšo vrednoto. Člani zbora so: Prvi tenor: Franc Hosnik, Ivan Selčan, Milan Krsnik, Jože Ljubič in Branko Semolič. Drugi tenor: Miran Gobec, Ivan Legvart. Ivek Hrovatič, Iztok Trobič in Andrej Stopišnik. Kotiček za pesnike Večji humorist kot pesnik Vsi ga poznamo kot kritizerskega humorista, pa ni povsem to, je tudi pripovednik. Še najmanj pa vemo, da je tudi pesnik, pesnik brez humorja. Amadeo Dolenc je sodelavec iz prodajnega skladišča grafičnih proizvodov in piše že od četrtega razreda osnovne šole. če jo prav razumeš. Nikoli ne iščem novih oblik, ampak le vsebino- Humoristične pesmi je enostavno pisati, so površinske in ne izražajo tisto, kar čutiš. Vsaka pesem je lepa za tistega, ki jo napiše, ker je odraz njegovega srca. Kaj misliš o slovenski poeziji? Ta se še išče, je precej pod vplivom stare klasične poezije. Moral bi prevladati nek skupni cilj. Lahko, da vpliva čas, morda bo Iztekanje... Med sladostrastjem omamnim, griu. Okrog vulkana hladen zid. Naj doživim sladkobo krča. kot jutro doživlja svit! Tolmun je grozljivo prazen. Izsrkana zadnje želje tekočina. Resničnost ali prikazen? Balzam ali bolečina? Kap! jic e Kapljice deževnih drsenje po oknu neke hiše lahko vrača up v življenje lahko še zadnji spomin izbriše. Zalival sem rastlino nežno. Sanje o cvetenju bile so brezup. Trenutka trajanje bežno. Med kapljicami je bil strup. Amadeo Dolenc V svojem štiriintridesetletnem življenju, je v obdobju zgodnje mladosti napisal kar tisoč pesmi. Objavljal jih je v Mladih potih. Pavlihi, Novem tedniku, Kmečkem glasu, raznih brigadirskih glasilih in seveda našem glasilu-Potem se mu je pesnikovanje ustavilo in sedaj piše humor. Tu in tam pa še napiše kakšno pesem. Razjezi se, če mu rečeš, da so njegove pesmi pesimistične. »V glavnem sem optimist, saj imam veliko zaupanje v ljudi, predvsem pa v naravo-« Kaj misliš o poeziji? Marsikdo piše in nato ne zna povedati, zakaj je to napisal. Jaz znam, a velikokrat nočem povedati, ker so to čisto osebna razmišljanja. Le-ta razkriva pesem. Na proslavi v počastitev 29. novembra, dneva republike se je poleg pevskega zbora predstavila prv ič tudi sodelavka Brigita Cmok, ki je ob kitari zapela nekaj svojih lastnih skladb. Z občudovanjem smo jo poslušali. Prvi bas: Brane Klaužer, Janez Vertačnik, Dani Perčič in Lenart Hrovatič. Drugi bas: Zvone Vrunč, Joco Veranič, Šuhl in Dušan Herman. v času inflacije poezija lepša, saj vemo, da je najbohša poezija nastajala v revščini. Človek, kije poln materialnih dobrin, nima čustev. Kaj pišeš? Po naročilu pišem humoristične pesmi in začuda so nekatere uspele. Kakšen pa mora biti humorist? Kritičen, odvisno od okolja, v Cinkarni sem v sredini, v Čelju pa postavljam piko na i. Kritiziram vedno pojav, ne pa povzročitelja. Pa tvoji cilji? Jih nimam, kadar je potreba pišem, potreba bo pa vedno! MG- Kadrovske spremembe VSTOPI V mesecu oktobru 1984 je v našo DO vstopilo 30 delavcev, izstopilo pa 13. Lončarevič Aleksander in Cvebler Tatjana, pripravnik IV. st., DSSS, Suša Matjaž, sistematski organizator, DSSS, Krstič - Budna Vlasta, prevajalec -korespond-, DSSS, Antelj Jože in Carevič Milan, vozač surovin. Metalurgija,Damjenič Dušan, Polenek Zoran in Pjanič Mumir, pomočnik valjača. Metalurgija, Krivec Milan, pakovalec Zn belila, Kemija Celje, Lešek Samo, oprav. napr. za meh. obd., Kemija Celje, Savič Branko, skupi-novodja linije. Grafika, Perc