Leto X., it. 29.
Pottnlna platen« » gotevlp,.
V Ljubljani, 19. julija 1923.
V organizaciji J« mot, kolikor mo(l — toliko prnkt
AMSTERDAM
■»
Uredništvo In uprava: Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6/11.
Izhaja vaak tctrtak.
Stan« posamezna itev. 1 Dia. mesečno Din 3‘—. celoletno 15 Din. — Za Člane izvod po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
Dopisi morajo biti franklranl In podpisani, ter opremljeni ■ štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor CDii )
Položaj na Jesenicah.
Koncem maja je vložilo Osred. društvo kovinarjev spomenico K. 1. D. na Jesenicah, v kateri so v glavnem zapo-padene zahteve po 40odstotnemu povišanju plač, po ureditvi delavskih stanovanj in nekaterih higienskih naprav.
G. generalni ravnatelj družbe je bil medtem več tednov odsoten, dočim so drugi faktorji pri vodstvu K. 1. D. stali na absolutno odklonilnem stališču napi a m spomenici. Položaj se je z vsakim dnevom poostreval in pričakovati je bi-
lo,	da prenapet lok poči.
Pred nekaj dnevi se je pa g. gen. ravnatelj vrnil in O. D. K. je potom Inšpekcije dela ponovno interveniralo. Tako je prišlo dne 12. t. m. do razprave, na kateri se je o teh stvareh razpravljalo.
G. gen. ravnatelj je k delavskim zahtevam pripomnil, da je radi gospodarske nesigurnosti podjetje vsak dan v nevarnosti, da bo moralo omejiti svoj obrat tako, kakor so to storili nekateri obrati (Westen Celje, topilnica v Litiji, cinkarna’v Celju, tov. brav. robe v Kamniku itd.).
V	svojem govoru je g. gen. ravnatelj navajal, da inozemska konkurenca, ki fee Poslužuje tkzv. dumping sistema vedno bolj ogroža domačo industrijo in obrt. Češka industrija prodaja svoje izdelke na domačem trgu precej drago, kar ji omogoča visoka varstvena carina, ki je ‘•Peljana v češkoslovaški republiki. Ker J1 Pa domači trg daje mnogo naročil in mnogo zaslužka, ji je pa mogoče na zunanji trg vreči čim cenejšo robo. Češki industrijalci si hočejo na ta način zavojevati tuje trge, zlasti pa našega in te žrtve, ki jih sedaj nosijo, bi se jim kasneje bogato izplačale, ko bi domačo industrijo že spodrinili.
Nasproti temu — je rekel — pa naša država domače industrije ne ščiti dovolj-no, zato bo vsa ta industrija prej ali slej podlegla. Dalje je navajal, da ima v tovarnah K. I. D. za današnjo produkcijo mnogo preveč delavcev, tako da je delovna moč komaj polovico izrabljena.
Rekel je, da se je on vsa pretekla tri lela trudil, da bi delavcev ne odpuščal, ker je imel vedno upanje, da se bodo razmere uredile, in da bo kasneje še vse te delavce potreboval.
Sedaj pa pravi, da bo skoro prisiljen to upanje opustiti in vidi le še en izhod
cele situacije: Da bi svoje izdelke v toliko pocenil ,da bo zdržal zunanjo konkurenco je mogoče le, če zakuri še eno peč in na ta način prideli one delavce, ki so sedaj pri zasilnih delih k produktivnemu delu. Na ta način meni, da bi se izdelki pomnožili in zato tudi pocenili. Če se pa ta korak ne posreči, bo pa moral — rad ali nerad — razbremeniti obrat s tem, da bodo odpuščeni vsi oni delavci, ki niso najnujnejše potrebni. Zato prosi zastopnike organizacije, da naj delavstvu to sporoče popolnoma objektivno, in naj vplivajo nanj, da bo tudi delavstvo pomagalo izvršiti ta korak, ki bo tudi delavstvu v prid.
Za edinstvo strokovnih organizacij.
Zveza neodvisnih strokovnih organizacij za Slovenijo je sklepala na svoji seji /. dne 24. junija 1923 o vprašanju enotnih strokovnih organizacij in se je izrekla v obširni spomenici za edinstvo strokovnega pokreta. To resolucijo je Poslala tudi Strokovni komisiji za Slo-
Na ta izvajanja je odgovoril s. Svetek kot zastopuik Strokovne komisije sledeče: Priznati moram, da je vodstvo K. 1. I). v primeri z drugimi podjetji napram delavstvu dosedaj še precej konciljantno postopalo. Povdariti pa moram, da je tudi delavstvo dokazalo, da se zaveda težkoče industrije, ker je stavilo tako skromne zahteve, o katerih se je sam g. gen. ravnatelj izrazil, da v primeri z nastalo draginjo niso pretirane. Vprašani pa g. gen. ravnatelja, kako naj dopovemo delavcem, da bodo morali v bodoče več delali, dobili pa ne bodo povišanja plače, čeravno se je draginja od zadnjega mezdnega gibanja znatno zvišala. Tudi delavci lahko razumejo, da je tovarni težko, če cene železu padajo, vendar vidijo pri tem, da cene življen-skim potrebam rastejo, in delavstvo nima najmanjšega vpliva na državo, da bi vplivala na cene živil.
Načrt g. gen. ravnatelja, da bi z večjo produkcijo napravil svoj obrat zmožnega konkurence je gotovo dober, vendar mora biti načrt vsestransko podprt. Gotovo pa bo to stremljenje od strani delavstva šele takrat razumevano, če tudi delavstvo dobi garancijo, da tudi podjetje vpošteva težek položaj delavstva, /.ato predlagam, da podjetje delavskim zahtevam ugodi. Če pravi g. gen. ravnatelj, da za julij še ne more definitivno povečati plače, ker pravi, da bi potem, če se akcija za povečano produkcijo ne posreči, bi moral potem plače zopet zniževati, kar bi pa povzročilo še večjo ne-voljo. Če smo prisiljeni to mnenje g. gen. ravnatelja vpoštevati, potem predlagam, naj se plača za julij poviša v obliki enkratnega nabavnega prispevka, za avgust naj se pa razpišejo pogajanja, kjer naj se plače definitivno urede z drugimi točkami v spomenici.
G. gen. ravnatelj je na ta predlog izjavil, da je zanj ta predlog sicer simpatičen, vendar nanj ne more pristati do tedaj, da bo imel upravni svet družbe (v enem tednu) sejo, kjer je pripravljen ta predlog zagovarjati. Po njegovem bi se povišalo za julij provizorično in sicer v znesku 20 % zahteve. Okoli 20. avgusta bi se pa vršila nova razprava, kjer bi se plače definitivno zvišale, pa even-tuelno še za več kot za julij, če se izkaže akcija s pomnoženo produkcijo kot dobra. Vse to je pa pripravljen zagovarjati le tedaj, če dobi od strani organizacije garancijo, da mu bo šlo delavstvo pri povišanju produkcije na roko.
Zastopniki delavstva so izjavili, da bodo ta načrt predložili delavstvu v odobritev, in če ga delavstvo odobri, bodo to ravnateljstvu takoj sporočili.
V	nedeljo 22. t. m. bo centrala kovinarjev sklicala zbor vseh zaupnikov iz Save, Javornika in Dobrave, kjer bodo zastopniki centrale izčrpno pojasnili položaj in stanje cele stvari.
Nato se bo pa izvršilo splošno tajno glasovanje članstva o predlogu, ki ga bo izdelal zbor zaupnikov v sporazumu s centralo.
venijo. Strokovna komisija bo sklepala o njej na prihodnji plenarni seji.
Poslana resolucija vsebuje pred vsem dva važna predloga. Predlog, naj se osnujejo skupne, mednarodno neopredeljene strokovne organizacije, ki ■aj sklepajo o svoji mednarodni orientaciji na prvem skupnem kongresu. Da-h> predlog, naj se sestavi takoj odbor, ki naj skuša izgladiti zapreke za ujedi-
n jen je v osebni diskusiji. Za ta odbor je Zveza svoje zastopnike takoj imenovala. Njeni zastopniki so ss. M. Žorga, L. Kordič in Albert Hlebec.
O teh dveh predlogih bo imela izreči svoje končno mnenje v to poklicana statutarna instanca. (Vse ostale točke poslane spomenice ne morejo biti predmet spora med nami. Za to bi bila le zamuda časa, ako bi se ž njimi pečali.) Za sedaj jih dajemo v javno diskusijo in bomo povedali o njih svoje zasebno mnenje.
