64. *tew. Poftnka piajgena t solemn! Celje, pondefljek 12. avgusta 1929. Leto XI. Izhaia v pondeljek In petek. Stane mesečno Din T— za Inozemstvo Din 20'—. Fosameina Atevllka I Din. Račun poštno-čekovnega ravoda štev. 10.666. Uredniätvo In upravniitvo i Gelja Strossmayerjeva ulka 1, pritllčje. Rokoplsov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon Int §tev. 65. Kako se izvrše volitve v okrajne cestne odbore. Vsaka občina ali več občin skupaj imajo izvoliti doloČeno jim število cestnih odbornikov na seji, ki se irna sklicati na 25. avgusta 1929. Po zakonu o samoupravnih cestah je določeno sledeče volilno postopanje: Psi občinah, ki volijo zase po enega ali več članov okrajnega cestnega od- bora, se izvršijo volitve v seji občin- skega odbora dotične občir.e. Sejo skliče župan po predpisih občinskega reda na dan 25. avg. 1929. Pri manj- ših občinah, ki so združene v eno vo- lilno okrožje, se izvršijo volitve v uradnih prcstorih one občine, ki je določena za volišče. Uro volitev na- znani župan najpozneje do 18. av- gusta 1929 vsem odbornikom lastne občine ter županom vseh v isto vo- lišče včlanjenih občin. Le-ti obveste o tern vse obč. odbornike s pozivom, da se morajo volitev udeležiti na dolo- čenem mestu in ob določenem času. Uieležba je obvezna in se neopravičena odsotnost kaznuje po predpisih občin- skega reda. Te posledice morajo biti volilcem na vabilu naznanjene. Volilno sejo vodi župan volišča in naznani dnevni red. Nato mu vročijo župani včlanjenih občin uradni se- znam celega obč. odbora svojih občin. Tudi občina volišča si napravi za dan volitev tak seznam. lz teh seznamov, ki jih je preložiti zapisniku, prečita župan imena volilnih upravičencev ter ugfctovi imena in Število navzočih vo- lücev. Nato ugotovi sklepčnost seje — seja je sklepčna ne glede na število navzočih voliicev — ter imenuje dva skrutinatorja. Službo zapisnikarja Iah- ko vrsi občinski tafnik aii tudi od župana imenovan volilec. Na to preda župan vsakemu volilcu po eno gla- sovnico, ki mora biti opremljena z občinskim pečatom volišča. Na gla- sovnico napišejo volilci ime. priimek in bivališče kandidata, odnosno ako je voliti več oseb, kandidatov, ki jih ho- čejo voliti v okrajni cestni odbor. Iz- polnjene glasovnice pobirata skrutina- torja ter jih pregledata skupno z Žu- panom, ki naznani imena voljenih kan- d'datov in na njih odpadajoče število glasov. Ako je bilo voliti samo enega člana okrajnega cestnega odbora, je izvoljen tisti kandidat, ki ima nadpolovično večino glasov navzočih voiilcev. Ako S2 pri glasovanju ne doseže nadpolo- vična večina glasov, je izvršiti drugo glasovanje in ako se tudi pri tern ne pokaže potrebna večina, je izvršiti ož;o volitev. Pri ožji volitvi imajo volilci oddat5 svoje glasove samo tistima dvema kandidatoma, ki sta pri drugem gla- sovanju dobila relativno največ glasov. Vsak glas, ki pripada pri ožji volitvi komu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. Pri tern glasovanju se šteje za izvoljenega tisti, ki je dobil nadpolovično večino, veljavno za ožjo volitev oddanih glasov. Ako je pri ožji volitvi enako glasov, odloči žreb. Žreb vzdigne v obeh primerih pred- sedujoči župan. Ako je voliti dva ali več članov okrajnega cestnega odoora, je srni- selno uporabljati gornje predpise. 0 postopku pri volitvah je voditi točen zapisnik. Zapisnik podpiše žu- pan, zapisnikar in oba skrutinatorja. Takoj po izvršenih volitvah je po- slati ves volilni akt po posebnem od- poslancu ali priporoČeno po pošti oblastni samoupravi. VoIHnemu aktu je priključiti tudi uradne sezname vo- lilnih upravičencev, dokazila o izvr- šenem vabilu na sejo, sejni zapisnik ¦in glasovnice. Ako je kdo izvoljen v dveh ali več volilnih okrožjih, mora najkasneje v treh dneh poslati oblastni samoupravi izjavo, katero volitav sprejme. Na ta način izpraznjena mesta se bodo iz- polnila z naknadno volitvijo. Izvoljenim članom okrajnih cestnih odborov bode cblastna ssmouprava vročila potrdilo o izvolitvi in jih bode sklicala na ustanovno sejo posameznih okrajnih cestnih odborov. Konečno bodi pripomnjeno, da more biti za člana okrajnega cestnega od- bora izvoljen vsakdo, ki more biti iz- voljen za obč. odbornika in ima^svoje stalno bivališče v okoIiSu dotičnega okrajnega cestnega odbora. JOS. GOSAK: Kmetsko in gospodinjsko nadaljovaino solstvo pretečene zime v mariborski oblasti. V pretečeni jeseni smo našo iavnost opozorili na snovanje kmetske in go- spodarske nadaljevalne sole. Sestanek učiteljev teh žol po končanih zimskih tečajih v Mariboru je pokazal, kako velik razmah je zadobilo to Solstvo že prvo leto. Ustanovljenih je bilo 22 kmetsko- in 8 gospodinjsko nadalje- valnih Sol, ki so jih vodili osnovno- šolski učitelji in učiteljice. Obiskovalo jih je 552 učencev in okrog 100 kmet- skih deklet. Če bi še ne bili ničesar drugega do- segl', kakor da smo tej mladi kmetski armadi vcepili ljubezen do domače grude, smisel in veselje do kmetij* skega napredka, bi bili že mnogo sto- rili; kajti vsaka vas, ki je imela po- setnike teh sol, bo dobila kader mi- slečih, napredka željnih in napredka sposobnih kmetovalcev, ki bodo temelj gospodarskim inStitucijam kakor tudi kmetijskim in sadjarskim podružnicam, rajfeisenovkam ltd. Priznati moramo, da so kmečke občine simpatično spre- jele ta novi kulturnoprosvetni pokret, ga podpirale s svojo avtoriteto in ma- terijalno. V