Branko, Valentič Stjepan, Novak Boris, Malovrh Milan, Meško Mirko in Kačičnik Franc, pripravniki IV. st- Vzdrževanje, Omerovič Omer, ključ, za manj zaht. dela, Vzdrževanje, Brežnik Armand, ključ, za zahtevna dela, Vzdrževanje, Celestina Sav-ka, perica - likalka, Vzdrževanje, Golcer Alojz, mizar. Vzdrževanje, Grosman Zlatko, pripravnik IV. st., Transport, Zupančič Stanko, voznik kamiona, Transport, Zajc Vojko, pralec -mazalec, Transport, Glušič Dejan, pripravnik IV. st. Energetika, Jelen Jožica, čistilec, Tio2, Stopinšek Bogdan, pripravnik VII. st., TiO2, Maksimovič Predrag, opr. nevtral. naprav, TiO2, Fruk Viktor, del. na pranju GELA, Ti02- IZSTOPI Šljivar Elkaz, ključ, za manj zaht. dela. Vzdrževanje, Krejič Rajka, snažilka v proizvodnji, Grafika, Rumbak Franjo, ključ, za manj, zahtev, dela, Vzdrževanje, Špoljarič Vlado, I. skupino-vodja. Grafika, Matičič Alojz, II. tehnolog, TiO2, Brkič Petra, čistilec, TiO2, Košec Edvard, preobl. za zahtevna dela, Ve-flon, Šumečnik Jurij, pak. tržnih proizvodov, Kemija Mozirje. VSTOPI V mesecu novembru 1984 je vstopilo v DO 15 delavcev, izstopilo pa 17. Stanje zaposlenih na dan 30. 11. 1984 je bilo 2386. Skok Jože, vozač surovin, Metalurgija, Vrhovšek Marjan, del. za pomoč v valj., Metalurgija, Strašek Janko, pripravnik V. stopnje, Vzdrževanje, Železnik Jože, skupinovodja, Vzdrževanje, Smiljanec Franjo, merilev za zahtevna dela, Vzdrževanje, Brezinšek Jože, ključavničar, Vzdrževanje, Cerovšek Drago, delov. notr. žel. tran., Transport, Lukovič Ismet, II. skladiščni del., Transport, Cafuta Josip, II. skladiščni delavec, Transport, Hajrič Taib, II. skladiščni delavec, Transport, Ko-štomaj Leopold, monter filtr. elem., TiO2, Jamnikar Branko, monter filtr- elem., TiO2, Novak Alojz, pakovalec tita- dioks., TiO2, Blaževič Kemal, pakovalec titan. dioks., TiO2, Mikulič Boro. delavec na klarif., TiO2. IZSTOPI Večer Irena, administrator, DSSS, Mehinovič Ismet, II. rafi-ner. Metalurgija, Ilič Dragan, pakovalec litopona. Kemija Celje, Topolovec Janez, pakovalec Žn belila. Kemija Celje, Zagorš-čak Stjepan, skupinovodja MB, Kemija Celje, Sluga Branko, poliv. del., Kemija Celje, Pavič Ivan, Leskovar Ivan, Posilovi Josip, pripravnik IV. st., Vzdrževanje, Poredski Branko, vodov. inštalater. Vzdrževanje, Orizarov Krsto, tesar za manj zaht. dela, Vzdrževanje, Primc Mišo, nadt- proizv. distr. el. en., Energetika, Špoljar Jože, II. kurjač. Energetika, Mužar Zvonko, I. laborant, TiO2, Lekič Radoslav, del. na pranju GELA, TiO2, Ričko Srečko, strugar. Veflon. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta, AVGUSTA VELEN-ŠKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede in sindikatu za finančno pomoč. Žalujoča žena Lizika in hčerka Cvetka KAJ JE BILO IN BO-MALCE MANJ RESNO Po Orlovem letu pasje življenje, zategovanje pasov in še marsikaj, namesto mesa v loncu korenje, en korak naprej in štiri nazaj. Še dvigovanje rok je skoraj izumrlo, ker od štirideset delegatov prisotna sta dva, v našo zavest pač ni še prodrlo, da le kolektivnost je osnova za uresničitev želja. Okolje slabše je iz dneva v dan še zadnje zelenice se spreminjajo v »njive«, je naš čut za urejenost že zares pokopan, ne znamo več ločiti cvetov od koprive? Povečanje plač, to bil je trenutek, ko vse je bilo enkratno, idealno. Predlagam novega pravilnika osnutek: Ocenitev posameznika vsaj približno realno. Neskromnost