Glede prve točke smo že v več člankih povedali, da želimo organizacijske enotnosti, in da smo mnenja, da so dani predpogoji za njo tako v sedanjem svetovnem položaju, kakor v položaju, v katerem se nahaja delavstvo v naši državi. Ta položaj natanko določa našo praktično taktiko, ki je dejansko na obeh straneh ena in ista. Vendar smo mnenja, da se mora izvesti edinstvo od zgoraj navzdol.
Drugače se bojimo, da zidamo stavbe, ki se bodo jutri podrle.
V	baje ujedinjeuih sindikatih bi se začela notranja borba za zmago ene ali druge internacionalne orientacije, ki bi nasprotja le poostrila.
Nihče nam ne more zameriti, ako smo tozadevno previdni in nezaupljivi. Vsak poskus, ki smo ga v to smer dosedaj napravili, nam je prinesel le razočaranje.
Trudili smo se n. pr. pošteno, da bi pospeševali v naših kulturnih organizacijah skupne nastope in zavest, skupnosti. A videli smo, da se formirajo proti nam povsod, kjer prožamo roko za skupnost bojue formacije, nastopajoče kot da bi obstojale iz sovražnikov in ne iz sodelavcev in sodrugov.
In če prištejemo k tem izkušnjam še ] isanje neodvisnega tiska, ki često z brezobzirnim cinizmom priznava, da je uje din je vanje le izigravanje in nadaljevanje sumničenj in nelojalne borbe na drugih postojankah, — potem nam ne more nihče zameriti, da srno glede organizacijske skupnosti previdni m da zahtevamo predvsem dokazov lojalnosti.
Toda naj si je pri vseh teh ujedinje-valnih predlogih tudi mnogo neiskrenosti, — v množicah je želja za iskreno zbližanje in sodelovanje.
Včasi se nam zdi, da čujemo tudi iz vrst voditeljev neodvisnih organizacij besedo, ki zveni iskreno in ki se izreka za pravo pot pri ujedinjevalni akciji.
Tako čitamo v >Organizovanem Rad-nikiK tozadevno navadno lepe članke, iz katerih odseva volja, ki se je ne sme prezirati.
(Primerjaj članek ?Jedua lepa po-beda ideje jedinstvenog fronta< v 54. številki.)
Tudi od plenuma zveze neodvisnih organizacij nam poslani predlogi kažejo resneiso voljo, da se ta problem povolj-no reši, kakor smo jo doslej opažali.
Vkljub vsemu temu se s predlogom, naj uaše organizacije na brzo roko stap-pljamo in naj se začnemo za mednarodno orientacijo šele potem boriti, ne strinjamo. To bi nas vrglo nazaj tja, kjer smo bili pred tremi leti. Notranji boji bi organizacijam hujše škodili, kakor »edanje stanje.
Treba je n-tvariti predvsem ozračje zaupanja.
Zato odklanjamo prvi predlog, ki se nam je poslal. Tem odkriteje pa pozdravljamo drugi predlog, ki pomenja pravo pot in utegne roditi dobre uspehe.
Pred popolnim ujedinjenje in mora priti doba, ki bo zbliževala duhove in
dokazala, da je mogoče medsebojno priznanje in pararelna akcija obeh organizacijskih skupin.
Temu namenu bi odbor, ki ga Zveza, neodv. organizacij predlaga, dobro služil. Dela bi imel tak odbor dovolj.
Ne gre tu samo za medsebojne diskusije.
Gre za to, da se zlasti v mezdnih gibanjih zavrne in onemogoči postopanje, ki ga ne moremo imenovati drugače kot zločinsko.
Kjerkoli stopa proletariat dandanes razcepljen v boj s kapitalom, — so na delu zločinci, ki upajo doseči uspehov za svoje frakcije s tem, da namenoma gurajo proletariat v boje v slabili postojankah, upajoč, da bodo razbili udarci reakcije konkurenčno organizacijo.
Ti zločinci uporabljajo za svoje delo vse razdiralne sile, ki so v masah, rušijo disciplino, licitirajo brezumno z obljubami, — dokler se vse skupaj ne razbije ob železnih zakonih ekonomske nujnosti. Kadar pa se to zgodi, gre tok vedno na skrajno desno, v najhujšo reakcijo. Tako postopanje brani interese skrajne reakcije, skrajne desne, koji delavci v medsebojnem boju zaslepljeni služimo.
Očita se nam, da govorimo samo besede, in da pravega dela za zedinjenje nočemo. Zelo po krivici. Včasih pride tisti, ki počasi vozi, prej do cilja nego tisti, ki vozi tako naglo, da polomi kolesa. Odbor naj se ustanovi — in če ne bo napravil ničesar druzega, kakor, da bo s skupno silo onemogočil rovarjenje zločincev, o kojih zgoraj govorimo, — bo storil koristno delo, ob enem pa bo dokazal, da vsaj odbor ne spada med te zločince, kar bo prva stopnja na potu do ujedinjenja.
Dalje se nam zdi, da je za medsebojno zaupanje važno, da nehamo s poskusi, da bi se razširjali na račun organizacij, s kterimi se hočemo tako v celoti združiti. Tu se naj pokaže iskrenost, pokažejo naj se dejanja.
Ali se vam ne zdi, da bi mogli člani, ki so z delom za ujedinjenje poverjeni, temu delu vse drugače in vse bolje služiti, kakor delata to v Mariboru ss. M. Zorga in Krndelj.
V	odboru za ujedinjenje bomo še jasneje videli, kdo je zmožen iskrenega dejanja v pravcu, ki ga naša doba zahteva, zato priporočamo, da bi do tega odbora prišlo. Povemo pa že vnaprej: mi hodimo po dobro zgrajenih mostovih. Zato naj nihče ne upa in naj se nihče ne boji, da se nam bodo zmajala tla pod nogami.
Napad na osemurni delavnik.
Ljubljanski kleparji so vložili dne 9. junija spomenico za povišanje plač v toliko, v kolikor se je zvišala draginja od
1.	avgusta lanskega leta, ko je bila sklenjena zadnja kolektivna pogodba.
Pri mezdni razpravi, katero so mojstri zavlačevali do zadnjega dne pred potekom pogodbe, so ponudili povišek samo 1 do 1.25 Din na uro. Da ne morejo povišati v večji meri, so utemeljevali s tem, ker se v Ljubljani gradi samo sedem stavb, ter imajo zaradi pomanjkanja dela močno medsebojno konkurenco.
Ker se navzoči zaupniki s tem povišanjem niso zadovoljili, so se pogajanja po dveurni debati prekinila.
Pri razhodu pa so mojstri smeje zahtevali deseturni delavnik, katerega so zaupniki gladko odklonili ter izjavili, da o podaljšanju ne more biti niti govora.
Naše organizacije.
Dne 2. t. m. se je vršil sestanek kleparskih pomočnikov, ua katerem so sprejeli zgoraj omenjeno povišanje, podaljšanje delavnega časa pa so soglasno in z velikim ogorčenjem odklonili.
Pri nadaljni razpravi so se pogajanja razbila zato, ker so mojstri izjavili, da povišajo mezde le pod tem pogojem, če pomočniki sprejmejo deseturni delavnik.
Stvar je v bistvu sledeča:
Kleparski mojstri v Ljubljani so včlanjeni v »Zadrugi kleparjev«. Večina mojstrov dela z vajenci in nimajo nika-kih pomočnikov. Ti gospodje s svojo večino v zadrugi ne dovolijo ostalim mojstrom povišati mezd zato, ker bi jim eventuelua stavka samo koristila. Ako bi pomočniki stavkali, bi mojstri, ki delajo s pomočniki izgubili naročila, prevzeli bi jili pa (in sicer brez konkurence) oni mojstri, ki delajo san.o z vajenci.
Da se tega zavedajo vsi mojstri, nam je dokaz to, da so trezno misleči mojstri mezde povišali že pri osemurnem delavniku brez pogodbe, in da mojstri, ki nimajo pomočnikov, osebno agitirajo, naj nihče ne podpiše pogodbe.
Kleparski mojstri si le zato upajo tako nastopati, ker vedo. da pristopijo njihovi pomočniki same takrat v organizacijo, ko se pripravljajo na mezdno gibanje. Po končanem mezdnem gibanju pa pozabijo in opuste vse stike z organizacijo, ter se družijo z mojstri po raznih pivnicah.
Toda pri napadu na osemurni delavnik so se temeljito vračunali. Kleparski pomočniki kakor tudi ostalo delavstvo ve, s kakšnimi težavami si je priborilo osemurni delavnik in se ne bo ustrašilo nkakih žrtev, da ga tudi obdrži.