poletnem času prirejajo te sole ob nedeljah poučne izlete po naših poljih in travnikih, sadonosnikih, kmetijskih strokovnih šolah, obiščejo vzorne kme- tovalce, delajo pa tudi doma poskuse, Z njimi se čitajo skupno strokovni časniki in knjige ter v prijateljskem pomenku prereSetavajo dnevna gospo- darska vprašanja. Motil bi se, kdor bi mislil, da propagira kmetsko nadalje- valno solstvo le strokovno izobrazbo svojih varovancev. Ne, te Sole imajo globlji, vzgojni namen, vzgajati kme- t.ovalce naäega tipa po poklicu, jim vcepljati ljubezen do- domače grude, kmetskega dela, rodne hi^e, naših tra- dicij, ohraniti naše kmetstvo v nje- govem znaCilnem bistvu, toda ga opro- stiti v gospodarskem oziru konserva- tivnih spon in mu usmeriti pogled v napredek. UČiteljem pa se otvarja možnost ohraniti stik z doraščaiočo mladino do vstopa v poklic in Se dalje. Toda od učiteljev se innogo zahteva ; ne samo temeljito oglobljenje v kme- tijsko stroko, ampak vživljenje v misel- nost, mentaliteto naSega kmeta do njegove najgloblje duSevnosti. Politična vpra§anja so izkljuJena po svojem programu in bistvu, deluje se pa na to, vzgojiti samostojno mislečega človeka, ki ne bo vsega na slepo ko- piral, ampak vse preje temeljito pre- mislil I Te sole se morajo povsod prilago- diti krajevnim razmeram in potrebam, imeti morajo lokalni kolorit, da živijo s selom skupno življenje. Začetkoma so bila tuintam nesporazumljenja z na- šimi kmelijskimi strokovnjaki, ki pa so se v kratkem v obojestransko zado- voljnost razčistila, ker hoče učiteljstvo delovati sporazumno z njimi, priprav- ljati ugodna tla za kmetijska strokovna stremljenja. Vsake počitnice se izoora- žuje in pripravlja na ta novi hvaležni poklic na obeh naših kmetijskih zavodih v St. Juriju in Mariboru okrog pol stotine požrtvovalnih učiteljev, ki ho- čejo po vzoru Dancev, Nemcev, čehov, Norvežanov in Švedov prekvasiti na§e kmetstvo z ljubeznijo do poklica in s hotenjem do napredka. Od javnosti želimo samo moraine, pa tudi nekoliko materijalne podpore in obilo smisla za to stremljenje. GOSAK JOSIP : Gospodinjske natialjevalne sole. Ta institucija ima namen vsaj ne- koliko nadomestiti oficijelne gospo- dinjske Sole in potovalne gospodinjske tečaje, ker ni misliti na to, da bi za- mogle te izobraziti vsaj eno stotino kmetskih deklet. Temeljna misel teh šol je ista kot pri kmetijskih nada- Ijevalnih šolah, toraj ne izučiti per- fektnih hotelskih kuharic ali sobaric, marveč kmetska dekleta nekoliko o- brusiti, jih priučiti lepega, pa pripro- stega vedenja, vcepiti ponos kmečke gospodinje, kuhati z okusom jedila, za katera nudi domača sredstva kmetska hiša, zboIjSati način kmetske prehrane, vcepiti smisel za čistočo, red, snago higijeno in varčnost na kmetih, uspo- sobiti jo za ročna dsla, Sivanje, v ko- likor se ujema s časom razumne go- spodinje, pridobiti smisel za narodno nošo in narodne običaje ter temeljne nauke vrtnarstva, svinjereje, vzgoje otrok in splošnega hi§nega gospodinj- stva. Pouk je vezan z večjimi težko- čami in stroški, ker se morajo dekleta v vsem praktično udejstvovati ; potre- buje se v to kuhinja s Stedilnikom, kotel za pranje, kru§na peč, soba za Sivanje in obednice, kjer dekleta ser- virajo sebi skuhane obede in malice, mnogo kuhinjske posode, šivalni stroj, kurjava in Se eno in drugo. Treba je mnogo dobre vo'je in vsestranske požrtvovalnosti, pa vse se doseže, ako imajo ljudje pravi smisel za to. Paralelno s kmetskimi gospcdinj- skimi tečaji se uvajajo tudi za delav- ska dekleta, ki so seveda delavskim potrebam in razmeram prikrojena. Glavni namen obeli je toraj ustvariti v kmetski in delavski hiši prikupno domače življenje, ki bo vezalo vso rodbino na dom. Od gospodinjskih učiteljic se razven posebnega znanja zahteva veliko smisla za življenje kmetske in delavske Žene. Daj Bog, da bi tako preobražena ženska mladina kot bodoča gospodinja ponesla v kmečko hi5o toploto in pri- jaznost, da bo ista prijetno gnezdece rodbine in naS ponos napram tujcem. Oče Kondelik in ženiDUejvara Ce&ki spisal I^nat Herrmann. Z avtoTJevirn dov^'jenjera poslownil Stanko Svotina. 84 Okroginokrog so stali spoštljlvo in ('akajcce štirje natakarji, v »fraku<\ z. bolirriii ovratnicami nad beJimi na- prsniki, v bolih rokavicah, in njim na celu je stal, kakor poveljnik, rostav- later, ki je pregledoval s sokoljimi oc-mi zadnjikrat vse priprave in ki jo bil oblečen v crno. Mojster Kon-delik, meščan, stari član Besede z letnim prispevkom petnajßtih goldinarjev, pripravlja svatbo edini hčeri — to za- služi vso pozornost. Ko jo vstopil prvi par — novoporo- cenca — se je sklonilo telo restavra- terja v spoštljiv pozdrav. Taköj po- tTo jo gaspod Vacek, restavrater Besed.e«, jo zazepctail gospod Becrka gcspej teti. Za trenotek pozneje je zagrabila tota Ilrbanova gospo lKondelikovo: »To je »komplcsanten« gostilničar — zelo vliuden, zelo. Ka>ka pa bo go- stija?« »Mistiim, da dobra«, je odgovorila tiho gospa Kondolikova. »Slišala si Kondelika: kuvor za tri goldinarje«. Teta Urbanova je milasknila z jezi- kom. Vejvara je pomagal .nevesti iz plašcka. Slaviček in Hupner sta po- stregla istotako svojima družicama, starejsiim. gospodoan so pamagali na- takarji, gospod jo so odložili površni- kc. Vrli gospod Vacek je takoj spoznal s svcijini izkuseniin očesoni, kdo je v tej nmoc'ici mati, priskocil je in vpra- šal vljudno, ali se »cenjeni« prej od- pocijejo in oddahaiejo. »Pocakanxo«^ je odgovorila gospa kar nnjvljudneje, »počakamo, da pri- do moj soprog — vstavil se jo do- ma . . .