tradicionalna je mana Balkanca. Ni vseeno, DELAVEC ali TEHNOLOG. Za uho je lepše Tjaša, kot Franca in za upoštevanje v družbi je večji porok. ^0 UaS potici x sxqA \ Pisati ali ne pisati, to je vprašanje sedaj in vprašanje itekajočega se leta, če kdo drugi ti premika klicaj, se počutiš kot marioneta. Imeti barvo varovalno, spreminjati se kot kameleon, pisati formalistično ali ustvarjalno, doživeti rojevanje ali zaton? Prehrana, prehrana, prehrana na dnevnem redu sestankov in šej. Ni važno ali pasulj ali salama, kritiko izrekali smo kar že vnaprej. Zamajala se je krošnja drevesa, vsakdo hotel je biti drvar, a pozabiti bi ne smeli nečesa, da nesloga iz iskre zaneti požar. Ob ZDRAVICI naj izpolni se Vam tisočero želja, od osebne sreče, delovnih uspehov in zdravja naj radost prežene vam grenkobo iz srca. Roman leta 1985 bo imel zanimiva poglavja. Pogled v leto 1985 Ej in oj oj, kaj bi Vam le prognoziral? Kako pričaral sladke Vam utvare? Le kako bi naslednje leto definiral? Leto, ko inflacija požrla bo poslednje pare. Delo imeli bodo luknjači kajti na novo izvrtati bo potrebno vse pasove. Spoznali bodo prav vsi nergači, da le debata ne prinaša nam darove. Akcija ali zgolj napisana fraza? To ne bo nič več vprašaj! Izvlekli nauke bomo iz vsakega poraza, odgovorili še na tako zapleten zakaj! Amadeo To stran so zapolnili: Amadeo, Alaševič in Molnar Rezultati referenduma, ki je bil 19. decembra 1984 METALUR KEMIJA GIJA CELJE KEMIJA MO. TITANOV GRAFIKA DIOKSID VEFLON ENERt.l TIKA VZDRŽI VANJI IR W SPORI DSSS udeležba 82,6 % udeležba 83,2 % udeležba 90.7 % udeležba udeležba 89,6 „ 78.5 % udeležba 94 % udeležba 97 % udeležba 77.6 % udeležba 83% udeležba 82,7 % 1. Sam. spor. o za za za za za za za za za za združitvi tozd. v DO 54.4 83.2 90.7 73,5 52.9 0 97 62.4 66 2. Statut DO 3. Sam. spor. o skup. osnovah in merilih 57,6 82,2 88,9 68.8 56.6 0 97 63.7 64 72.2 za reš. stan. potreb 53.8 77.1 88.9 67 54.8 0 94 63.4 66 70.2 4. Statut tozd 5. Sam. spor- o 56.3 83.7 88.9 72,1 55,7 0 97 62.4 62 72.5 združ. delu delavcev 6. Pravilnik o reš. 57.9 83,7 90.7 71,7 57,5 0 97 62.4 64 stan. vprašanj 56.5 82,2 88.9 68.8 55.7 0 94 62.8 54 64.4 Dobili smo: Zakaj so delavci v Veflonu rekli NE V temeljni organizaciji se zavedamo, da je referendum pomembna zadeva, zato smo se nanj pripravili z vso resnostjo in odgovornostjo. Osnutek sprememb smo v celoti pregledali, pri tem pa so sodelovali tako IO OOS, samoupravna delavska kontrola tozd, odbor za uresničevanje ZZD in tudi IPO TOZD. Ugotovili smo, da je zelo veliko členov nezakonitih oz. v nasprotju z ZZD. Prosili smo še za pomoč strokovnjake s tega področja, ki so nam potrdili tudi pismeno, da v naših aktih ni vse tako, kot bi moralo biti. Na zboru delovnih ljudi smo delavce Veflona seznanili z vsebino aktov in tudi z mnenjem strokovnjaka za samoupravne akte ter z mnenjem sekretarja ROS delavcev kemične in nekovinske industrije in družbenega pravobranilca samoupravljanja pri SO Celje, kljub temu, da smo pripombe v zapisniku s tega zbora pravočasno posredovali pravno samoupravni službi DO, odgovorov in usklajevanj ni bilo. Nočemo rušiti enotnosti Cinkarne, tudi nismo proti združevanju investicijskih sredstev, vendar želimo vedeti in odločati, kam gre denar, ki smo ga ustvarili s sredstvi, katera nam je družba zaupala v upravljanje. Površno izdelani predlogi aktov SaS-ov in nezakonitost nekaterih