Pomorci zmagujejo.
Del brodolastnikov se je z mornarji sporazumel in privolil v 50odstotno povišanje plač.
Stavka pomorcev se nagiblje k popolni zmagi.
S tem bo izvojevala strokovna organizacija mornarjev, v drugi vrsti pa vse delavstvo sijajno zmago. Glavni raduički savez in njegov glavni tajnik s. Paviče-vič vodita boj z veliko spretnostjo. Njima se je zahvaliti v prvi vrsti, da stoji vsa javnost na strani štrajkujočih, zlasti pa, da se ni posrečilo izrabiti proti štrajkujočim mornarjem vojske. S tem je bitka v glavnem tudi odločena.
Zmaga pomorcev bi pomenila znatno okrepitev strokovnih organizacij in delavskega pokreta sploh. Treba je še zadnjih naporov, da bo zmaga pravične stvari popolna.
»Jadranska plovitbar, glavno brodarsko podjetje se dosedaj še ni sporazumelo z mornarji.
Boj proti tej plovitbi bo podprla tudi »Internacionalna federacija transportnih delavcev«. Ona je zahtevala popis vseh brodov te plovitbe in odredila, da se, dokler bo ta stavka trajala, v nobeni luki ne bo niti natovarjal, niti iztovarjal noben brod te plovitbe.
Podlistek.
Postanek in razvoj strokovnih organizacij v Avstriji.
(Po Julij Deutselievi knjigi Geschichte der osterreichischen Gevverkschaftsbe-vvegung, sestavil F. U.)
•	(Dalje.)
Posebno radi bi bili ugotovili, kdo je bil kolovodja stavke. Tega ni bilo mogoče dognati, ker so trdili vsi stavku-joči, da so začeli stavkati iz lastnega nagiba.
Ta dogodek lepo osvetljuje položaj delavskih organizacij v tej dobi. Vsak dogovor za stavko je bilo do leta 1869. po obrtnem redu in po kazenskem zakonu prepovedan. Za »kolovodje« pri takih dogovorih je bila določena kazen treh dni do treh mesecev. Jasno je, da so bile pri teh razmerah strokovne organizacije z današnjimi glavnimi cilji nemogoče.
Tako je bilo do leta 1866., ko so prinesli vojaški porazi birokraciji in militarizmu ponižanje, narodom pa več svobode. Leta 1867. je dobila Avstrija novo ustavo in parlament. To je prineslo tudi v delavsko gibanje tiste dobe novo življenje.
Strokovna komisija.
Vabilo. Na temelju sklepa odbora okrožne strokovne komisije v Celju z dne 6. julija t. 1. sklicuje podpisano tajništvo redno letno okrožno strokovno konferenco, ki se bo vršila v nedeljo, dne 22. julija ob 8. uri dopoldne v prostorih gostilne pri Janžeku Za Kresijo) v Celju s sledečim dnevnim redom: L poročilo tajništva; 2. poročilo kontrole; 8. poročilo delegatov; 4. akcija in taktika; 5. socialna politika; 6. saniranje strokovne komisije v Celju; 7. slučajnosti. — Podružnice vseh razrednih strokovnih organizacij nahajajoče se v celjskem okrožju pošljejo do 50 članov enega delegata, za vsakih nadaljnih 50 pa tudi po enega. Volitev delegatov se ima vršiti na nalašč zato sklicanih shodih. Delegati se imajo pismeno javiti pred konferenco najpozneje do 20. julija pismeno na okrožno strokovno tajništvo v Celju, Vodnikova ulica št. 3. — Povabljeni so tudi zastopniki osrednjih društev in drugih na stališču razrednega boja stoječih organizacij. — Tajništvo.
K seji okrožne strokovne komisije v Celju. Dnp 21. t. m. se bo vršila v Celju važna seja okrožne strokovne komisije. Najvažnejša točka, o hoji se imamo ob tej priliki pogovoriti je razgovor o reorganizaciji in novi zasedbi okrožnega tajništva v Celju. Strokovne organizacije iz tega področja se že dolgo časa niso tako razvijale, kakor bi bilo to želeti. Po našem mnenju bi bilo treba na vodilnem mestu v tajništvu več onega takta, ki je v stanu zbrati delavstvo v organizacijah, in ki je potreben, da si priborimo na vse strani-ugled. Zadnji čas pa se je obrnilo še vse na slabše. Tajnik je začel posegati aktivno v medsebojne spore med delavstvom v Celju, — tako da se je upravičeno bati. da ogromna večina celjskega delavstva ne more imeti več zaupanja do njega. Še več! Vkljub vsem pojasnilom ni podpiral sklepov Strokovne komisije, ampak je delal proti njim. Tega Strokovna komisija ni mogla dalje trpeti. Zato je odpustila dosedanjega tajnika iz službe. Nedeljska konferenca ima sklepati o eventuelni novi zasedbi tega mesta. Strokovna komisija prepušča tozadevno organizacijam celjskega okrožja vso avtonomijo. Celjani bodo o svojem tajništvu sami odločevali. Eno pa bo zahtevala: Novi strokovni tajnik ne sme delati proti sklepom in navodilom Strokovne komisije in ne sme odbijati delavstva od svojega področja.
Pomagajmo Savom pomorcev! Po
želji celokupnega strokovno organiziranega beograjskega proletariata, izraženi na velikem zborovanju z dne 8. julija t. 1. v Beogradu, je izvrševaini odbor G. R. S. J. sklenil: da se imajo zbirati za borbo, ki jo vodi »Savez jugoslovanskih pomorcev« v vseh proletarskih organizacijah Jugoslavije materialna sredstva. To se bo zgodilo z zbiranjem pro-
Po vojni leta 1866.
Gospodarski temelji.
Vojna leta 1866. je pretrgala tesne vezi med Avstrijo in Nemčijo. To je zaprlo nemški industriji do gotove meje pot na vzhod. Tako je odpadel za mlado avstrijsko industrijo nevaren konkurent. Razven tega je izgubil takrat, kakor je to navadno po vseh vojskah, avstrijski papirnati denar na svoji vrednosti. S tem v zvezi so bile nizke delavske plače. — To je konkurenčno zmožnost avstrijse industrije zopet zelo povečalo.
Kdor je vložil pri teh razmerah denar ali kredit v podjetja, je mogel računati na lepe dobičke. Zato so rastla v tej dobi nova podjetja kakor iz tal. — Ta podjetja so se ustanavljala česlo z nezadostnimi kapitali. A tudi izdelkov se je v marsikaterih panogah več proizvajalo, kakor se jih je potrebovalo.
Vse to je vodilo do težke gospodarske krize. Leta 1873. so se začeli na Dunaju bančni polomi, ki so potegnili za seboj tudi večji del industrije. Tovarna za tovarno je propadala in odpuščala delavstvo. Avstrijska industrija se je morala popolnoma reorganizirati, dokler ni zadobila po dolgih letih previdnejšega dela trdnejše podlage.
Na teh gospodarskih temeljih se je razvijalo mlado strokovno gibanje v Av-
stovoljnih prispevkov od vseh proletarcev in proletark in iz prispevkov, ki jih imajo določiti za podporo uprave vseh strokovnih organizacij v sorazmerju s svojo denarno močjo. Vse te zbrane prispevke bodo predale organizacije v Srbiji preko tajništva G. R. S. J. v Beogradu, od organizacij v ostalih pokrajnah potom pokrajinskih odborov (v Sloveniji Strok, kom.) se bodo nakazovale te vsote takoj »Savezu Jugoslovanskih pomorcev« v Bakru. — Beograd, 9. julija 1923, Izvrševaini odbor G. R. S. J. — Ta oglas priobčujemo v ravnanje vsem osrednjim društvom, organizacijam in posameznikom s pripombo, da zbira denarne prispevke za Slovenijo podpisana Strokovna komisija. — Strokovna komisija za Slovenijo (Pokrajinski odbor G. R. S. J.).
Kovinarska stroka.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem sodrugom iz tovarne v Štorah za darovano vsoto Din 109. — Maks Dežman.
S seje ccntr. odbora O. D. K. Na
zadnji seji centr. odbora, ki se je vršila dne 13. t. m., je bil predložen »Račun prometa« O. I). K. za prvo polovico 1. 1923, iz katerega je razvidno, da so se izdatki napratn zadnji polovici lanskega leta silno povečali, dohodki pa so ostali skoro isti. Tako n. pr. so se zvišali izdatki za list in kvoto Strokovni komisiji za 5%, za mezdne razprave pa 5.5%, medtem ko so se povišali prispevki povprečno samo za 5 par pri prispevku. Centralni odbor je uvidel, da je temu vzrok samo to, ker člani ne vrše svojih dolžnosti tako, kot jih določa pravilnik in ker se sklepi kongresov ne izvršujejo.
