nardipankenlote
Verla^: und SchrifU«itung: Klagenfurt, BismarcJcriag 13, Po stfaeh 115 / Bezugeprele dm voraue zahlbar) monatllch RM 1 — frel Haue (einschlleBlich RM 0.20 ZuetellgebUhr / Ab-bestellungen der Zeitung fUr den nachfolgenden Monat werden nur ecbriftUch und nur bis 25. dee laufenden Monate angenommen
Nr. 32.
Krainburg, den 21. April 1943
3. Jahrgang.
FHlirer z Reidisministrom Speerom pri predvajanju novega orožja
Živio Š^&hreil
30. aprila obhaja Fiihrer svoj rojstni dan
, V ravnotako težkem kot velikem času, «redi gigantskega odločilnega boja za nemško in evropsko bodočnost, obhaja Fiihrer svoj 64. rojstni dan. Zopet je za njim ena izmed najgrozovitejših zim —'tokrat ne tako huda po mrazu in dolgosti ko po težkih Adloditvah in pretečih nevarnostih. Fiihrer je s svojimi hrabrimi vojaki obvladal tudi to zimo. Kar ve vee narod že dolgo, se je tudi tokrat zopet obneslo: čim večji so odpori, ki se mu stavijajo nasproti, tem trša je njegova odporna volja in s tem mogočnejšimi silami jih odvrača. Nadčloveško je takrat njegovo hotenje in njegovo znanje.. Tako nas je Fiihrer s prepričevalno silo svojega zgodovinskega genija iztrgal tudi iz stiske te zime in v nas bolj ko kdaj koli okrepil gorečo vero v končno zmago.
Vobče stoje geniji tako daleč nad človeškim nivojem, da se ne redko popolnoma zgubi zveza med njimi m generacijo, h kateri prav za prav spadajo in med katero živijo. Pri Fiihrerju se ta zgodovinska prikazen ni ponovila. Čeprav po svoji edinstveni veličini daleč prAk&ša živeče sodobnike, je vendar na čudovit način ostal mož naroda. Nikoli ne pozabi svojega porekla, in njegove misli 80 tudi v najtežjih in najOKlj. odločilnih urah pri narodu in-zlasti pri najrevnejših izmed njega. Vedno znova lahko doživljamo, da se Fiihrer celo v časih, v katerih zahtevajo vojni dogodki od njega največjo odgovornost in najznamenitejše odločbe, briga za predloge socialnega izboljšanja in blaginjo nemškega delavca ter ■ svojimi naredbami stori najdalekosežnejše ukrepe. Ravno v tem lahko nemški narod spozna, da vidi Fiihrer pomen vsiljene nam vojne v tem, pridobiti svojemu narodu socialno svobodo in čim najboljšo blaginjo. Fiihrer misli pri tem tako daleč preko sedanje dobe in doslej veljavnih predstav, da je postal ne le najv^ji Nemec, ampak tudi največji Evropejec. Reičhs-minister dr. Goebbels je nekoč rekel o njem, da je »kot kažipot in začetnik dal pohodu časa smisel, vsebino in smer« in »da doživljamo največje čudo, kar jih je sploh v zgodovini; genij gradi nov svet. Ta edinstvena daljnovidnost in revolucionarna dinamika pa se ne bo — šele poznejša doba bo to lahko z občudovanjem ugotovila — ustavila ob mejah Evrope, ampak bo prevratno vplivala na socialne nazore vsega' sveta. Že danes
doživljamo, da izkoriščajo celo anglo-amerikanski vojni zločinci, ki so si vendar ne nazadnje nakopali vojno zato, da ne bi bili moteni v svojem socialno-nazadnjaškem, obstoju, program naci-onalsocialistične stranke in socialne pridobitne nove Nemčije v to svrho, da vzamejo iz njega privlačna gesla in slepijo svoje narode, češ da so si uresničenje teh gesel izbrali kot cilj vojne.