členov so vodili k temu, da smo izgubili zaupanje v strokovne službe, ki so to pripravile. »»Čistopise« samo štirih aktov smo prejeli en dan pred referendumom. Nismo jih uspeli prebrati, nismo vedeli kaj sprejemamo, zato smo rekli NE. Izdelana ekološka in varnostno-zaščitna ocena Oceniti ogroženost v primeru naravne nesreče, v izrednih razmerah in ob nenamernih onesnažitvah, ki izhajajo iz proizvodnje, tehnološkega procesa, skladiščenja in transporta, skratka iz poslovnega predmeta Cinkarne, glede na nevarne snovi. Ocena naj opredeli z ekološko-varnostno zaščitnega vidika vse aktivnosti v smislu preventivnih in sanacijskih ukrepov. Na tak način je predsedstvo akcijske konference OOZK Cinkarne zadolžilo podpredsednika kPO za razvoj, investicije in varstvo okolja, da v sodelovanju s strokovnimi službami in TOZD, izdela Ekološko in varnostno zaščitno oceno, po obravnavi onesnažitev okolja v mesecu juliju 1984. Med nevarne snovi spadajo tiste, ki imajo eno ali več naslednjih lastnosti: eksplozivnost, vnetljivost, povzročajo vžig. strupenost, škodljivost zdravju, jedkost, dražljivost, plini pod tlakom, radioaktivnost, gablji-vost, kužnost- Z nevarnimi snovmi se srečujemo vsi. doma in v službi (v naši DO imamo precej nevarnih snovi) vendar se premalo zavedamo, da se obenem srečujemo z možnostmi eksplozij, požarov, zastrupitev in poklicnih bolezni, ki lahko povzročajo hude poškodbe in razsežne posledice. Ugotovili smo, da nevarnosti premalo poznamo in da jih podcenjujemo. Premajhna je tudi odgovornost organizatorjev proizvodnje in načrtovalcev, razvojnikov ter projektantov, ki ob nezadostnem poznavanju nevarnosti in predpisov, načrtujejo tehnološke procese, izbirajo opremo, projektirajo prevozna sredstva, predvidijo embalažo ali procese kako drugače inovirajo. Vse našteto je zahtevalo, da smo oceno zastavili celovito v najširšem pomenu ekološko- varnostnega zaščitnega delovanja. Tako ocena poleg predstavitvenih in drugih uvodnih ter zaključnih poglavij opisuje naslednje vsebinske sklope: Lokaci ja Cinkarne je opisana po vseh nahajališčih: stari del. novi del. Bukovžlak in Mozirje glede na vodotoke, ki jih s svojimi iztoki in izpusti neposredno ogrožamo in glede na sosede, ki tudi imajo nevarne snovi (cestni in železniški tovor, naftni derivati, tekoči naftni in zemeljski plin). Opisana je lega glede na KS in zbrane so številke o površini, številu zgradb, dolžini cest in o številu zaposlenih na posameznih področjih. Lokacije možnih izvorov nevarnosti so razvidne na novo izdelani situacijski karti. Na njej so označeni vsi vodi in razvodi nevarnih snovi (zemeljski plin, mazut. kisline, lugi, odplake), električne energije (daljnovod), glavne kanalizacije in hidrantne mreže. Z opozorilnimi znaki (nevarnost eksplozije, požara, jedkih snovi, radioaktivnih snovi. dima in plinov) so označena nahajališča večjih količin nevar- nih snovi in nahajališča posebnih nevarnosti. Na karti so označeni še strateški objekti kot zaklonišča, ambulanta, prva pomoč, vratarnice, čuvajnice, gasilski dom in še objekti pH-alarmnega sistema ter predvidenega blokadnega sistema- Sistem iskanja in opisovanja izvorov pa je poenostavljen tako, daje celotno zemljišče razdeljeno na sektorje. V starem delu so trije, v novem jih je petnajst. V vsakem sektorju so vrisane pozicije možnih izvorov nevarnosti. V posebni prilogi je vsaka pozicija opisana po