« Nava-dno je rekla gospa Kondeli- kova »naš« ali »mož«, v navadnem življenju. Danes, na tak slavnosten dan. so je izrazila slavnostno: so- prog. •Pi'osim!:: so jo poklonil gostilni- (¦ai-. V' dvorani jo bilo sicer zakurjoiio, toda kakor vsetej, je vol po prostoru gotov Mad. Nihce ni vedel, kdo naj začne in kaj naj pove, nihcie si ni upal prvi sesti, nibče ni sprogovoril glasne bosodo. Sreča,, da jo bil tu gospod stavbc- nik Bečka. Konferiral j« že z restav- raterjem, menil se je o noki stvari, gostilniear jo prikimaval in so smeh- jlal, zgrabil je eno izmed stekJcnic, ročno odmažil zamašek, poinignil na- takarjem, ki so zagrabili male keliho in mu jili podajali. In gospod Vacek. jo nalival. Gospod stavbenik Bec-ka jo prijel cmasti krožnik s polnimi kc- lihi in jih jo prinesel svatom. »Veloconjeni, ne zato, ker je listo- })ad, ampak sploli po starem, hvale- vrednem običaju, kakor to delajo po- sebno na Ruskem, in kor nimamo vodke, blagovolito jiosoci i>o konjaku. To pogreje, stopi lod in pripravi žolo- dec za dobro jed. Na zdar!« Podal je Vejvarii, nevesti — vsem po vrsti, poslodnji koizarček je čakal njoga. Gospod Bečka se jo poklonil no-voporot'encema in je vesel vzklik- nil: »Naj živita!« in je izpraznil mali kolih. Vsi so slodili njogovomu vzgle- du, tudi teta Urbanova. Toda straSno se ji je zaletelo, zaka«ljala je, zardela ])O obrazu, o€i so se ji zalile s solza- mi, stegnila je roko z izpraznjcnim kazarcem in jo vzklikniiUa vsa pre- strašena: >Za božjo voljo! ivaj pa slo iui da- li! To rožo kakor strup!« »To zidorovo!« se je smejal gospod Bečka. »Vsaka žila pravi: daj malo! Saj se boste ž*o še privadili, milost- ljiva! To je najboljži medikament proti. influenci.« »Pojdito, pojdite z vašo inf'luenco!« so jo kujala komiično teta Urbanova. >To najmanj potrebujemo!« Stari gospod Vejvara se je sklonil k iK'ori in jo rekel natilioma: »Pozor, punca, pocasi! Ta volja najmanj štiri goldinarje!« S to prvo zdravico in glavno s kaš- Ijom teito Urbanove je bil led prodrt, družba jo začela govoriti. Prvc glasne besede so sicer se nasle odmev v dvo- rani, Wa pocasi so so vsi oglasili. Tvorili so skupine dveh, treh, posa- mezniki so odstopili in so zbrali drugje, gospod stavbenik Boeka je prišel k vsakemu s kako novico in ko jo obšel colo družbo, so je vrnil na-zai k steklenici s konjakom in je vnovič nalil. To priliko je porabil Slavicek, prihitel jo in nastavil tudi svojo va- šico. it ran 2. »NOVA DOB A* S& 64. Dosnače vesii. d Reyuhicijska dela na Savinji pri Celju. Zaradi v javnosti ponovno kritiziranega prekinjenja započetih regulacijskili del ob SavLnji smo do- bili sledeče pojasnilo: V toku razprav in pogajanj glede naeina izvedbe in finan.siranja regulacijskih del je leta 1927 votifala državna uprava kot pri- spevek k regulaeij.skim delom svoto 400.000 Din pod pogojern, da se ta znesek uporabi za zavarovanje raztr- ganega obrežja Savfmjß pod ustjcmi Voglajne v skladu s celotnim regula- cijskim projektom. Zapoeeto delo bi naj tvorilo prvo faz,o regulacijskih del, kateri bi morala slediti takoj na- daljna izvrsitev minimalnega pro- grama. Kakor pa pri vsakem velikem projektu, tako je tudi pri namerava- ni regulaciji Savin je cela vrsta tež- koč, predvseim financnega značaju, radi katerih do danes nikakor ni bi 1 o mogoče zaeeti z izvrševanjeni splo.s- nega regnlacijskega prograina. Da pa od državne uprave votira.ii prispevek ne zapade, je začel v tekočem letu lii- drotehnični oddelek v Gelju z urav- navo Savinje pod ustjem Voglajne, za katero delo je bil namenjen navedeni državni. prispevek. Toda državna uprava je do danes nakazala le inanj- ši del votirane vsote, ter je bil hidro- tehnični oddelek radi tega pri mom n. da ustavi vsa nadaljna dela. Celotni projekt, za katerega izved'bo je voti- ranih od raznih faktorjev dasedaj že 10 inilijonov dinarjev, pa mod tern še ni dozorel za takojšnjo koncno izvršitev. Z ozirom na nezadostna de- narna sredstva se namerava od celot- nega pro grama, katerega stroški so bili predvideiu s cca. 20.000.000 Din, izvršiti zaeasno le ona najnujnejki dela, ki bi garantirala zavarovanje me.sta in okolice pred poplavami; do- vršila bi se pa dela s sredstvi, ki se pričakujejo od državne uprave. Gle- de obsega tega ožjega programa, ki se naj izvrši začasno, dokler ne bode 7, državnim prispevkom omogoeena izvršitev celotne regulacije, so pa strokovni izvedenci deloma razlicnih ninenj. Tako od univ. profesorju inž. Žnideršiča, kakor tudi od minister, sveinika dr. ing. Riedigerja predlaga- ni mininialni program, katerih vsaki bazira na skoro 1-letnein študiju, da- leč presega dosedaj zagotovljena de- narna sredstva. Ne bode lahko odlo- citi, da-li se naj vkljub temu vztraja na iizvršitvi delnega programa v okvirju razpoLožljivib sredstev še predno i>ode zagotovljeno nadailj.nje fiuansiranje za dovrsitev celokupnih regulacijskih, del, all pa se naj delo sploh cdloži, dokler ne bodo na raz- polago vsa sredstva za celotno regu- lacijo Savinje v njenem srednjem in spodnjem toku. Zato bi bila vsaka ne- strpnost v javnosti neumestna. Mero- da.jni faktorji se gotovo zavedajo ve- like odgovornosti, katera zahteva, da se zadeva vsestransko dobro in teme- d Dcsetletnica Sokohkeya dnistvn v La