Na zadnjem kongresu je bila soglasno sprejeta resolucija o enotni tarifni politiki. Ako bi se ta resolucija izvajala, bi se poleg drugega tudi izdatki za mezdne razprave zmanjšali. Centralno tajništvo je takoj po kongresu začelo s tozadevnimi pripravami. Razposlalo je dne 3. maja podružnicam vprašalne pole, da bi mu bilo mogoče izvršiti statistiko, na podlagi katere bi bil mogoč enoten tarifen pokret. Toda nekatere podružnice še do danes niso vrnile izpolnjenih vprašalnih pol. — Na istem kongresu je 'bila tudi sprejeta razdelitev prispevkov, katerih višina temelji ua višini zaslužka.
A večina članov (celo odbornikov in delegatov, ki so osebno glasovali za lo razdelitev) ne odračunava tedenskih prispevkov v tisti višini, kot jo določa pravilnik. — Ker je pri vsakem mezdnem gibanju treba računati z eventuel-nim bojem, za katerega so potrebna tudi denarna sredstva, je centr. odbor sklenil vršili mezdna gibanja v prvi vrsti samo za one podružnice, katerih člani odračunavaio svoje prispevke po določilih pravilnika, in ki so izpolnile razposlane pole. — Na isti seji je bilo
striji, — v ozki zvezi s politično - marksističnim pokretom.
Politične smeri med delavstvom.
Zakon o svobodi društev in zborovanj, ki je bil sprejet 15. nov. 1867., je imel za delavsko gibanje velik pomen.
Kakor gobe po dežju so se pojavile z enim mahom na vseh straneh najrazličnejše delavske organizacije. Z mladim veseljem se je lotilo delavstvo javnega življenja, trdno verujoč, da mu prinaša mlada svoboda novo, lepšo dobo.
Ze leta 1869. so obstojala v vseh večjih mestih delavska izobraževalna društva, ki so stala pod vplivom socialistične propogande, koje središče je bil v Nemčiji Lassale.
Proti Lassalovi smeri so nastopali takrat takozvani pristaši samopomoči, kojih vodja je bil liberalni zadružni organizator Schulze Delitsch.
Med obema smerema se je vodil ljut boj. Ta boj se je končal s popolno zmago Lassalove smeri, ki je postala smer razi edno-zavednega ročnega delavstva. Na velikem shodu v Koloseju na Dunaju je govoril 1. 1867. kovinar Miihlhau-ser tele besede:	»Sami si v smislu
Schulze Delitscha, < delavci ne morejo pomagati. Zato je treba višjih sil. Taka je država in predvsem država. Delavci morajo gledati, da si osvoje državno
tudi na podlagi pravilnika (člen II. točka 2.) naročeno tajništvu, da pošilja list »Delavecs: samo onim članom, ki niso zaostali s prispevki več kot šest tednov. Centralno tajništvo O. D. K.
Vestnik »Svobode*
Zlet I). T. E. v Šoštanju. Delavstvo opozarjamo, da priredi D. T. E. v Šoštanju v dneh 8. in 9. sekt. okrožni zlet I). T. E. v Šoštanj. Organizacije, ki bi bile pripravljene udeležiti se tega zleta, naj javijo to podružnici »Svobode« v Šoštanju. Podrobnosti objavimo prihod-njič.
Šoštanj. Sodrugi iz Šoštanja, ki so se v precejšnjem številu udeležili
II.	vsedelavskega zleta v Mariboru, so se vrnili domov z novim pogumom Vzpodbujeni hočemo tudi mi iti na delo. Tudi mi hočemo pri nas ustanoviti DTE. Precejšnje število članov, ki so pripravljeni sodelovati in se vzgojiti v telovadni disciplini, se je že priglasilo; vendar lo še ni vse. V Šoštanju, kjer je nad 690 delavcev, bi morala biti DTE ena najmočnejših. Zato sodrugi, pi istopajte! In stariši, ki ste dosedaj puščali svojo mladino med meščanskim Sokolom in Orlom, da so vam jo s svojim nacionalizmom in klerikalizmom zastrupljali, zavedajte se svoje razredne dolžnosti in privedite svoje otroke v naše proletarske telovadne organizacije, da vzgojimo iz njih razredno-zavedne borce za socialistično bodočnost. Tudi edinico Udru-ženja Delavskih Rediteljev« (UDR) se pri nas ustanavlja. Delavci, katerim je do discipliniranega in samozavestnega nastopanja delavstva, se bodo gotovo vpisali kot člani. Kadar nas bo dovolj, se pomenimo o sredstvih za. nabavo krojev. Zalo vsi v DTE in UDR, da moralno in gmotno podpremo socialistično misel in bomo tudi mi še to leto zamogli prirediti svoj okrožni zlet DTE v Šoštanju.
U. D. R.
Vse dopise na U. D. R. je pošiljati na naslov: Joško Tomc, Ljubljana, Sodnikova c. 6. — Vsi pripravljalni odbori naj prijavijo upravnemu odboru kraj in čas ustanovnega občnega -/bora. u« jim po možnosti pošlje govornika.
Iskre.
Civilizacija je pokukala tudi na Ki tajsko; kitajski predsedniki in vsi kitajski generali so pričeli nositi evropsko vojaško uniformo.
Proroki in prorokinje: Prihodnji potres bo v Jugoslaviji.
V	Italiji pritiska mraz. Fašizem je obolel na mrzlici. Pričel je zmrzovati pri
glavi.
Ljudem ne manjka moči, manjka jim volje. — Victor Hugo (izg.: Viktor Ogo).
Vsakdo si daje sam svojo vrednost, in mi smo veliki in majhni, kakršna je naša lastna volja. — Smiles.
moč, in da si pribore splošno volilno pravico, On, ki kaže to pot. je Ferdinand Lassale.«
Komaj je spregovoril govornik besedo Lassale. je nastal v dvorani silen aplavz, ki je jasno pričal, da je Lassalo-va smer med delavstvom zmagala. Ta epizoda nam osvetljuje bistvo spora, obenem pa meče luč na agitacijsko in privlačno silo obeh struj.
Nasprotniki Lassalove smeri so se v nekaterih strokovnih organizacijah še dolgo držali.
Ker pa so vedno bolj zapuščali raz-rednobojno stališče in iskali proti socialistom zavezništva često celo pri podjetnikih, so izgubili že do leta 1870. med delavstvom vsako zaslombo. Državna oblast je bila s prvega napram delavskemu gibanju še deloma pravična. Kmalu pa je zapihal drug veter.
Ko se je videlo, da zmaguje med delavstvom Lassalova smer in da se delavske organizacije naglo razvijajo, je udarila na te organizacije z brutalno silo.
Leta 1869. je demonstrirala v mirnem sprevodu 15.000 delavcev za koalicijsko svobodo, to je za odpravo zakonov, po katerih so bili dogovori za stavke prepovedani in kaznjivi. Posebna de-putacija je nesla ministrskemu predsedniku Taafeju spomenico, ki utemeljuje potrebo koalicijske svobode.
>D ELA V E C<
STRAN I. '
Razgled
Tedenski pregled.
Ljubljana, dne 17. julija 1923.
Ko so Turki vdrli v Evropo, se polastili Balkana in spravili v svojo odvisnost ludi še Madžarsko in jeli napadati celo nemške dežele, se je obrnila zgodovina Evrope v povsem drugo smer, in sicer v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Dolga stoletja je muslimanstvo oviralo razvoj kulturnega življenja v zgoraj omenjenem ozemlju, da o gospodarski zastarelosti niti ne govorimo. Vsa ta stoletja so skušale zapadiie države Turčiji kljubovati, dasi se je semintja katera ž njo celo zvezala, dokler se končno balkanskim državam s pomočjo Rusije ni posrečilo polagoma popolnoma osvoboditi. To osvobojenje se je zaključilo z zmago balkanskih zaveznikov 1. 1912. Pa že v Št. Štefan-skem miru je bila usoda Turčije zapečatena. Odslej so skušale vse evropske države potisniti takozvanega bolnega moža ob Bosporu čez morje v Malo Azijo, prvotno domovino Turkov. To se je zgodilo z zmago antante v svetovni vojni.