naslednjih značilnostih: A. Pozicija (TOZD/DSSS. stroškovno mesto, mikrolokacija) B. Nevarna snov C- Največja količina E. Nevarnost F. Nadzor - odgovornost G. Ukrepanje H. Opomba I. Tehnična urejenost varnostnih naprav J. Usposobljenost delavcev Tako si lahko tudi intervencijske skupine, ki ne poznajo Cinkarne. na hitro izdelajo oceno za vodenje posegov za preprečevanje škodljivega delovanja nevarnih snovi v okolje, ne glede na vzrok izhajanja (elementarna nesreča, vojno delovanje, sabotaža, diverzija, strojelom, malomarnost). V posebni prilogi bodo podani varnostno-tehnični podatki nevarnih snovi. razvrščeni po abecedi in lastnostih. Alarmno informacijski sistem podaja analizo stanja kaj imamo, oz. kaj se bomo odločili, da bomo imeli. Naj ne bo odveč, če ponovimo. daje skrb za varno in varovano okolje pravica in dolžnost vsakega delavca in občana. Vse primere onesnaževanja in nevarnosti, zlasti požare, moramo nemudoma sporočiti STALNI SLUŽBI CINKARNE na telefon št. 494! Dežurni v stalni službi nato izvrši vse potrebno obveščanje in alarmiranje, da čimprej ustavimo škodljiv vpliv na okolje, oz. širjenje požara ali druge nevarnosti. V ta namen obstojajo stalne službe (gasilska, vratarska, čuvajska, prva pomoč), dežurni DO, dežurni vzdrževalci, intervencijske skupine in možnost klicanja odgovornih ter ostalih delavcev v Cinkarno- Zato obstoja celovit seznam z vsemi potrebnimi naslovi in telefoni. Kadar nevarnost - ogroženost presega naše moči, kličemo na pomoč gasilski dom, postajo milice, reševalno postajo, UNZ ali Center OA. Načrt ukrepov v primeru večjih nesreč je dopolnjen in predviden za ukrepanje širšega obsega ter pomoč več služb ali ekip skupaj ali še pomoč zunanje institucije. Načrt obsega tudi navodilo -opomnik stalni dežurni službi za delo ob intervenciji kot so: P°" škodbe pri delu, požar ali eksplozija nevarne snovi, razlitje ali razsutje nevarnih snovi, diverzija in elementarne nesreče. Samoupravni akti, pravilniki in ostali dokumenti za urejanje varnosti so ocenjeni z gledišča varstva okolja, da je potrebno manjkajoče pravilnike in poslovnike čimprej izdelati; že narejene pravilnike in poslovnike pa pregledati in popraviti na trenutno veljavno zakonodajo, zakonske predpise, standarde in normative, ki so se v zadnjem času v večini primerov spremenili ali dopolnili. Ti dokumenti morajo biti tudi ustrezno potrjeni in predani vsem, ki so odgovorni za posamezna področja varstva- Navodila in postopek ob vstopu inšpekcijskih in drugih nadzornih organov v Cinkarno izboljšuje informacijski sistem, omogoča organom, da izvršijo ogled oz. obisk ob prisotnosti odgovornih delavcev in da so o vsem obveščeni najodgovornejši delavci. Navodilo za preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav naj zagotovi, da so delovne priprave in naprave, delovni procesi in ostala oprema ter stavbe v delovnem stanju, da so v njih vzdrževani in vgrajeni varnostno alarmni elementi, ter da ohranjajo dobre obratovalne lastnosti- O tem mora obstajati pismena izjava, kar že poznamo pri pregledu dvigal. Vzdrževanje - izraba strojev in naprav smo skušali v oceni podati s spiskom naprav, oz. aparatur in strojev, ki zaradi izrabe obratujejo na robu varnosti in bi v primeru napake oz. popustitve materiala povzročili onesnaženje. Dodatno pa morajo temeljne organiz«K?fje dopolniti oceno izftrbljenosti, kot je to storila