ike m. Piwjo nam iz Lažkega: Ko smo včeraj glodali to lepo sokolsko slavje, skoraj nismo mogli verjeti. da je vetlijalo na«e mesto pred dobrimu cksetimi leti še za pra.vo pravcaJo nemiško trdnjavo. Naže So-kolško dru- štvo radi svoje m'ladosti sicer ni bilo predvojnih narodnostnih bojev na Laskein, toda je zadnjih deset let vse- eno opravilo veliko koristnega narod- nega deSa v niestu in oko-liei. Vcerajš- nji javni nastop je tudi pokazai, da je zbraio že lepo četa mladih in naj- mllaiJKi'h krog sebe, ki so krepe pod njegovim vodstvewn na dubu in tele- su. Dopclilan je bil pasvečen telovad- nini skušnjam, popcldan pa [>ovoiki po m-estu in javnemu t-ekwadnemu na- stopu, ki ga je vodil društveni načel- nik l)i'. Pinter. Nastop se je rršil z vsemi O'.ldc4ki, edi.no nastoj) moskega narasčaja smo pcgrešali. Slavncsti so so udolezila bratska društva iz sosed- njih kra.jev, tako iz GeJtia, Rimskih toplic, Trbovelj., Zagorja, RadeO in Št. Jurja cib J. žel. Pcsebno niuogošlevil- iio nas je posetilo Celje; toljska vzor- MLi vrsta na drogu in vzcrna vrsta eianic je žela pasebno priznan-je. Ljudstva je das'Io zelo ninogo., zia na- še razmere res zelo nmogo, kar nam daje gotovo vzpodbudo, da se za naše Sokolsko družtvo poigumno trudimo se \naprej. Po teLovad'bi, ki se je vr- .^ila v lepi send prijetnega nusega zdravHiškega parka, se je razvila prav animirana ljudska veselica. J Itazpis. Po uredbi Rudarskega glavarstva zči Slovenijo v Ljubljani z dne (3. avgusta 1929 st. 2212 se raz- pisuje na Rudarski šo-li v Gelju iz- praznjeno ine.sto profesorja za plav- žarstvo. Kandidati. ki morajo biti državljani kraljevine S. i{. S., popol- noir.a zmožni enega državnega jezika. inieti primerno naobrazbo ter prakso, in ki so zadostili vojni obveznowti, naj vlože svoje s potrebnimi izvirni- mi spricevali ali s spričevali, v ove- rovljenili predpisili opremljene proš- nje potom ravnateljstva Hudarske so- lo v Celju na Ministrstvo za šume in rudnil:e, najkasneje do 31. avgusUi \\)29. Prosilci se opozarjajo na do- laibe 01. 4- in 12 zakoiut o civilnih ur-idnikih in ostalih državnih usluž- bencili. Zahteve se naj navedejo v prosnji. — Ravnateljstvo Hudarske sol« v Celju. 591 d Meuihtu elektnmia v Velin spo-i ročti, da bo dne 15. avgusta t. 1. vsled nujnih popravil ukinjen tok in sicer za mesto od 10 do 10. lire, za okolico (, 1 7. do 1(). ui'e. d Na včerajšnjeni aestanliit Unta- (jarjifc V Žaicu se je sklenilc, da se phuuje letos hmeljskim obiralcem s liTanci po Diiii 1.50—1.75 o:l ^kafa. biez hrane pa Din 2.—. d Pri upravnem soriiscu v Celju so (A la mesto strojepiske-dnevniiOarke prcti mesecni nagi'adi Din 800.—. Pro.snje jo vložiti do 25. avgusta t. 1. Nalancni razpis v ^Uruduem listu«. d Začčlek poduka na Ijudsktlt. koUih ?%» vtairiborski obla»li je do^ Ocn po naredbi prosvetnega niinistrstva. iz,- vze-insi okraja Dolnja Lendava in So- bota. na 16. September. Vendar pa ta doloOba velja, kolikor venvo, samo za podežel.ske sole. d Yicerni koncerti v Celju. Kitu zganilo se je: na veliko veselje tujcev in domaeiiiov, ki se sedaj ob nopri- ij.etno soparnib sobotnilr all nedelj- skib veeei'Mi ne vedo kam dati, je upe- Ijalo Olepsevalno društvo vecerni so- botni koncert v Mostnem vrtu, botelir g. Ciril Majce.n pa v »Celjskom do- niu«. In še v »Evropi« so igmli. »Gelj- ski dcin« razpdaga z lepim vrtom in verando, v slucaju potrebe pa z veli- kimi zraOnimi dvoranami1. tako da se Lake \ecerne koncertne prireditve lub- ko krasno razvijejo. V soboto in včc- raj je bilo tudi navzoče zelo mnogo pub!ike, ki je bila izredno zadovoljna z dobro jazz-godbo in z izborno ku- hinjo i.n k'letjo pedjetnega restavra- terja g. Maji-ena. Želeti bi bilo, da pc.stanojo ti sobotni in nedeljski kon- corti v »Celjskem-domu« stalna insti- tueija. d »Tcdra« na Miklavtikem hribn. V soboto zvečer je g. Ropas iz Celja le- po, gladko vozil s štirisedežnim, dvor- ce!indersk,;|m »Tatra.«-avt oinobilom do cerkve na Mikliuvskeni hribu. V vo- zu so bili šo trije gospodje. Ta »Ta- tra« je last g..1 S'tc»jnš\ka v llogaški Sla Uni. NA VELIKI ŠMAREN ZVEČER V R T N I KONCERT V CELJSKEM DOMU. VSLABEMVREMENU V DVORANI. d Z\\u) je i>e dus! Vinotoe pi*t nif.l5ii gorici f/bstoji samo še na Mari j in prazniik v eetrtük in prihodnjo ne- deljo. Vabi-in vse moje prijatelje in znance, chi me obiseejo omenjena dva dneva pri mojem vinogradu v LiscaJi pol eg Anskega vrba. ZUaj je še Oas! Z odlicnim spoštovanjem udani Ruf- ko Kru«iO.. d Izžrebani porohtiki za ILL red no zaöedanje pri okrožnem sodišOu v Ge- liju», ki se prične dne 2. «eptembra 1929. A) Glavni porotniki: Berger Fr., gostilničar, Celje. Gas Franc, pesest- nik, Dobrovo. Aristovnik Vinko, pos. in krojač, Arjaiva.s. Golcar Jernej, so- dar, Celje. Jeretin Rudolf, posestnik in kolar, Poluk1. Hajicigaj Franc, po- sestnik. Goimilsko. Božič Franc, trgo- \ec, Garnjigrad. Gvenk Albert, pos. in gostil'nicaro Sv. Pavel pri Preboldu. Marine Jožef, po.sfstnik, Sv. Pavel pri Preboldu. Stor And.rej, posestnik, Osenca. Malus Ivan. posestnik in tr- govoc, Zabukovca. Knez Alojz, solast- ni'k Zlatarke. Gaberje. Cuk Franc, tr- govec, Celje. Cater Franc, posestnik, Smarjeta. Kutaar Franc, posestnik in trgovec, Vrbje. Srainel Anton, gostil- ničar, Mižidol. Peenik Karl, trgovec, Brozice. Kuin-er Karl, posestnik in go- stilnk-ar, Kapljavas. Dr. Sernec Gvi- don, odvetnik, Celje. BabiO Anton, po- sestuik, Zg. Roje. Pustek Ferdo, trg., Smarje pri Jelsah.. Ravnikar Ivan, trgovec, Gelje. Antloga Franc, posest:, Gotovlje. Gerjak Jasip, pos. in trg.. Ai'tic-e. Kolenc Franc, pos. in gostil- »Le pijte, mladenič, le pijte«. ga jo vzpodbud'il gospod. Beöka. »To je pla- eano in je prav dobro. Veste, dobi se tudi konjak z zvezdicamü, oni dan me je pavabil na takega nek kamno- sek — dela mi portale — na etiketi same zv-ezdice, okoli in okoli sauna ži- ca kakor tinktura za madeže. Ta-le je dober, tega se držite . . .