S tem pa Evropa ni mnogo pridobila. Najprej se je vnel spor za Carigrad, na katerem ima največji interes Rusija, največ vpliva pa začasno Anglija. Vprašanja še ni rešeno. Med milijoni muslimanov pa se ]•? zanočelo silno nacionalistično gibanje, ki je vrglo staro vlado in postavilo Angoro za glavno mesto Turške. Gibanje se zove kemalistično, ker ga je vodil Ke-mal paša. S podporo ruskih sovjetov se je posrečilo Turkom utrditi močno državo. obsegajočo vso Malo Azijo. Prvi pozitivni časi kemalske vlade in nove turške države so bili, da je naklestila Grke, ki za vsako ceno zahtevajo del maloazijske obali s svetovnim tržiščem Smirno. S tem vprašanjem se je bavila lozanska konferenca, ki pa do zadnjih časov ni imela nobenih uspehov. Prošli teden se je stvar obrnila na bolje, da je možno pričakovati grško-turškega sporazuma, vendar se še prav ne ve, kako se stvar razvije. Da ne pride do sporazuma so , mnogo krivi dobička-željni nameni evropskih držav, ki bi rade izkoriščale prirodna bogastva nove Turčije.
Velika Britanija ,ima po svetovni vojni kar naprej težkoče s svojimi kolonijami in dominijoni.
Tz perzijskega Teherana prihajajo zadnje čase vesti o nevolji perzijskega ljudstva proti angleškim imperialističnim nameram.
Za sedaj najperečnejše vprašanje ■evropske politike, ki je v svojem bistvu gospodarskega značaja, so nemške reparacije. S svojo spretno pojitiko zadržuje Nemčija svoje obveznosti, da zapirati svoje \veleindustrijalce ter pošlje spm-intja v Jugoslavijo ali kako drugo državo par ducatov bolne živine, proti Franciji pa stoji kot kamen, iz katerega ni mogoče iztisniti ničesar, odkar so mu
Ta spomenica se je končala z besedami: » A ko državni zbor ne bi vpošte-,val teh zahtev, bi utegnilo biti mogoče, da bo ljudstvo še enkrat v večjih množicah prišlo, da pokaže svojo voljo.«
To je smatrala vlada za nevarno grožnjo.
Ker je videla v socialističnem pokre-tu gibanje, ki je monarhiji nevarno, je vzela to za povod, da je uvedla proti vsem, ki so to spomenico podpisali, preiskavo radi veleizdaje.
Vsi obtoženci so bili obsojeni na nezaslišano visoke kazni:
Voditelji Most, Scheu in Papst na 5 let,‘člani deputacije pa na dva do deset mesecev ječe.
Takoj nato je razpustila vlada 26 strokovnih organizacij, z utemeljitvijo, da so prekoračile svoj delokrog.
Vkljub vsemu temu, — je parlament upravičenost zahteve po koalicijski svobodi priznal in je razveljavil še 1. 1869. tiste odstavke kazenskega zakona in obrtnega reda, po kojih je bil že dogovor za stavko kaznjiv.
Pač pa je ostal dogovor za stavko civilnopravno še nadalje neveljaven. — Obenem pa se je kazensko prepovedalo nastopati proti stavkolomcem s silo.
\ kljub temu težkemu položaju delavstvo v tej dobi tudi po zmagi sociali-
po svetu.
vzeli plast zemlje, ki jo je pokrivala. — Pogajanja med Nemčijo in antanto se vrše slejkoprej v znamenju predlogov, not in odgovorov. Te dni namerava odgovoriti Anglija na nemške predloge. Odgovor bo zastavljen tako, da Franciji ne bo odvzeta možnost, priključiti se angleškemu naziranju. Francija pa izjavlja že sedaj, da ne odklanja pogajanj z Nemčijo. Vzrok popustljivosti Francije leži deloma v padanju francoske valute.
Bliža se pomemben političen dogodek: konferenca ministrov držav male antante, ki se bo vršila dne 27.-29. t. m. v Sinaji na Romunskem. Mala antanta se bolj in bolj uveljavlja v evropskem političnem življenju. Mala antanta bo pričela aktivno sodelovati pri obnovi Evrope.
Nedeljski federalistični listi so priobčili takozvani »Markov protokol«, ki so ga v Zagrebu podpisali radikalci, radičevci, muslimani in klerikalci, na podlagi katerega se sklene sporazum med vladnimi radikalci in federalisti (radičevci, muslimani in klerikalci). — Sedaj radikalci svojih političnih pustolovščin ne bodo mogli več tajiti.
V	zakonodajnem odboru se nadaljuje specialna debata o uradniškem zakonu. Poglavje za poglavjem sprejema radikalna večina v zvezi s svojimi slučajnimi zavezniki. Seje so večjidel burne, ker je opozicija močna. Finančni minister zahteva ne giede na rastočo draginjo — znižanje plač.
Narodna skupščina je načelno sprejela vojaški zakon. Pri tem dela vlada že liberalnejše. Vojni minister celo trdi, da je ta zakon tako moderen, da se mu ga ni sramovati pred nobenim narodom. Bomo videli!
Delavsko gibanje.
= Velikanska delavska zmaga v Avstraliji. Delavska stranka je že četrtič zmagala pri splošnih volitvah v državi Queensland. Štirikrat zaporedoma je stranka obdržala večino v parlamentu in vlado v svojih rokah, ne da bi bila samo enkrat v koaliciji z buržuazijo. Delavci pa niso le obdržali vlado, pač pa so pridobili na mandatih, povečali število svojih poslancev in si zagotovili vlado za prihodnjih enajst let. — Volilni boj je bil naravnost glasovanje: za socializem ali za kapitalizem. Delavci so šli v boj s programom sociali žira n ja industrij, distribucije, produkcije in iz-mene blaga. Nasprotne stranke so na-zvale laborite enostavno boljševike in izjavile, da bo zmaga Del. stranke pomenila, da so se volilci izrekli za sovjetski režim. In delavci so zmagali na vsej črti! Značilen pojav pri teli volitvah je bil, da so farmarji v ogromnem številu glasovali za delavske kandidate; nikdar v zgodovini moderne Avstralije še ni bilo takega navala farmarjev v delavske vrste. — V prejšnji zbornici so imeli delavci 37 poslancev, konservativci 24
stične smeri ni bilo enotno. Male skupine so se pogosto odcepljale od delavskega pokreta. Te skupiue so se zmerjale in obrekovale, niso pa se mogle trajneje uveljaviti. Večji obseg pa je zavzel spor med obema voditeljema stranke Sche-nem in Obenvinderjem, ki je divjal z vso silo v letih 1873 in 1874. Ta spor je razcepil tudi strokovne organizacije. Gospodarski polom iz leta 1873. je spremljal v avstrijskem delavskem gibanju tudi organizacijski polom. Boj med Sche-nem in Obervvinderjem se je vodil z največjo brezobzirnostjo. Voditelji so si metali v obraz psovke kakor tat, goljuf, ju-dež itd.; razen tega so izpodkopavali svojemu že itak na trhlih nogah stoječemu časopisju denarne vire. Na drugi strani pa so se zatekali po denarno zaslombo tudi k sumljivim podpornikom.
Ta boj se je odločil že leta 1874. Navidez je podlegel Oberwinder in zmagal Schen, — v resnici pa ni zmagal nihče. Kar ni razbila ze gospodarska kriza, to je razbil spor v stranki. Koncem leta 1874. ni bilo več enotnega, boja zmožnega delavskega gibanja. Strokovne organizacije so obdržale komaj petino do tretjino prejšnjega članstva, a še to je bilo med seboj sprto in razbito.
Med letom 1874. in letom 1880. so s« •strokovne organizacij.* T>oln£roma zoo^t
in liberalci 11. — Izid sedanjih volitev je pa bil sledeč: Delavska stranka 43 mandatov, liberalci 17, konservativci 12. —
—	Rudarji v Avstraliji pred splošno
stavko. Rudarji Avstralije stoje pred splošno stavko. Lastniki rovov so stavili take pogoje, da jih rudarji niso mogli sprejeti. Ponekod so rudarji že izprti. Vodstvo federacije rudarjev izjavlja, da bo ta stavka pričetek boja za sociali-ziranje premogovnikov.