Metalurgija. Nadaljevanje prihodnjič Novoletna križanka REG. OZNAKA ZRN SAŠA »EŽEI.A JRIGACE TOVARNA CELJU B&e cc SE V*MTI /RAK NAŠA TOVARNA SMUČI VRSTA LESA Ž. IME OKOLIŠ 12 ,mme Z7 \* IGRA NA _ SREČO !5E£?Z- \WrrJ 3 Ct KOLIČINA SNOVI STREŽNIK KOBER 1 »REZI MITI VASPROI. OD ZDRAVJA 3 M SESTAVU IOMAŽ 1ISkOV- ŠIK SNOV KI KATALI- /IKA DEL l 1 OMKA CC 6. LN 23. ČRKA l.OMIJEN STROP SUKANEC I RINI DEL . POHIS I V \ MORSKI S ES Al K M. IME ČIST ORODJE DIŠEČ 6 MESIČ) ŠPANIJI POTEM /NAMM \\ IOM. 1. LN 2. ČRKA NATRIJ MERILEC AT. I I.AK A TUREK K\1 K AN /OHO/. I)R« KRAJ PKIMORS. 9 DEL GOBE SANJANJI- POK RAJ. V O ISAM 5 KARLOV A< 2X3. ČRKA ži Zli ka KI PIKA .DVORNIK 1 IME X KS 1 A POSODI- 14 M. IME 10 LEPA U A OPRAVILO NA POLJ L IMDUSl v v EsoiJ-DRI /BA 100 M- USA STANDARI DIVJA Al i DOMAČA ŽIVAl. KONEC S AH. IGRE SMISEL IME j,101 IME PRIPADNII AVAROV REKA B.I.H. M. IME CH, MODEL 13 FOSFOR Me IERMO- ELEKTR. ELEKTRO MONTAŽA PREBIV. POTOKA 4 NAŠA REKA TORINO JAN IVO KIS 8 ž. IME TONA 2 1. IN 18. ČRKA POLMER KROGA DEL AVTOM MESTO ITALIJI 7 11 CC RADIJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Piše: Silvo Ramšak Jamarji v Kolumbiji (nadaljevanje iz prejšnje št.) ... Prebudim se nekje nad Atlantikom in daleč pod nami, na obzorju, se že slutijo prvi sončni žarki. Sprehodim se po letalu, saj me nekajurno sedenje utruja in sklepi niso preveč ubogljivi ob prvih korakih. Kolegi, ki so raztreseni po tem zračnem velikanu se tudi že ozirajo okoli sebe. Vrnem se na sedež, ker je osebje že začelo deliti zajtrk. Kmalu opazim, da je enakomerno rohnenje motorjev spremenilo ton. Po tem sklepam, da smo se že začeli spuščati proti Guadelou-pi, majhni francoski koloniji pred južnoameriško obalo. Enourni postanek nam kar godi, da se malo sprehodimo. Preko Atlantika, oz. iz Pariza do sem smo leteli nekaj malega več kot osem ur. V dobri uri premagamo tudi 850 km razdalje do Caraka-sa v Venezueli in to je moj drugi stik z Južnoameriško celino. V prostocarinski coni si ogledujemo izložbe zaprtih prodajaln. Pozanimamo se tudi, kolika je vrednost kolumbijskega pezosa. Novice niso ravno razveseljive, a upamo, da bo v Bogoti bolje. S preko 1000 km na uro poletimo proti Kolumbiji, polni prijetne nestrpnosti in hkrati strahu pred neznano deželo- Cariniki in letališko osebje nas z neprikrito radovednostjo opazuje, ko z transportnega traku poberemo skoraj vso prtljago. Naše enotne in praktične obleke, ki nas navdušujejo predvsem z velikimi žepi, vzbujajo pozornost in že sedaj se v mislih zahvaljujemo Modnemu salonu iz T- Velenja, ki nam jih je dal. Že na prejšnji odpravi smo ugotavljali, da enotna oblačila lahko veliko pripomorejo pri urejanju raznih formalnosti-Cariniki se za našo goro prtljage sploh ne zmenijo- Zunaj nas že čaka tov. Medvedšek in prisrčni stiki rok mu povedo, kako veseli smo ga, saj nam s svojo prisotnostjo vliva optimizem in zaupanje. Z študentko Mirejo in tajnikom INTERTRADE-a se v treh avtomobilih odpeljemo do Italijanskega kluba, kjer imamo urejen prostor za kampiranje. Med potjo ugotavljamo, kako velika je 6-milijonska Bogota, ki se razprostira na prostrani planoti na višini 2650 m. Ugotovimo tudi, da evropska pravila vožnje tu ne veljajo, saj vsakdo pelje tam, kje je prosto - ne glede na črte, prometne znake, semaforje in policaje. Srečno se pripeljemo do kluba. Takoj tudi opazimo ograjo, ki ga obdaja, ter oboroženega stražarja. Tako