« Gospod Becka je bil izvedenec in SJLavijček jo skleniL, da se bo danes d|i^al nc samo tega konjaka, ampak tudi gospoda Bečka sploh. Od tega se človek kaj naui'i — in niarsikaj z njim užije! Minute so potekale, 'litinilo jje že četrt ure, mojster Kondelik se. ni po- javil. Prvi je bil stari gospod Vejva- ra, ki j;e polagoma in po vseh mbgo- cih ovinkih prisel k sinu, sklonil se je k njemu in mu zašepetal: »Fran, kje pa je gospod tast?« Pri moji veri, šele sedaj je Vejvara opazil, da manjka tu ena izmed glav- nih oseb. Premotril je družbo še en- krat — očeta Kondelika nikjer. Pustil je očeta in nevesto in je od- šef. po prstili1 h gospej Konddjkovi: »Mamica», je vprasal z zamolklim glasom, »kje pa j« gospod tast?« »Domov je šel«, mu je zašepetala gospa na uho, »da ableče drugo suk- njo. Toda sedaj bi bil že laliko tu . . .« In je skrbeče pogledala na uro. Bi- lo je pet. Poteklo je zopet Oetrt ure in sedaj se je približail Vejvari gospod svetnik Vonasek: »Kolega, kje pa imate tasta? Ali se mu ni kaj pripetillo?« Vejvara se je ozrl, \es zastra«eii. Res — ria to niti pomislil ni, da bi se mu labko namrec kaj zgoiiilo. In zopet je šel b gospej Kondelikovi: »Mamica. kje pa je pravzaprav O'Ce? Da se mu ne bi kaj zgodilo ...» Gospa Kondelikova se je stresla. Še tega bi manjkalo. Res, cud.no je, da se- toliko casa mudi. Sedaj je pol ure — predno so pri^li semi, je poteklo tudi nekaj casa,^ pravzapra-v kk Üil lahko tu še prej nego oni sami — kjo je-------zakaj ga ni? J)anes, ko je vsaka minuta dragocena, pa se tako mudi! »Le pojdi k Pepici, Fran«, je cd- govorila zamišljeno Vejvari, »ače mo- ra biti adajzdaj tu . . .« Ko se je Vejvara oddaljil, se je po- lastila gospe Ko,ndelikove naenkrat tesnoba. Ne, dalje časa ne sine cakati. Odločila se je. Hiteta je v garderobo, ogrnila si plašč in že je cdprla vrata, ko jo je nekdo prijel za roko. Bil je Vojvara. »Kam pa gresto, niamica«, je vpra- sal bojece. »Pojd'em po oceta — takoj pride-m nazaj«,, je Intro odgovorila. »Morda ne more v cunaro, kjer je obleka — morda ne more najti ključa . . .« »Potem pa pojdern jaz tja!« jo je zadtzt'val Vejvara. »Kaj ti ne pride na misel, Fran! Ti lnoras ostati pri nevesti. Le nika- kega nirupa — takoj se povrnem z njim.« Iztrgala se je ženinu in je odliitela po stopnjicah. Hitela je zato tako, ker ni imela Oiste vesti. — Morda je res kam vtaknila ključ od oniare . . . ! Cez nekaj časa je drOal voz v Jei-no ulico kakor grom, čez pet minut se je vstavil pred biso — in glej, tu stoji tudi izvoCsOek gospoda Kondelika. Moister je torej doma — zastonj so trudi odpreti omaro! Gospej Kondelikovi je tolklo sree. ko je stopala po stopnjicab. Lepo pri- digo bo slišala od njega za svoj žen- ski red! Coprav — samo da ga pri- pelje v Bosedo. Prilezla je v tretje nadstropje, ko- maj je cutila nogo. oddalmila so jo in je 51a k stanovanju. Vstopila je v ku- liinjo — tibo. Skoro groza jo je ob&la. Ko bi kdo Kondelika napadel, umoril — oropal — — Šla je po temni kubinji, pritisnila zii kUuko, od])rla sobna vrata, vsto- [! ills'. ----• Mojster je sedel pri mizi, glavo vprto v dlani in je gledal v svetiljko. Kakor da ne bi slišal, da so se odprla vrata. Kakor da bi bil »meseOen« L— je pravila i)ozneje gospa Kondelikova teti Urbanovi. »Kondelik!« je vzkliknila gospa. K moderni toaleii spadajo v prvi vrst! mo 'crni si vlji, katore Vaoi ruidi v naj- veC|i izbiri, naj- boljSI kvalit(?!i In po najni2jih cenah vcletrgovina R. Stermecki, Celje. Sevrct 115 Din, boks 15^, Scvro 202, lak 11«, slvi in beS i'J8, boljSi 237, fini 270, platnenl TO, baržunasti 99, modni opanki 120 Din. Velika je tudi izblra v Cevlj h in polCcvljih za gospode. Oglejtc si izlo2bc in oijromno zalogo. Nakup neprisiljen. d Brusnlce, prav ieps, bo imela tudi letos tvrdka Anton Fazarinc. Prednaročila se že sedaj sprejemajo. ljito prouči, ter da se koneno najde za izvršitev oJia srednja pot, ki je pri danih razmerali v svrlio dosege si- gurnoga uspeha sploh mogoča. ObrtnlSka slavnost. V nedtljo, 11. avgusta 1929 dopolJne se je vršila v Celju v zadružni pisarni izredna slav- nost. Obrtna zadruga kovinarjev in so- rodnih strok v Celju, ki obstoja od leta 1884, je imenovala dva svoja za- služna, dolgoletna člana in sicer gosp. lv. Rebeka, ključavničarskega rnojstra in industrijalca, in g. JalcobaWusserja, kolarskega mojstra v Celju, za Častna zadružna člana. V navzočnosti vsega zadružnega odbora je izročd ta*asni zadružni načelnik gosp. Franjo Dolžan, kleparskj mojster v Celju, po izbranem in jedrnatemu nagovoru jubiiantöma umetno izdelane častne d'plome. V na- govoru je orisal gosp. načelnik Dolžan zasluge gosp. Rebeka kot dolgoletnega boritelja za pravice obrtništva. Oosp. Rebek je namreč dovršil 35 iet kot samostojni mojster in je bil tudi zad- njih 10 let načelnik kovinarske za- druge v Celju. 