Gospodarske stvari. Železniška zveza med Mariborom in Pragarskim. (Dopis iz Fraraa.) Železnica je za sedanji mehkužni svet velikanska polajšava; vse se rado vozi v topli hišici; dasiravno pa tudi ona obijne napake seboj donaša. Velikanski napredek imajo le samo tisti kraji in mesta, skozi katera železni konj hrže; drugi pa zaostajajo in propadajo, čimbolj so od železniške zveze odtrgani. Zato se zdaj že tudi taki kraji za železnico potegujejo, ki so se je nekdaj z vso silo branili. Mi imamo srečo trikratne vožnje v Maribor in zopet nazaj vsaki dan; vendar pa zmiraj glasneje nastaja želja še po večkralni zvezi, kar bi se tudi dalo sprositi in od direkcije labko dovolilo. Ako hočeš v Maribor za svojim poslom, moraš vzgodaj vstati, da boš pred 5. uro že na postaji; po opravljenem delu moraš po mestu postopati noter do Vi3- ure ali celo do večera. Kadar dela doma ni, bi še že veljalo; pa kaj druga je, ako imaš krmo pokošeno, ali eelo bolnika doma, ali pa druge nujnosti. Če imaš pri sodniji posla in imaš poziv za 8. uro, tedaj. ti je še le sitno čakati, dasiravno so gospodi tako prijazni, da nam prilično uro doloCijo, če jim je le mogoče. Ni dolgo, kar sem imel v uradu samo dobiti podpis pobotnice za 75 kr. in samo za to sem moral celi predpoldan in večerko porabiti. In enakih slučajev je na cente! Zalo se vedno bolj čuti potrebnost po še večkratni zvezi, ki bi se celo lahko dala zvršiti. Okoli 10. ure vozi vlak tovurnik iz Pragarokega; lahko bi se mu pripel vagon 3. razreda že na Pragarskem, ki bi pobasal popotnike v Račah in Hočah. Okoli ]/212. ure pa iz Maribora vozi tovornik, ki bi nas lahko po opravljenem poslu zopet domov zapeljal, zopet do Pragarskega. Ta zveza bi tudi v poletni dobi ugajala veseljakom, ki se iz Maribora po ti črti radi vozijo. Naj bi tedaj g. župan v Framu ali v Račah ali skupno napisala dotično prošnjo, jo podkrepila s podpisi bližnjib iarnih in občinskih predslojnikov, ler jo poslala sl. okraj. zastopu za nadalnjo predlogo. Dajte nam priročen denar! Stajnčarji so se pritožili zoper denar. (»Siidst. Post« od dne 28. nov. p. 3.) Na prvi vid onega dopisa nas je misel napadla: Mi Slovenci pa bi bili zadovoljni, ako bi le denarja imeli. Pa prebravši dopisek o nevolji novega denarja, smo priznali resnico te nevolje tako, da enako ludi mi mrmramo zoper novo veljavo, ter željno prosimo in težko pričakujemo denarne spremembe, ki bi morala nekaj bolj srebrna in papirnala biti. Ravno posedujem različnega denarja blizu za 25 fl. in mošnjiček je tako nadut, da, če bi kdo vidol, bi misliti moral: Ta je kje dve žemlji ukradel in v žep vtaknil! Človek bi moral posebnega oprodo imeti, ki bi rau torbieo nosil za petami. Kako lahkoten je bil prej-Snji papirnati goldinarček, ki si ga brž v listnico skril, pa tudi za uha ven ^potegnil brez ropota, kadar je bilo treba. To bi pač smeli tirjati, ker obilno cap pošiljamo v papirnice. — Naše vrle gospode poslance prijazno opozorujemo na to opravičeno željo in splošno tirjalev za papirnati denar, tembolj ker c. kr. poštni uradi črcz 3 gold. drobiža ne vsprejemejo. G. Sejmovi. Dne 7. decembra na Dobrni, v Lučanah, Cmureku, Sevnici ob Savi, v Vuzenici in Mariboru (tudi za konje.) Dne 9. dec. v Št. Ilju v Slov. gor., v Bučah in Dobovi. Dne 10. dec. na Bregu pri Ptuju (za svinje.)