—z Velika stavka na Irskem. Kmetski težaki so zastavljali v provinci Minister iu štrajk se razširja po bližnjih krajih. Boj je hud. V nekaterih krajih, kjer so se pojavili stavkokazi, je prišlo do krvavih spopadov. Kmetje uazivajo stavkujoče boljševike. — Težaki so dobro organizirani in priključeni Uniji transportnih delavcev, katerih vo-datelj je znani Jim Larkin, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike, iz katere je bil izgnan po dveletnem zaporu v Nevvvorku. — Poleg težakov stavkajo tudi pristaniški delavci in operatorji kinogledališč v Dublinu.
—	Angleški laboriti zavrnili komuniste. Delavska stranka Anglije je na svoji konferenci zavrgla z veliko večino predlog za združitev s komunistično strhnko. Predlog je bil odklonjen z 2,800.000 glasovi proti 366.000 glasovom. Frank Hodges, vodja rudarjev, ki je podpiral priporočilo izvrševalnega odbora za odklonitev prošnje komunistične stranke za pristop k Delavski stranki, je dejal tekom debate, da je ustava komunistične stranke direktno nasprotna ustavi Delavske stranke, in da bi bila blaznost za tiste, ki verujejo v politično demokracijo, združiti se z onimi, ki pravijo, da je politična demokracija brez koristi. — Sidney Webb, poslanec v nižji zbornici, ki je otvoril konferenco, je napadel verzajsko pogodbo kot nemoralno in odgovorno za sedanje kaotične razmere v Evropi. »Pogodba se ni obnesla iz razloga, ker je velika četvorica v Parizu ignorirala ekonomsko moralo. Pariz je bil v letu 1919 tovarna mednarodnih nesposobnosti kolosalne vrsteč, je rekel Webb.
—	Webb je dalje dejal, da mora angleško delavstvo jasno povedati Franciji, da je absolutno nasprotno njeni fatalni agresivni politiki. Priporočal je znižanje reparacij in'črtanje vseh vojnih dolgov. Nemčiji je treba pomagati, da se postavi na trdno gospodarsko stališče. —
= Ameriško in ostalo delavstvo se mora učiti od proletarske Anglije. —
Dr. Levine, avtor in časnikar, ki se je nedavno vrnil iz Rusije, kjer je bil deset mesecev, je napovedal uspeh sedanje gospodarske politike sovjetske vlade v Rusiji medtem ko je Morris Hill-quit, socialistični odvetnik v Newyorku, izjavil, da se je središče svetovne pozornosti za delavce premaknilo iz Moskve v London. — »Slehernemu treznemu opazovalcu s*«+ovne politike mora biti jasno', je rekel Hillquit, »da je razvoj angleške Delavske stranke od
dvigale. Pri tem so se morale boriti z državnimi oblastmi, ki so nastopale na-pram njim zelo sovražno. Posebno težko je bilo doseči odobritev pravil za delavska strokovna in izobraževalna društva. Dogajalo se je, da je zavračala vlada po osemkrat prošnje za odobritev pravil, ustanovitelji pa niso omagali in so vlagali zopet zavrnjene prošnje. Take odklonitve so se utemeljevale često na prav zabaven način. Tako n. pr. namest-uija v Linču leta 1879. ni hotela potrditi pravil strokovne organizacije čevljarjev zato, ker je stalo v pravilih, da ima skrbeti tudi za izobrazbo članov. Namestni-ja je bila mnenja, da bi utegnilo društvu nedostajati moči, potrebnih za izobraževanje članov, in da zato — takih pravil ne more potrditi.
Prav lepo sliko o zadržanju državnih oblasti napram socialističnemu gibanju nam kaže sledeči dogodek, o kojem je pripovedoval dunajski zbornici aprila 1880. poslanec dr. Kronavvetter: Dne 14. marca t. 1. bi se moralo vršiti v Gradcu ustanovno zborovanje Splošnega delavskega društva. Pripravljalni odbor je moral letati od Poncija do Pilata, da je dobil dovoljenje za to zborovanje, ker je ljuba policija sumila, da je namenjeno to zborovanje za proslavljanje delavskega voditelja Kalerja.
zadnjih volitev temeljitejša revolucija, kakor pa je bila boljševiška leta 1917. Ruska revolucija je bila naključje, ki je prišlo v vojni in bedi v deželi zaostalega političnega in ekonomskega razvoja, dočim je zmaga delavstva v Angliji rezultat neprestanega naraščanja delavske stranke ter bojev v deželi največjih evropskih industrij. Ameriški delavci se morajo učiti od svojih tovarišev v Angliji in ne v Rusiji. Na Anglijo je treba gledati, ne na Rusijo! — Anglija je najbližja Združenim državam po razvoju industrij, političnih normali, tipu kulture in ljudski psihologiji. Glavna razlika med delavskim gibanjem tukaj in v Angliji je, da smo Američani v političnem gibanju za eno generacijo za Angleži. Razlika med proletariatom Anglije in onim v Rusiji je pa ta, da so Rusi začeli na koncu in zdaj gredo nazaj proti začetku; medtem ko Angleži hodijo od začetka proti koncu, kakor je treba. Vseruski sovjetski kongres ni več centralno pozorišče delavskega sveta, pač pa je angleški parlament«. — Dr. Levine pa je dejal v svojem govoru, da je Rusija jedro bodoče socialistične družbe. Rusija ne hodi nazaj. Veliko napako delamo, ker smo sprva 'poveličevali ruski eksperiment. danes ga pa omalovažujemo. Rusija je v začetku revolucije hotela socializirati vse; je li uspela, zavisi od tega, kako se to vprašanje vzame. Res je, da je Rusija omagala pod težo posledic vojne, blokade in meščanske vojne. — Bilo je premalo tehnikov in premnogo političarjev. Socializirane industrije zahtevajo Itehnikov. Ljudstvo pa ni bilo poučeno, da bi bilo kooperiralo z novim sistemom. Rusi so se tudi preveč zanesli na centralizirano upravo. Novi tir, po katerem sedaj vozi Rusija, je državni kapitalizem, ki je zadnja postaja pred socializmom.	-	_>
= Važni problemi angleških labo-ritov. 26. junija t. 1. je bila v Londonu otvorjena 23. letna konferenca Delavske stranke, ki je trajala štiri dni. — Na dnevnem redu je bilo mnogo problemov ali najvažnejša sta bila dva: Vprašanje komunistične agitacije na Angleškem, s katerim se bavi stranka vsa ta leta, odkar je zavladal boljševizem v Rusiji je zelo kočljivo, ker ima tretja internacionala mnogo pristašev med angleškimi delavci. Konferenci je bilo predloženih glede tega vprašanja več resolucij; nekatere resolucije zagovarjajo komunizem in priporočajo vstop stranke v komunistično internacionalo, druge pa komuniste obsojajo.
—	Vprašanje monarhije ni nič manj pereče. Delegatje, ki imajo pred očmi dejstvo, da Anglija ni več daleč od delavske vlade, so debatirali o vprašanju: ali je kralj še potreben ali ni. — Krajevna organizacija v Stocktonu je predložila resolucijo, v kateri drzno izjavlja: »Kraljeva rodbina ni več potrebna kot del angleške konstitucije in Delavska stranka mora jasno povedati, kaj misli storiti z dinastijo, kadar prevzame vlado.* — Mnoge druge resolucije po-
Zato so morali prireditelji pismeno obljubiti, da ne bo na zborovanju Kaler-ju nihče živijo klical, in da se tam tudi sicer ne bo nič zgodilo, kar ne bi bilo že prej naznanjeno.
Telegrafični pozdravi, ki so na zborovanje došli, se niso smeli prečita ti, ampak je bilo le milostno dovoljeno, da se smejo prečitati kraji, iz kojih so došli.
Slavnostni govor, ki se je v kratki obliki predložil, je policija popolnoma črtala in je povrh še izjavila, da je bilo predrzno, da se je tak govor sploh predložil. Komisar Golzl je sam predlagal proponentu, kakšen naj bo slavnostni govor in kaj naj bo v njem in kaj ne; govor se je moral z najglobljim obžalovanjem odkloniti, zato, ker bi bil preza-baven. Najlepše pa je bilo na koncu še to, da je bilo prirediteljem slavnosti pod strogimi kaznimi zabranjeno, da bi pri omenjanju telegramov povedali, da jih je /a brani la citati policija, in da bi kakorkoli izdali, da tiči ona za vsemi temi ukrepi.
Vkljub temu in podobnemu postopanju pa se je, kot smo zgoraj omenjali — delavsko gibanje v drugi polovici 70 let polagoma zopet jačalo.
V	prvi polovici 80 let pa je prišlo zopet v težko krizo.