0. Wusser je ravnokar dovršil 40 letnico samostojnega rnoj- strstva, med katerim časom je bil več kot 35 letzadružni odbornik. Oba vele- zaslužna obrtnika sta vedno in zvesto vrsüa svoje zadružne dolžnosti. Oba jubilanta sta bila nad t.em izrednim odlikovanjem ginjena do so!z in se je g. Rebek v imenu obeh odiikovancev sedanjemu gospodu načelniku in za- družnemu odboru za to naklonjenost srČno zahvalil in obljubil, da bo po- svetil tudi še vnaprej svoje moči in- teresom zadruge in obrtniStva. a Bariia N I zaSUfOVOmfiSäO T »Kolbut«. Sirilo v prahu, tekoč H ali v tabletah. Termometer za L toplenje mleka se dobi v drogtrljl Sanita«, Celje. S-v (,\ 0 VA D 0 B A« Stran 3. ničar, Sv. Križ. Kramer Josip, dro- gerist, Celje. Cvikl Stanko, trgovec, Dobrna. Turnšek Franc, pos. in go- stilničar, Prekopa. Jeriček Blaž, tr- govec, Rajhenburg. Klinar Franc, po- sestnik, Svetina. Rebeuschegg Franc, mesar, Celje. 'Komaricki Franc, pos. in usnjar, Laško. Gabrič Jožef, pos., Bianca. Gologranc Stanko, pcsestnik, Goricica. Žagode Joižef, gostilničar Zg. Lcžnica. Brežnik Karl, posestnik, Rožni vrh. B) Dopolnilni porotniki: Bevc Viktor, slikar, GeLjc. Dr. Božič .Anton, odvetnik, Celje. Leskovšek Fr., pos. in orožn. v p., Gaberje. Arzenšek Franc, posestnik, Arjavas. Dr. Kulan Ernest, odvetnik, Celje. Hohnec Ste- fan,, mesar, Gelje. Ariišek Franc, po- sestnik, Lopata. Pajk Karl, tovarnar. Gelje. Korošec Mi ha, ravnatelj, Gelje. d Pevsko drustvo »O/jA-a« v Celja pi-icne z rednimi pevskimi vajami dne 14. avgusta t. 1. ob 20. (8.) uri. zveeer v novem društvenem lokalu v »Obrt- neni doniu« nasproti mestnega glada- lišča. Vsi stari pevci se pozivajo k polnostevilni in tocni udeležbi, event, novi pevci, kateri imajo veselje do petja, p&sluh in primeren glas, se ob zgoraj navedenem «usu sprejemajo. a Kl'Uh l»c spaJa v poillijc 1 Vaa- kemu zavitku Ž1KE je pridejano na- vodilo, kako je treba kuhati Ž I K O. «Gospodinja, ki to upošteva, doseže zglvni cilj : ob malenkostnih izdatkih darava in krepka družina. 421 d uohičiia očala, razna optika, An- ton Lecnik, Celje. d Otvoritve noce planimke posto- junHj mi Pesku (I'olwrje) se najkne- rava udeležiti tudi več cel'jskih turi- vStov. Radi eventuelne naročbe skup- nega avtcmobila prosimo, da se vsi oni, ki se nameravajo otvoritve ude- ležiti, javijo v drcgeriji Vrtover, Km- l.ja Petra cesta, d Še volitve v okrajne cestnv odbo- ;re. V gornjegrajski okrajni cestni odbor, ki bo Slel 7 odbornikov. volijo: po enega odborn,ika: Luce—¦ JStolicava (v'Cilisea' v Lucah,1),. Ljubno, Šmartno ob Paki, Reeica, Mozirje trg- Mozirje okalica) (volišče Mozirje trg). BocMia — Kokar-je (voli&če Bočna), Gornjigrad—Nova Štifta (volišče v Gornjemgradu). — V vransk i Oikrajni cestni odbor, ki bo stel 7 od- bornikov, volijo: 2 odbornika Bras- l|cvče. Po 1 cdborndka: Pojaela, St. Jur ob Tab., Sv. Jeronini, Vransko— •Prekopa (volišč© VranskoO. — V šo- š t a n j s k i okraj-ni cestni odbor, ki bo stel istotako 7 odbornikcv,^volijo: po 1 cdbornika Šoštanj niesto, Šoštanj okolica, Vel'enje, Škale, Topolšica — Sv. Florjan (voJišče Topolšica), Št. Ilj pri Velenju—Sv. A.ndraž pri Velenju (volišče Št. Ilj pri Velenju), Št. Jani ma Vinski gori. d Obnovitev Jurčičevega donia nGrt Narodne banke, dr. Arhibald Reiss je unnrl 8. t. in. v.sled kapi. Dr. Reiss je bil rojen 1. 1876 v Lausannu, kjer je tudi študi-ral. Zanimal se je predvsem za kriniinalistiko; pred voj- no je bil, v Parizu sotrudnik glaso- vitega francoskega kriminalista Ber- tillona in si je ustanovil pozneje In- sten krifin)jnallistieen institut v Lau- sannu. Med vojno ga je poklicala srb- ska \lada v Beograd. da pregleda strahote, ki jih je poi-ela avstro-ogr- tska armada v Bačvi. Dr. Reiss jo ta- krat vzl'jubil srlxski narod in je skLe- nil, da se stalno naseli v Srbiji. Med vojno je delml po Evropi propagando m našo stvar in je salasti dosegel. da so Švicarjlj pri.ja.zno sprejeli srbske emigrante. Po vojni se je dr. Reiss buvil v Beogradu z raznuni policij- skiiini institneijami. Beograd mu je pi-iredil sl.o\esen pogreb. d Ljuhljamki sport. Ljubljanska ; Jlirija« je bila včeraj na Dunaju v nogometui tekmi s ^Sport-ktubonn« {«remagana z 12 : 1. d Obisk liOffd.ške Uhdine. Do 1. av- gusta, ne do 1. julija. kakor prav iit'- i'0'Jiio trdi >Imeii'ik gostov«» je cb- i.skalo Rcgaško Slatino 4.252 oseb. d Velika tatvina. V noči od petka na soboto so vdrli doslej še neznani tiitovi v trgovino ge. Ane Leskovar v Op'otniti in so odnesli za 35.000 Din razlicnega blaga. d ('cue zn aeno in da mo v Maribo- ru. Seno se je na sobotnem trgu v Mariboru prodajalo po Ü0—90, sluma po 45— 70.Din za 100 kg. d fzseljewanje v ¦meaeou maju. V. niesecu maju se je izseülo iz naÄe dr- žave v prekmorske kraje 1. 