Fiihrer se izvaja iz vojaškega. Njegova drža je vojaška, ravnotako njegovo mišljenje in čutenje. Zato ni čudo, da je vojak Adolf Hitler obdarjen tudi z nadarjenostjo vojskovodje, če je smel nemški' narod skupno s svetom v preteklih letih doživeti pod njegovim vodstvom največje zmage svetovne, zgodovine, je dobil tudi to zimo v tesnobnih in skrbipolnih urah dokaz, da dobi Fiihrerjev genij kot vojskovodja premoč tudi napram najtežjim situacijam in da lahko zmagovito vzdrži tudi najstrašnejše navale daleko močnejših sovražnikov. Zgodovina je učila, da mora slava vojskovodje ravno v najbolj obupnih situacijah prenesti najtežjo preizkušnjo. Ce je bilo kdaj treba dokaza, da je Fuhrer tu^ največji voskovodja vseh časov, ga je dala minula zima. Biti moderen vojskovodja, se pravi, vlivati svojo voljo in silo svoje osebnosti vsakemu posameznemu vojaku in živeti v njihovem zaupanju kljub daljavi front in neizmernem obsegu bojišč. Pač še nikoli ni bilo vojskovodje, čegar moč in voljo bi vsak del fronte bolj občutil in čegar zaupanje bi bilo bolj učinkovalo na četo, kot je to slučaj pri Fiihrerju. Neniški vojak ve, kjer koli se nahaja, da je Fiihrer ne le njegov vojskovodja, ampak tudi njegov tovariš, ki pozna njegove skrbi in stiske in ki nobenemu izmed svojih tovarišev ne prisoja večje službe zgolj za dosego prestižnega uspeha.
Tako sta fronta in domovina v hvaležnosti, spoštovanju in občudovanju združeni s FUhrerjem. Zlasti na njegov rojstni dan mu bodo s posebno silo plam-tela -a ta, čustva nasproti. Njemu gre neomajna vera vseh Nemcev. On je najmočnejše upanje Nemčije in Evrope. Njegov genij nas vodi, njegova vera nas podpira, njegova svest zmage nam omogoča, da prenašamo najtežje, on je zato pqrok nemške zmage;, Naše voščilo za rojstni dan je vroča hvaležnost in obljuba, da ga ubogamo, karkoli on ukaže.
Grozovii zločin Sialina je nepobiino odkrii
Boljševišhi nmori pri Smolenskn
Tisoče poljskih častnikov na povelje Stalina umorjenih s strelom v tilnik
Berlin, 16. aprila. Grozovita najdba, ki so jo odkrile pred kratkim nemške vojaške oblasti v katinskem gozdu na griču Kozja gora, 20 kilometrov zapadno od Smolenska na cesti Smolensk — Vitebsk,daje pretresljivo, obenem pa tudi nepobitno odkritje o mnoštvenem umoru več kot 10.000 častnikov vseh stopenj, med njimi številnih generalov bivše poljske armade, po podljudeh GPU v mesecih od marca do maja 1940.
.0 grozovitem zločinu zve nemški poročevalski urad sledeče posameznosti: Radi po-kazanja prebivalcev je bilo odkrito v okolici gozda Katin pred nekaj dnevi pri vasi Sofievka blizu Smolenska masno morišče boljševikov. V prisotnosti visokih častnikov nemške oborožene sile, številnih strokovnjakov pod vodstvom ravnatelja zavoda za sodno medicino in kriminalistiko na vseučilišču v Breslauu prof. dr. Buhtza in slovečih zastopnikov v Berlinu akreditiranega inozemskega časopisja so odkrili v več jamah od velikosti 28 krat 16 metrov v 12 in 9 skladih po večini zvezanih trupel bivših ujetih poljskih častnikov in so jih deloma izkopali.
Po nalogu Stalina so pomorili židovsko-boljševiški morilci na zverinski način mučene ujetnike bivše poljske armade pomladi leta 1940., torej mesece pred izbruhom nraiško-sovjetske vojne, na tem mestu s streljanjem v tilnik. Na podlag! pri truplih najdenih papirjev, dokumentov, znakov činov in legitimacij so že ihdentificlrali velik dei pomor jenih. Kot enega Izmed prvih trupel 80 našli truplo bivšega bfigadnega generala Smoravinskyja 1% Lublina. Nadalje so ugotovili številne, pripadnike tradicional-
nega polka »Pllsudski«. Umorjeni bivŠt poljski častniki imajo vse svoje papirje, rede in izkaze. Identificiranje je olajšano z dejstvom, da so našli v uniformah trupel dobro ohranjene Izkazne papirje in siceršnje prepoznavne predmete. Značilno je, da niso našli nakita in ur.
Doslej so odkrili dve veliki masni grobišči, eno s 4 tisoči, drugega s 5 do 6 tiSoč umorjenimi ujetimi poljskimi častniki. Nadaljnja poskusna izkopavanja sd pokazala, da sta še najmanj dve masni grobišči, v katerih se še ne more niti približno ugotoviti števila trupel. Izkopavanja se hadaljujifcjo, so pa združena s težavami z ozirom na vremenske prilike, mokra tla in razpadanja trupel.