.(Dalje prihodnjič.) J
zivajo stranko, naj se izreče za odpravo monarhije. Na drugi straui so resolucije, ki zahtevajo, da naj Delavska stranka, ki je še-le v razvoju, pusti kralja zaenkrat v miru.
Pouk in razvedrilo.
* l>ržava z delavsko vlado. Kolike vrednosti je delavska vlada za proletariat, dokazujejo dejstva, ki jih bomo navedli v tem odstavku o državi Queens-land v Avstraliji. — Upravo te države vodi delavstvo samo. Dočim je v ostalih peterih državah Avstralije nad 50.000 brezposelnih, jih je v (Jueenslandu le 1900. Kljub temu, da je število brezposelnih tako majhno, ima vendar zakon o zavarovanju brezposelnih. Na temelju tega zakona plačuje država brezposelnim brezposelno podporo. Druge >na-predne« države takega zakona, ki je poleg tega zelo popolen, še dolgo ne bodo imele. — Cene življenskih potrebščin so nižje, a delavske mezde višje, kakor v vseh drugih državah. Na eni strani so cene življenskih potrebščin narastle od predvojnega časa za 43 odstotkov, a delavske mezde so na drugi strani narastle za 46—116 odstotkov. S tem je menda dokazano, da so delavci v Que-enslandu plačani od delavcev vsega sveta najboljše. Toda ne samo to. Tudi obleka, hrana, obutev, stanovanja, krajši delavni čas in mnogo boljše socialne razmere, vse to se razlikuje od razmer in stanja delavstva celega sveta. — Queensland je delavska država. Gospodarskih, finančnih in drugih bolezni ta država ni poznala ne pred in ne med vojno, in jih ne pozna tudi danes. — Mnogo žrtev avstralskega delavstva je rodilo to napredno državo, ki naj bo vzgled proletariatu vsega sveta. Tudi mi si delavske vlade ne bomo priborili Ur£Z truda ter gmotnih in moralnih žrtev. 1 ' |	•,	i	■	c
* Pravljica o Etni. Časnikarski poročevalci javljajo iz Sicilije, da ondotni kmetje verjamejo, da je bruhanje lave iz ognjenika Etne osveta velikanov, ki so nekoč živeli tamkaj. Njihova pravljica se glasi: Nekako pred tisoč leti so prišli angelji z nebes v Sicilijo in se po-ženili s sicilskimi dekleti. (Torej so angel ji moškega spola!) Dekleta so potem rodile velikane, ki so bili dolgi 30 do 35 čevljev. Ti velikani so hitro zavladali nad drugimi ljudmi in jih stiskali ter izkoriščali kot pravi tirani. Ljudje pa niso dolgo prenašali sužnjosti; uprli so se in v vojni premagali velikane, katere so potem z božjo pomočjo pregnali na majhen otok v bližini Sicilije. Otok je bil tam, kjer je ognjenik Etna. — Velikani so se trudili več let, da bi zopet zavladali, pa ni šlo. Na otoku se jim je godilo zelo slabo; jedli so travo in listje. Ko so vse požrli, tako da je ostala gola zemlja, so klicali Sicilijance, naj jih puste nazaj. Ker se pa Sicilijanci niso zmenili za klic, so velikani v veliki jezi izrekli prekletstvo nad prvimi. Rekli so, da jih bodo 10.000 let mučili z ognjem, dimom in pepelom. Nato se je tresla zemlja, iz otoka je švignil plamen in velikani so se pogreznili v ognjenem žrelu. Takoj nato je začelo bruhati goreče kamenje iz otoka, ki se je kmalu spremenil v goro in se strnil z bregom Sicilije.
—	Sicilski kmetje in pastirji verujejo v to pravljico. Znanje še ni prodrlo med to babjeverno ljudstvo, in ker si drugače ne morejo razlagati delovanje vulkanov in izvora raztopljene lave, se naslanjajo na to pravljico. Dokler ljudje ne spoznajo resnice, morajo verjeti laži.
*	Znanost utegne podaljšati življenje m deset let. Povprečna dolgost življe-Tiia ni povsod enaka. Zavarovalne družbe morajo v svrho svojih poslov voditi natančen račun o tem, koliko let se sme pričakovat, da bo kdo živel. — Povprečnost človeškega življenja se naslanja na natančne statistike, iz katerih se izračunajo lestvice o pričakovani dolgosti zavarovančevega življenja. — Povprečno najdaljše živijo ženske v Novi Zelandiji. Tam izkazujejo statistike, da se od vsake novorojenke sme pričakovati, da bo živela povprečno 61 let in skoraj deset mesecev. Najmanjša dolgost življenja pa prevladuje v Indiji, kjer se od vsakega novorojenčka mo-žkega spola sme pričakovati, da bo povprečno živel 22 let in nekaj nad sedem mesecev. To nizko razmerje seveda ne pomenja, da v Indiji ni starih ljudi,
temveč pripisovati je večinoma visokemu številu otrok, ki pomirajo v	rani
mladosti. — V Združenih državah znaša povprečna dolgost življenja pri mož-kih 54 let. — Da je to razmerje tako različno po svetu, je posledica socialnih in gospodarskih razmer, obstoječih v raznih deželah. — Tekom zadnjega stoletja se je povprečna življenska	doba
podaljšala v vseh civiliziranih državah na svetu, kar je najboljši dokaz, da se je gmotno stanje širokih mas ljudstva zboljšalo. Na Angleškem se je tekom zadnjih sedmih desetletij dolgost človeškega življenja podaljšala za	dvanajst let in pol. Na Švedskem,	kjer
imajo tozadevno na razpolago najboljše zgodovnske podatke na kontinentu, znaša povišek tekom zadnjih osemdesetih let nič manj kot štirinajst in četrt leta.
V	Združenih državah se je povprečna dolgost življenja podaljšala za 15 let. — Po navedbi dr. Dublina, statističarja velike zavarovalne družbe v Ameriki, je v času, ko so na Angleškem prvič sestavili lestvice o pričakovani dolgosti človeškega življenja, le 29.5 odstotkov izmed možkih in 32.4 odstotkov izmed žensk dosegalo starost 95 let, dočim po zadnji lestvi 43.5 odstotkov izmed moških in 51.2 odstotkov izmed žensk dosega to starost. V Novi Zelandiji, kjer ljudje živijo povprečno najdlje, je dosegalo tekom let 1906—1910 izmed možkih 55.9 odstotkov to starost in izmed ženskih kar 60.5 odstotkov. — V Združenih državah — kakor rečeno — se sine od vsakega novorojenčka pričakovati, da bo živel povprečno 55 let. To razmerje bi se prav lahko povišalo na 65 let. Umrljivost v dobi rojstva do petega leta starosti bi se lahko znižala na približno dve tretjini, umrljivost od petega do desetega leta za dve tretjini, od 10. do 60. leta za polovico in od 60. do 70. leta za polovico oziroma manj do ničle. — Petnajst odstotkov vseh ljudi, ki pomro tekom leta dni, so otroci v prvem letu starosti. Ta precejšnja umrljivost dojenčkov vpliva znatno na povprečno dolgost življenja vsega prebivalstva. Umiranje otrok pa se da razmeroma lahko preprečiti. — Kar se tiče n. pr. umrljivosti med triletnimi otroci, je dve tretjini smrti pripisati nalezljivim boleznim: legarju, driski, osep-nicam, Škrlatici, oslovskemu kašlju, dif» teriji, tuberkulozi itd. Kdo bi pa zanikal, da se vse te bolezni dajo preprečiti, ako le to hočemo? — Da se umrljivost v dobi od 10. do 60. leta zniža na polovico, je treba le, da znižamo umrljivost, obstoječo sedaj v Zelandiji, za dvajset od sto. Izkušnje najboljših zavarovalnih družb dokazujejo, da je to mogoče doseči. — Dr. Dublin pripisuje previsoko umrljivost nezgodam na delu in vplivu nekaterih poklicev na zdravje. On trdi, da smo pravzaprav še le komaj začeli borbo proti smrtonosnim vplivom nekaterih poklicev. Posledice strupenih plinov, kvarnih prahov stik s strupenimi snovmi, delavni čas, vse to pospešuje umrljivost. Vsa umrljivost se daje preprečiti v velikem obsegu.
