124
Deželni zbori.
Deželni zbor Kranjski,
V 2. seji 12. aprila sta poslanca Jugovic in A. Lavrenčič odpust dobila za ves čas tega zborovanja; potem se je izročilo 25 peticij dotičnim odsekom, o katerih poročamo, kedar pridejo do rešitve.
Dr. Bleiweis s 16 družniki je glede postave za obdelovanje Ljubljanskega močvirja do c. k. deželne vlade stavil sledečo interpelacijo: „ Včeraj (11. aprila) preteklo je leto in dan, kar je deželni zbor vkre-nil postavo za obdelovanje Ljubljanskega mahovja, o katerem je slavna deželna vlada sama že leta 1875. mu izročila načrt take postave. Vladna predloga bila je, kakor poročilo gospodarskega odseka 10. aprila 1876. povdarja, hvaležno od deželnega zastopa sprejeta , kajti želja po temeljiti uredbi obdelovanja velikanskega in v narodno-gospodarskem obziru ne samo za močvirce, te-muč za vso deželo Kranjsko velevažnega zemljišča, razodeva se že mnogo let od prizadetih posestnikov. Hude povodnje lanskega leta in grozna škoda, ki je preteklo leto večkrat zaporedoma zadela ondašnji svet, so iznova izpričale nujno potrebo, da se kmalu kaj zdatnega stori za rešitev mahovja iz velikih nadlog njegovih, in to temveč, ker o 1826. leta ustanovljeni lokalni komisiji za osuŠenje Ljubljanskega močvirja ni duha ne sluha več. Glede" na vse to osvojujemo se zdolej podpisani slavno deželno vlado vprašati: 1. Ali je jej znan zadržek, zakaj c. kr. ministerstvo poljedelstva 11. aprila 1876. sklenjene postave za obdelovanje mahovja ni še predložilo Njegovemu veličanstvu v Najvišo sankcijo? — in 2. ali ne bi si. deželna vlada, če morebiti ni nikakors-nega principielnega pomislika o predloženi postavi, hotela c. kr. ministerstvo prositi, naj bi deželnemu zboru svoje mnenje blagovolilo izreči o prenaredbi kakih manjših reči, katere bi deželni zbor nemudoma še v tej sesiji mogel v prevdarek vzeti in postavo tako predru-gačiti, da bi potem zadobila zaželeno Najviso sankcijo?" Interpelacija ta se je izročila c. kr. deželnemu predsedniku.
Potem je poslanec Pa ki ž z 19 družniki interpe-liral deželni odbor zavolj ceste med Sodražico in Blokami tako-le: „Vsled prošnje okrajnocestnega odbora Ribniškega sklenil je deželni zbor v seji 19. oktobra 1869. leta: a) Cesta med Sodražico in Blokami skozi Sedlo, Krčalo in Ravno, ki je napraviti na novo, je vvrstiti med okrajne ceste; b) iz vrste okrajnih cest je izbrisati črta skozi Žigmarice, Mlako in Podklanec; potem črta, ki se od poprejšnje odcepi čez Goro in Ložki Potok; c) za napravo nove ceste med Sodražico in Blokami se iz deželnega zaklada dovoli podpora v trikratnem letnem znesku po 1600 gold. z dostavkom, da je vsled mnogostranskih ugovorov zoper to cestno črto skušati jo zboljšati, ako mogoče morda po ogledu, ki je v ta namen učiniti. ~- Doslej je ta stvar zaostala, znano je le, da je deželni inženir dobil nalog, to cesto pregledati o kaki priliki, „bei Gelegenheit". — Stvar navedena pa je, kakor so to pokazale dotične obravnave, za splošni promet tako važna in nujna, da izvršitev ni-
125
kakor ne more odvisna biti od kake prilike, temveč potreba je silna, in zarad tega podpisani stavijo vprašanje : i. Kaj je deželni odbor dosedaj učinil za izvršitev navedenih deželno zbornih sklepov? — 2. Ce je stvar zaostala, ali je deželnemu odboru volja pritisniti na to, da se ti sklepi dovrše takoj, oziroma se v teku tega leta? — Deželni glavar je odgovoril na to interpelacijo, da je deželni inženir zarad preobilega druzega nujnega dela se le preteklo jesen cesto pregledal, ter nalog dobil, letos zadevne predloge staviti. Menda da bode deželni odbor še v tej sesiji priliko imel, v tej zadevi sklepati dalje.