je v vseh premožnejših četrtih, saj kriminal v Bogoti cveti. Nekaj dni preden smo prišli, so prav na križišču pred klubom ubili ministra za notranje zadeve, o čemer je pisalo tudi naše časopisje. Sicer pa o izrednem stanju, o čemer smo tudi brali, tukaj nič ne vedo. Ob pomoči Marjaža, Mireje, Zore Radulovič in njenega sina Saše, ter članov kluba Čampo Albierto, dobimo prve predstave o Kolumbiji, njenih ljudeh in običajih, ter uredimo potrebne formalnosti, tako da se po treh dneh bivanja z avtobusom, ki ga je najela firma Engeneria E Hy-drosistemas (Inženirija za hidro-sisteme) za katero bomo tudi raziskovali, odpeljemo proti severu dežele novim doživetjem naproti. Pokrajina je čudovita in vsake toliko časa voznik avtobusa ustavi, da lahko fotografiramo-Vidimo marsikaj zanimivega in filme v aparatu vneto menjavam, saj sem imenovan za fotografa odprave. Navdušuje nas preprostost, ki nas obdaja- Čas tu praktično nima nikakršne veljave. Spoznamo pa tudi, da so še kako odvisni od svojega dela, tako v primitivnih rudnikih in opekarnah, kot na travnikih, njivah ob jezerih, v strmih hribih Andov in močvirskih dolinah ob reki St. Magdalena, kjer kraljuje tropski pragozd- Že dokaj kmalu zavijemo z asfaltne poti in začnemo spoznavati prve kolumbijske jame (na cesti), ki nam bodo postale še kako domače. Prespimo v Vele-/u in že zgodaj zjutraj slikamo na tržnici, kjer si nakupimo tudi banane in ananas. Okoli poldneva prispemo v vasi- co Vereda el Tigre, ki bo teden dni naš dom. Postavimo si tabor in odhitimo do našega glavnega cilja v tem delu Kolumbije-bre-zna Hoyo del Aire (Oko Zraka). Mogočni vhodni krater premera 150 m in globok preko sto metrov, nas navdaja z globokim spoštovanjem, jamarskim navdušenjem in radovednostjo-Razdelimo se v skupine. Franci Malečkar in Zdravko Goršek se bosta spustila v brezno, ga preiskala in narisala, Izet Avdagič in Jasminko Mulaomerovič se bosta spustila do reke, ter pogledala tudi izvir Choro. Darko Na-raglav, Tone Vedenik, Karel Kolar, Boris Šket in jaz se odpravimo iskat jamo Columbija, Franci Gaber in Miro Kurtovič pa ostaneta kot dežurna v taboru. Zaradi pomanjkljivega opisa dostopa do jame Columbija je nismo našli, snjo pa zato odkrili novo, še neraziskano brezno, ki ga imenujemo Tavera po lastniku zemlje. Globoko je 37 m-Pozno ponoči se iz brezna Aire vrneta Franci in Zdravko, ki povesta, da je rov Netopirjev zasut, da pa sta že narisala rov Guacharov. Rov se imenuje po pticah, velikih kot sokol, ki živijo v jami, ponoči pa letajo iz nje in se vračajo z palminimi vršički za mladiče. Indijanci so jih včasih lovili in iz njih pridobivali olje, ki je bilo zelo obstojno. Razdelimo si določene dolžnosti za naslednji dan, ter utrujeni zaspimo v vlažnih šotorih. Bedi le požarni. Naslednje dni raziskave nadaljujemo. Uspe nam poiskati in raziskati ter dokumentirati jamo Columbija. Vhod je zaraščen in ima premer 6 m. ... se nadaljuje... ( udmito kapniško okrasje \ Mojo del C olombija »C1NKARNAR« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno.(Javni urednik: Mira (iorenšek, odgovorni urednik: Leopold Slapnik, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač, Naslov: l redništvo glasila »Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 359 'l isk: l iskama Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oprav ičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.