*	Pes, ki čita misli. Že nekaj let sem občuduje svet živali, ki se odlikujejo z zmožnostmi, prihranjenimi navidez samo človeku. Najprej so nas presenetili z računajočimi konji, na to je prišel pes »Done, ki zna govoriti — seveda le v nemščini — in naposled je predstavil gospod Demetrij Ancillotti v San Rosso-ru otrokom laške kraljevske dvojice kužka, ki ugiblje misli. Predstava se je vršila na tenišču, kjer navadno igrajo kraljevski otroci; razen njih samih ji je prisostvovala še kraljica Jelena, njena sestra kraljičina Natalija Črnogorska in dvoje vzgojiteljic. Umni cucek, ki je zabaval visoko gospodo, se imenuje Ras ter je sin in dedič drugega brihtnega psa z imenom Pilu, ki ga je nedavno povozil tovorni voz. Ko je Ancillotti pojasnil kraljici, kako dresira pse, se je začela predstava. Ras je pokazal najprej svoje mojstrstvo v vseh štirih vrstah računanja; nato ga je vprašala princesa Jolanda, koliko let je njej in njenemu bratcu Humbertu in res je pokazal štiri-nogi prerok na aparatu z desetimi številkami s čudovito natančnostjo starost otrok v letih, mesecih in dneh. Samo enkrat se je zmotil umni Ras: moral bi bil povedati številko neke hiše, pa je >re-kel« štirideset mesto trideset. Ko pa so ga opozorili na njegovo zmoto, jo je n**-
glo popravil ter izjavil z odkritosrčnim obžalovanjem, da je povedal za deset
preveč.
*	Ali je glasba brezspolna? Ali je
glasba brezspolna? To je vprašanje — ali se da upodobiti glasbo z žensko ali možko podobo, ali pa je glasba umetnost, ki mora spajati oba elementa? — Albin Polasek misli, da je glasba brezspolna umetnost, zato je v svojem kipu, ki ga bodo postavili v Chicagu spojil niožke in ženske lastnosti. Pred šestimi leti mu je bilo naročeno, naj napravi kip. In odtlej je izdeloval ogromno prispodobo glasbenega duha. On pravi, da bi bilo treba dati popolnoma možkemu kipu ženski nadih a popolnoma ženskemu kipu pa moški nadih. Tako je v kipu. ki ga je naredil iz gline, združil možko moč in žensko lepoto. Ta kip naj predstavlja silo in poezijo glasbenega duha. — Kip je šestnajst čevljev visok brez podlage. Ta pa je pet čevljev visoka. Dvajset čevljev za njim pa je ozadje dolgo štirideset čevljev in okrašeno z raznimi glasbenimi reliefi. Na sredi pa bo portret Teodora Thomasa. Kip bo iz brona, vse drugo bo iz granita. To umetniško delo bodo odkrili še letos v zgodnji jeseni. Kakor pravijo je to eno najznamenitejših del v Ameriki. Kipar je slovenskega poko-Ijenja.
Razno.
—	Vtisi s potovanja. Nek ameriški časnikar, ki je prepotoval domala vso Evropo, je na povratku v Ameriko izjavil sledeče:	Vrnil sem se z
dveletnega potovanja po tujem v vtisu obupnosti in otožnosti. V osrednji Evropi ter po britskih otokih vladata lakota in beračija, kar povzroča vladajoči sloj, ki izkorišča nevedno ljudstvo. Po Nemčiji in Avstriji je vse zaposleno, toda v deželah so take razmere, da ni mogoče vzdrževati. — Vlade so brez moči. Nikakega ukrepa ni, prizadevanja ni za rekonstrukcijo, čeprav je delavstvo še prilično agilno v svojem gibanju in ima začrtano pot. Vsi cilji delavstva so: nazaj v normalnost! Demokracije je manj kot jo je bilo leta 1914. Svetovna vojna je podvojila število milijonarjev, početvorila pa vrste, v kateri berači čakajo na košček kruha. — Sedanji sistem zapravljanja in koristo-lovstva se je docela razpasel, toda živeti ne bo mogel več dolgo. Obrt in trgovina morata priti v roke ljudstvu. — Blago se mora izdelovati za potrebo, ne pa za profit. V tovarni, rudniku in vsaki delavnici mora zavladati demokracija. — Za kmeta sta potrebna organizacija in zadružništvo, ne samo za nakupovanje fin .prodajanje, temveč tudi za uničenje parasitičnih posredovalcev. Važno je. da denar zopet pridobi vrednost in ljudstvo kredite. Pravica izdajanja in denarja in vse odgovornosti morajo biti povrnjene vladi. Tako mora imeti vlada tudi kontrolo nad krediti Manipulacija z denarjem in krediti po bankah, kar nese bankirjem ogromen profit in je obenem velik zadržek za povoljni razvitek industrije, ne smeta biti več dovoljena. — Denarni špeku-lantje držijo ljudstvo vsega sveta za \rat in ga dušijo. Evropa danes njim plačuje večji davek, kakor je njena vrednost. — Plačani davek denarnih špekulantov pa sta pot in kri, ki ju prešajo iz sestradanih in raztrganih delavcev. Tako ne more več trajati dolgo. — Odpomoč temu leži v organizaciji zadružni (gospodarski) in politični. Danske kmete sem našel izmed vseh še najsrečnejše, to pa zato, ker imajo skrbno izdelano organizacijo. — S pomočjo svoje organizacije prejmejo za svoje produkte 72 odstotkov od
\sote, ki jo plačajo konzumentje. — V Ameriki dobijo kmetje povprečno manj kot 50 odstotkov. V deželah, katere sem obiskal, sem našel kmete in delavce, da je njih naloga držati iudustri-jalne kooperativne organizacije, ki so jih že pridobili, ustanavljati nove ter jih združevati, poleg pa se politično organizirati. Ugaja jim, da slišijo od sme-tov in delavcev v Združenih državah, da se tudi ti pripravljajo.«
— Brezuspešno delo. Demokracija je večinoma povsod iztrebila volilne razrede. Francija je v strahu radi vedno večjega zniževanja rojstev, in da njih število zviša, daje materam razne koncesije in družinam z mnogimi otroki nekaj olajšav, ki jih druge niso deležne. Uvedba nove volilue kurije naj bi bila nova vlada zakoncev. Na vsakih tisoč mož v Franciji jih je 21 v armadi. — Zmanjšanje armade bi nekaj pomagalo, ampak Francija hoče več prebivalstva radi svojega militarizma. Militaristi, kapitalisti, in religije so nasprotni omejevanju porodov, ker hočejo sužnje, tretji pa hočejo nevedneže. Toda kljub leme nasprotovanju bodo velike družine posebno v mestih čez nekaj desetletij redkost. Z zmanjševanjem števila rojstev bo naraščala vrednost človeka.
— Naravni potresi. V Perzji, v Italiji in drugod so se pred nekaj dnevi dogodili veliki potresi. Več tisoč ljudi je bilo ubitih, na tisoče jih je brez strehe. Strah med prebivalstvom je nepopisen. Glad se oglaša kakor navadno po vsaki taki in podobni katastrofi. — Prebivalstvo kliče na pomoč bogove in jih prosi, naj jih rešijo take nesreče, filantropi (človekoljubi) so dobili zopet priložnost za dobrodelnost in učeni ljudje priliko za študiranje vzrokov praznoverja, ki je v glavnem same eden, in ta je nevednost.
— Ekonomski potresi. Poleg Perzije ima tudi Nemčija potrese, samo da so prve povzročili naravni elementi, druge pa ljudje sami. Francija hoče, da pade Nemčija pred njo na kolena in se ukloni njenim diktatom. Nemci se branijo, toda sila je na strani francoske vlade. Kljyb temu bo Francija izgubila lepo igro, ako ne danes, pozneje gotovo. Kar posebno zanima nekatere ljudi, je padanje nemške marke. Nedavno ste jih lahko še kupili 165.000 za dolar; danes je še slabše. Po premirju so nekateri ameriški delavci investirali svoje skromne prihranke v nemške marke. Danes nimajo ne mark ne dolarjev. Tudi francoski frank gre počasi navzdol.
V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskAma Makso Hrovatin.
RAZPIS TAJNIŠKEGA MESTA.
Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani razpisuje mesto osrednjega tajnika.
Prednost imajo delavci živilske stroke, vešči pisarniškega dela, ter dobri govorniki in agitatorji.
Pismene prošnje z navedbo dosedanjega opravila ter drugih spričeval je vložiti najkasneje do 1. avgusta t. 1. na gorenji naslov, Šelenburgova ul. 6./II., desno. — Predsedstvo.
Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1.
Iščemo
za takoj dva spretna
strojna falcerja
(Maschinenfalzer) za krom-usnje proti dobremu plačilu.
Ponudbe naj se pošiljajo na tovarno usnja v Radečah pri Zidanem mostu.