Potem se je brez razgovora sprejela deželno - od-borna predloga z načrtom postave, po kateri naj bi se dohodki izpraznjenih učiteljskih služeb ne od-kazali penzijskemu zakladu, predloga o nakupu Dedekovega posestva v Ljubljani za bolnišnično podružnico in predloga o nakupu rastlinjaka v deželni bolnišnici.
Ko je deželno-odborna predloga o tem, kako je siljence deželne posilne delalnice v delo rabiti zunaj zavoda, prišla v obravnavo, v kateri deželni odbor s c. kr. deželno vlado v dogovoru nasvetuje, da se siljenci rabiti smejo samo v Ljubljani in tri kilometre okrog Ljubljane ter edino po dnevi, pokazati je hotel znani vitez Vesteneck, daje bolj „kunšten" in previden, kakor deželni odbor z vlado vred ter predlagal , naj bi se siljenci v delo rabiti smeli le v Ljubljani ter i uro okrog Ljubljane. Toda kako važne in dobre nasvete zamore Vesteneck staviti, kaže najbolj to, da se ni našel ne en poslanec , ki bi ga bil podpiral , toraj je bil Vesteneckov predlog pokopan „ohne Sang und Klang".
Dalje je deželni zbor dovolil, da se za vpokojnino vdove Frančiške Tomič-eve všteti sme začasna službena doba njenega moža kot paznika v posilni delalnici. Konečno so obveljali proračuni za 1. 1878. bol-nišnega zaklada (potrebščina 59.258 goid. 71 kr., dohodki 11.750 gold. 71 kr., tedaj primanjkljej 47.508 gold.), porodišnega zaklada (potrebščina 4005 gld. 42V« kr., dohodki 935 gold. 60 kr., primanjkljej 3069 gold. 82Y2 kr.), — najdenišnega zaklada (potrebščina 27.396 gold. 44 kr., dohodki 818 gold. 20 kr., primanjkljej 26.578 gold. 24 kr.), — iz norišnega zaklada (potrebščina 28.030 gold. 88 kr., dohodki 2590 gold. 51 kr., primanjkljej 25.440 gold. 37 kr.); primanjkljeje pa je pokriti iz deželnega zaklada.
V 3. seji 14. aprila potrdil se je proračun zem-Ijiško-odveznega zaklada za leto 1878. s potrebščino 620.492 gold., z zaklado 542.827 gold. 35 kr., s primanjkljejem 77.664 gold. 65 kr., in sicer z doatav-kom, da je zavoljo deželnega doneska za 1. 1878. pobirati 20 odstotkov priklada od neposrednjega davka izvzemši s priklado za vojaščino, potem 20% priklada vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. — Potrdil se je tudi računski sklep zemljiško-odveznega zaklada za leto 1876., namreč dohodki 861.700 gold. 48 kr., — stroški 795.530 gld. 86 kr., — gotovina 66.169 gold. 62 kr., -—zaostanek dohodkov 6 milij. 757.276 gld. 78V2 kr., — zaostanek stroškov 8 milijonov in 316.506 gold. 11% kr., — konečni čisti dolg 1 milijon 559.229 93 kraje. — Dalje se je potrdil proračun vino- in sadjerejske šole Slapške za leto 1878. s potrebščino 6420 gld., z zaklado 3755 gld., s primanjkljejem 2665 gold., ki je pokriti iz deželno kulturnega zaklada. Isto tako se je potrdil računski sklep te šole za leto 1876., namreč dohodki 3798 gold. 28 f/a kr., stroški 7538 gold. 14 kr., primanjkljej 3739 gold. 85V2 kr., ki se je pokril iz deželno-kulturnega zaklada; konečno čisto  imetje  je  8646  gold. 8772 kr.   —   Potrdil   se  je
proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1878. s potrebščino 2707 gold. 33 kr., zaklada 864 gld. 55!/2 kr., primanjkljej 1842 gold. 77!/2 kr., ki je pokriti iz glavnega imetka tega zaklada. — Odobril se je potem proračun zaklada prisilne delalnice za leto 1878. s potrebščino 47.523 gold., z zaklado 35.904 gold., s primanjkljejem 11.619 gold., ki je pokriti iz deželnega zaklada. Pri tej priliki se je paznikovi siroti Antoniji Krasovicevi dovolila miloščina za 5 let po 60 gld., vdovi Ani Skedl-ovi miloščina za 3 leta po 40 gold. — Za cestne potrebščine se je dovolilo dav-karskemu okraju Radolškemu 15, Radeškemu 20, Idrijskemu 20, Kočevskemu 20 odstotkov pri-klade na neposrednji davek. — Konečno se deželnemu odboru v rešitev izroči prošnja občincev iz Leskovca gledč razdelitve pašnika, in prošnja občine Dednidol, da se cesta, ki se v Pešeniku odcepi od Zagrebške velike ceste ter v Starem trgu zopet ž njo veže , vvrsti med okrajne ceste.