868 oseb, nujveč iz Hrvatske in Slavonije (582). Vcjvodine (554), Dailmacije (253), Slovenije (237) in Srbije (180). Naj- več izseljencev je šlo v Kanado (572). Argentine» (,503). Zedinjene države (376), Uruguay (149) in Peru (92). V evropejske države je šlo meseca nia- ja 1.754 oseb in sicer na Francosko 1.260, v Belgijo 234. Luksemburg 210, Neinčijo 32 itd. d Lep uspeh slovenskega Sahist?. Na svetovnem šahovskem turnirju v Karlovih Varih je bil včeraj položaj sledeč : Spieitnann 9, V id mar 7, Ru- binstein, Capabianca 6, Bogoijubov, dr. Euwe, Nemcovič 5 in pol itd. d NemSko pJvo za Jugoslovenski hme!j. Beograjski dnevnik »Vrems« priobčuje naslednje porocdo iz Berlina: »V Berlin se je vrnil tajnik nem- škega trusta pivovaren g. Karel Stieg- ler, ki je zadnji čas bival v Beogradu in se pogaial z jugoslovensko vlado glede uvažanja nemškega piva v Ju- goslavijo. Novinarjem je podal izjavo, v kaieri naglaša, da so pogaianja z jugoslovensko vlado gleJe uvažanja nemäkega piva na dobri poti in da se bodo izvršile v jugoslovenski carinski tarifi nekatere važnc izpremembe. Pravi, da se je najprvo pogajal z ju- goslovenskimi producenti hmelja, ki so izgubili nekatera tržiSča v inozemstvu. Jugoslovenskim producentom je izia- vil, da je nem§ka pivovarska indu- strija, ki je najmočnejSa na svetu, pri- pravljena v marsičem ugoditi jugo- slovenskim producentom hmelja, ako bo jugoslovenska viada znižala carino na uvoz nem5kega piva. Dosedanja carina po 100 zl. Din za hi je pač tako velika, da ni iz&ledov za plasiranje nemškega piva v Jugoslaviji. To je sploh najviSja carina na vsem svetu. Po teh razgovorih s producenti se ie g. Stiegler pogajal s kompetentnimi Cinitelji v jugoslovenski vladi in obe- tal, da bodo Nemci ves letoSnji hmelj- ski pridelek J'igoslavije kupili pod ugcdr.imi pogoji, ako se carina zniža za polovico in ako se dovoli točenje nemSkega piva po večjih mestih Ju- goslavije, vsaj v onih, ki imajo nad 15.000 prebivalcev. V tem primeru bi se nemško pivo lahko toci'o le neko- liko dražje kakor jugoslovensko, ka- tero pa bi seveJa prekaSalo na kva- liteti. Sicer je g. Stiegler naglasü, da je tudi jugoslovensko pivo dobro, da pa se pivovarnam v Jugoslaviji prav zato ni treba bati konkurence v širSih slojih, ako bi se cene nemškega piva držala za 30—4O°/o višje kakor je nor- malna cena jugosl. piva. V tem smislu je g. Suegler predložil referat nem- Skemu pivovarniSkem trastu, prepričan, da bo v kratkem omogočen uvoz nemškega piva v Jugosiavijo, odnosno da se bo zn-.äala carinska tarifa«. d Telovadno društvo «Sakol» v Braslovčah priredi dne 15. t. m. na Veliki Šrr.aren veliko tombalo, ki ob- sega 500 krasnih dobitkov. Tombola je združena z javnim nastopom in vrtno veseüco. Svira ž<.lezničarska Kodba iz Celja. Ne zamudite sreče, ki vam hiti naproti! K obilni udeležbi vabi odbor. d Posledlce prepovedanega rlbc- lova. V braslovSki okolici je doälo v soboto zaradi prepovedanega ribolova do konflikta med službujočim orožni- kom in več divjimi ribiči, ki jih je za- sačil pri ribarenju, slučajno ali na kako ovadbo, to se ne ve. Med konfliktom je moral orožnik seči po orožje in je dobil jeden od ribičev z bajonetom težko po§kodbo. Spravili so ga v bol- niSnico. Podrobnosti še manjkajo. d Težku (tvlornobilsixi uebreca r Trenuirjah, V petek dopoldne je pe- Ijal 42-letni Mapec celjske zaloge Ij'ubljanske pivovarne ^Uniotn« Franc Kaiser v. enovprežnim vozoni vei- sodekev in zabcjeA' vpi\ja v Tremarje pri Celju. Okrog 10.30 se je vračal pecasi z vozoni proti Col jit. Na ovin- ku ceste, kakih 4CK) metryv proc od Bucütiove gostilne je ncnadoma pri- drvel 7/d njLm nek avtomobil iz ljub- ljanwke oblusti, ki bojda ni niti na nevarnein ovinku ogdal predpisanega fsignala. Avto je zadel v konja, ki je odškcčil v obcestno ograjo in potegnil \C7. za seboj. Kaiser je padel pod voz, ki ga je povazil. Öblezal je z velikinn ranami na obrazu in glavi v nezodstvo. «INO. Meslni kino Celje. Pondeljek 12.. torek 13., sreda 14. in četrtek (praz- nik) If), avgusta: >-Na robu sveta«. K rasen velcfihu v G dejanjih. V glav- nih ukgah elita borlinskih filinsküi uinotnikov: Brigita Helm, Wilhelm Dielerle, l.mre Kaday in Albert Stein- rück. Frorlukcija: Vfu, Berlin. Doga- ja so za rasa svetovrie vojne na bo- jišvu v (jlaliciji. Vojna špijouaža. Iz- li'dno U>pi naravni posnetki. Pred1- prodaja vstopnic v trafikl ge. Kova- čevo v Aleksandrovi ulici. Raziskovanje votlin pri Hudi iuknji. Zadnjo nedeljo se je na poziv nadučttelja g. Pajtlerja zbrala pri Hudi luknji preceišnja skupina pianincev, skavtov (iz Celja) in drugih pnjateljev prirode, ki je, vsai povrSno, preiskala jame v Tisniku. O tem pripoveduje g. P. V- aČ v mariborskem »Vecern'ku«: «Zanimiva in vsled velike odprtine lahko dostopna je votlina Pilanca. V njej je vse pjlno lepih kapnikov in bi b'la velika privlačna sila za povzdigo tujskega prometa. Ima nekaj stranskih rovov ter se proti koncu boij zožuje. To ie edina jama, ki je imela precej obiskovalcev in je tudi že dodobra preiskana. Druga — Spehovka — je težje do- stopna, kajti more se v njo nekaj me- trov le po trebuhu, a se takoj nato Hmelfarii, Specijalni termometri za suSilnice, do 80° C in z barvanim Živim srebrom, se dobe v DROGERIJI »CENTRAL* F. Vrtovcc, Celje, Kralja Petra c. Avtotaksa Fric Blumer, Celje prevzema prevazanje potnikov cez mejo in sicer: v Avstrljo, Italijo, Madzarsko in Švico. Cene konkurenčne. Teiefoa 163. I Izdelovatelj tovornih in luksuznih vozov ter avtokarosenj kakor vsa v to stroko spadajoča dela izvrSuje vestno in po ceui Vlaao uajn^ms cede - ghbehje us Sanke in smuCi vedno v zaloqi. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 64. Stanje hranilnih vfog nad Din 75,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Gin 9,000.000'—. II lastni palači Podružnici s Narodni dom Sprejema hraniine vlcgs. Jzvršuje use denarne, kreditna in posojilne posle. — Kupujo in prodaja devize in valute. Damsko In posteljno Tlttriln fino in elegantno izvršuje jJUl IU99 proti naročiiu M. ŠRIBAR, Celje, Gosposka ulica 17. Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. vedno bolj širi. Proti koncu postaja zelo prostorna. Tej votlini Še domačini niso prišu do konca in to vsled ne- | ugodnega dostopa in fantasuČnih zgodbic, ki so razširjene po vsem okolišu. Tako se govori, da je v njej skrit zaklad, do katerega se pride le | preko jezera, ki se tarn nahaja; dalje, da je v njej še skrita neka ukradena monštranca itd. Baje so te votline tu- di uporabljali roparski vitezi grada Valdeka. Razvaline tega roparskega gradu se še danes vidijo. V votlini, ki je dolga skoraj 1 km in je precej mokra in ilovnata (»špehasia«), smo brez po- sebnega iskanja fiašli veČ velikih in tudi mnogo man.jših kosti, ki izvirajo, sodec ])o velikosti, najbrže od jainske- ga imedveda. — Nedvomno je-, da hi se v tej votlini našlo še marsikaj z;.i- nimivega. : Isto votlino sta baje — kakor po- ročajo domacini — že lani in pred- jansko leto obiskala dva Avstrijca, ki stanujeta blizu meje in odnesla ska- raj vse okostje janiskega meclveda ter at'kaj leseuih pušic, kar tudi clokazu- je, da so v njej prebhali Ijudje. Pred- sednik inuzejskegu drustva na Duna- ju jima je baje ponndil veejo vsoto za te najdbe. Tu treba omeniti, da je na- loga pokltenih. faktorjev, da se za stvar interesirajo in. v nadalje ener- gj)pno preprečijo dostop inozeincev brez tozadevnega dovoljenja. Nasa domača ekapedicija je moral a imeti dovoljenje — a inozeiiici priiiajajo skrivonia in nain cdnasajo vaz.no ii] dragocone dokumente na&e prazgodo- vine! Ali ni to kontrast? . . . Pri neki mali mlaki majhne stran- ske votline v iniinovani jaini snio tudi zasledovali skoraj sveže sledove — do- mačega jaabeca. Takoj nam je žinila neka misel v glavo, ki je razrešila vsem ljudem znano skrivnostno ugan- ko. b'pomniü smo se one družbe, ki je pi'^d sed-minu leti naletela na. dve zve- rini z — rdeeimi očmi, nizkih nog, ki-atkega repa itd. Ali ni to menda bil — jazbec? Tudi ta je pod oben. praši- du in tudi oči se skoraj vsaki živali po noči svetijo in «e posebej pri luči! Gibava koža se jo pa videla vsled si- voernih, nazaj ležečih dlak, ki jiii inia. ja.zbec. l«to sledave smo našli &e v drugi votlini. Kazen teh sledov pa nisnio naleteli na nobeno drugo žival adi celo — reptila,, kačo ali slično, w- sar se je morda marsikdo zbal in — izostal! Posebno domačini in okoliča- ni živijo he vedno v doini&ljiji, da so v vctlini razne živali in — -clovcske kosti. Tretja votlina, imenovana Klobe- nica, je manjsa; vendar se bo v tej dalo s skrbnkn iskanjem najti marsi- kaj zanimivega. Cetrta votlina LisLcnica je na za- padni strani hriba Tisnika, kjer je bi- lo nekdaj veliko jezero. Približno 30 metrov od ta jame navzdol, teče potok Ponikva s požiralnikom, Potok pride na drugi strani hriba iz Hude luknjo zopet na svetlo. Li.siOnica hna zelo le- po dostopno odprtino in je tudi dokaj romantična. V njej je precej stran- skili rovov, iz katerih prides v lepe. \flikc prostornine, ki so kakor veliko sobe. Jama je zelo dolga in ji nismo prišli do kraja radi premalih telniK- nih priprav. ki jib zahteva taka ekspe- dicija. Mora se tudi preko dveb voda, ki segajo do pasa. Jarma je polna le- rote. (ilovek pride do prepričanja. da. je tudi ta jama bila nekdaj požirahiik velikega jezera, ki .se je tik tain naha- jalo. Edina skoda je bila, da ni imel no- beden al olanov ekspedicije fotogra- ficnega aj:arata. Dobro bi bilo. da bi se te jame enkrat slikale, posebno JPi- lanca, ki je naravnost pripravna za kak.spn rojnantičen fihnski posnetek. Z ol)i.skom te zadnje vecje jame se ju enodncvni, površni ogled teh votlin končal. Vecina posetnikov se je zve- cer cJpeljaia, a nokaj jih je ostalo tarn, da nadaljujejo drugi dan z raz- iskovanjem. Tovorni auto s prikolico, se takoj proda. Pojasnila daje Ciglana LUDBREG Prodajalca (ko) pletenin za Celje sprejmem. Naslov v upravi lista. Penzionist i5če za 2 osebi prazno sobo s kulvnjo ter drvarnico. Naslov v upravi. Vinotoč pOd YGJO Podpisani posestnik vinograda v Liscah na Anskem vrhu si usojam opo- zoriti cenjeno občinstvo, da je moj vi- notoč pod vejo še do vštevšega 18. 8. 1929 odprt in se tarn točijo pristna, dobra vina. Vabim vse ljubitelje dobre kapljice na to izredno priliko in na obilni poset vinotoča, posebno na pra- znik Vnebovzetja in prihodnjo nedeljo kot zadnji dan točenja. Se priporočam Rafko KrušiČ I. r. Razno pohištvo naprodaj Naslov v upravi ,,Nove Dobe". 1 2 Kupi se violončelo 2-2 po zmerni ceni. Čelo je kihko tudi v slabem stanju. Ponudbe na upravo. Proda se izborna gostllna pri tovarnah, s posestvom in korn- pletna žganjekuha z opravo. Podatke da F. Cvek, Kamnik. 2 3 ,SJAVA" pienična kawa je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tucii po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprcj pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodclica za l strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESUO 4. Prcvzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-7 Moderne liskovine vschvrst: knjige, lepake, letake, pisemske glave, kuverte^ vatbilaL i. dr. Vam nudi v okusni izvedbi in po zmerni ceni Zvezna tiskarna v Celju tastna knjigoveziiica Izvrsuje vsa v njeno slroko spadajoča dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦B TLska iD izdaja Zvezna liskarna, — Odgovoren za izdajatelja, tiakarno in redakcijo Milan C$iina % Cdj*. Češko sukno Franio Dolžan