V 4. seji dne 16. aprila je sklenil deželni zbor po predlogu deželnega glavarja z navdušenimi klici čestitanje po telegrafičnem potu carjeviča Rudolfa k njegovemu godu, in nadvojvode Albrechta k slovesnosti njegovega petdesetletnega slavnega vojaškega službovanja. — C. kr. deželni predsednik je objavil vsled interpelacije dr. J. Bleiweisove od ministerstva načrtane vzroke, zakaj načrt postave o obdelovanji Ljubljanskega močvirja ni dobil Najvišega potrjenja. Dr. Bleiwei8 se zahvaljuje c. kr. deželnemu predsedstvu za pospeh te važne zadeve, in deželni zbor sklene, postavo še v tej sesiji premeniti primerno , v kateri namen se je gospodarski odsek pomnožil za 2 uda (Kotnik in dr. Poklukar). — Po precej obršinem razgovoru, katerega so se vdeležili dr. Schrev, Obreza, Zagorc , dr. Bleiweis, Dežman, je obveljal navet manjšine gospodarskega odseka , po katerem se je postava o mitnici (šrangi) na Reški cesti sklenila. Konečno se je rešil proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1878. Pri tej priliki je predlagal dr. Bleiweis, ne odbiti prošnje slovenskega učiteljskega društva glede funkcijskih doklad za učitelje enorazrednih ljudskih šol, ampak izročiti jo deželnemu odboru, da — ker pri tej priči peticijo ugodno rešiti, nasproti stoji dotična šolska postava — jo v dogovoru z deželnim šolskim svetom prevdari in prihodnjemu deželnemu zboru stavi predloge. Tudi se je pri tej priliki po priporočilu dr. Z ar ni k a in pl. Vestenecka Litijski občini za stavbo šole dovolila vnovič podpora 500 gld.; predlog bar. Tauffererja o zidanji ljudske šole v V e-likem Gabru pa je padel; baron Taufferer in pl. Vesteneck sta govorila za, dr. Poklukar in dr. J. Bleiweis pa proti zidanju. — Predlog dr. Poklukar j a o prošnji do ministerstva za podaljšanje zborovanja še za prihodnji teden zarad presilnih in važnih nal6g, ki jih ima zbor rešiti, je bil sprejet; c. kr. deželni predsednik je prošnjo nemudoma poslal na Dunaj.
Deželni zbor Goriški.
Kratek črtež obravnav zborovih se nahaja v današnjem dopisu iz Gorice.
Deželni zbor Tirolski.
Ta zbor se je že v prvi seji nekako krhati začel. Ker za deželnega glavarja imenovani opat Wiltenski na hotel sprejeti glavarstva, je zborovanje začel njega namestnik pl. Fedrigotti, mož laške stranke. Ministerstvo namreč ni hotelo za deželnega glavarja imeti dr. Rappa, ki je bil deželni glavar zadnjega deželnega zbora, kateri je bil zarad „nepokorščine"  razpuščen,   v katerem
fcboru pa lansko leto še ni bil opat Wilten3ki, tedaj po mnenji ministerstva ni spadal v vrsto „nepokornih". Ko so tedaj letos poslanci imeli na deželno ustavo obljubo storiti, je poslanec Dipauli v imenu večine rekel, da tega ne storijo zato, ker zbor nima deželnega glavarja. Na to se oglasi ces. namestnik, rekši, da pi. Fedrigotti je od Njeg. Veličanstva cesarja imenovani glavarja namestnik in po takem opravičeni zbora predsednik. Na to zahteva poslanec Giovaneili spolnovanje deželne postave; ustavoverna laška stranka pa reče, da stori obljubo. Potem je začel glavarja namestnik obljubo sprejemati od laške stranke, Giovaneili in družniki njegovi pa protestujejo zoper to in predlagajo, naj se zborovanje odloži. Večina zborova je sprejela ta predlog. Kaj bode naprej, nam danes še ni znano.
126