Na podlagi neoporečnih domačih prič je bilo ugotovljeno, da je padlo v roke boljševikov najmanj 10.000 do 12.000 poljskih častnikov, to je nekako tretjina poljskega častniškega zbora bivše poljske mirnodobne armade, katere so pripeljali v 200 železniških vozovih preko nakladalne postaje Gnesdovo k morišču GPU v gozdu Katin. Tjakaj so jih pripeljali iz ujetniškega taborišča Kozelsk, kjer se je nahajalo po dose-(Nadaljevale na 2. ptrani.)
Zopet žiiahni boli pri loi/orosijsHn
Izmed britanskih topničarsklh čolnov eden potopljen, trije drugi poškodovani
Oberkommaado der Wehrmacht je dne 19. aprila objavilo:
Južno od Novorosijska Se traja živahno bojno delovanje. Zračno orožje je izvršilo težke napade na sovražne položaje in oporišča za nove pošiljke na obrežju Črnega morja. V nekaterih odsekih ostale vzhodne fronte 80 bili zavrnjeni krajevni napadi So-vjetov.
Na tunezijeki fronti je potekel dan vobče mimo. Alžirsko pristaniško ozemlje je bilo po bojnih letalih nemškega zračnega orožja znova bombardirano.
Pri pomorski bitki v jutranjih urah 18. aprila so nemške varovalne bojne sile pred nizozemsko obalo potopile en britanski top-ničarski brzi čoln in -težko poškodovale t^i druge. EJno lastno . ožilo se je potopilo.
Ogromna zračna zmaga Japoncev
Japonski cesarski glavni stan objavlja;
V sredo 19. aprila, so napadla japonska mornariška letala sovražni konvoj blizu zaliva Milne na Vzhodnem robu Nove Gvineje v masnih oddelkih. Cilj nekega nadaljnjega japonskega letalskega oddelka je bilo obenem letališče v zalivu Milne. Radi teh napadov je zgubil sovražnik v celem 11'prevoznih ladij, 4 od teh so se takoj potopile, dočim je bilo ostalih sedem najprej težko poškodovanih, so zgorele in se koijčno potopile. Poleg tega je bilo težko poškodovanih več majhnih vojnih ladij, odstreljenih je bilo 44 sovražnih letal, na tleh je bilo uničenih 10 letal in napravljene so bile hude škode na vojaških napravah. Japonsko letalstvo je zgubilo 5 letal. ,
Bojno deloianje pri loworosiixitu
200 brilanshlli in amerišiiih okiopnjaliov \ času od 1. do 13. aprila uničenih
Oberkomraando der Wehrmacht je dne 18. aprila objavilo:
Na fronti južno od Novorosijska je včeraj znova oživelo bojno delovanje. Močni odredi zračnega orožja so v ponovnem poslovanju napadli sovražne položaje z bombami težkega kalibra. Na ostalih frontah vzhodne fronte smo zavrnili posamezne krajevne napade Sovjetov in uspešno izvršili lastna podvzetja izvidniških in udarnih čet.
Od tunezijske fronte javljajo le obojestransko delovanje topništva in izvidniških čet. Na ^m bojišču so naše čete v težkih bojih od 1. do 15. aprila uničile nad 200 britanskih in severnoamerikanskih oklop-: aWwv.
Rušilna letala in protiletalsko topništvo so včeraj sestrelila na Sredozemlju 11 sovražnih letal, med temi 7 težkih bombnikov.
V pretekli noči so nemška bojna letala izvršila težak napad na pristanišče v Al« žiru.
Skupina severnoamerikanskih bombnikov je včeraj napadla mesto Bremen. Bombni zadetki v stanovanjskih četrtih so povzročili zgube med prebivalstvom. Lovci in protiletalsko topništvo so odrinili dele sovražne napadne skupine, še preden je dosegla cilj, in po doslej došlih poročilih sestrelili 20 štirimotornih bombnih letal. Dve lastni lovski letali smo v zračnih bojih zgubili. Daleč na morju in obrežju zasedenih za-padnih ozemelj je bilo uničenih nadaljnjih 11 mwwWh...
8^^ g. — štev. 82.
KABAWANKEN BOTE
Sreda, 21. аргПа 1949.
(IgamRW delo nemških w|aW In delavcev
Atlantski branik pripravljen In bo dnevno močnejši
Berlin, 20. aprila. Cele ure traja vožnja ekozi francoske vinograde, le sem pa tja prekinjena a kokom gozda ali cvetočim resi-Sčem. čim bolj se bližamo obali, tembolj obvladajo ves cestni promet veliki tovorni avtomobili z razpoznavnim znakom »OT«. Organizacija Todt je zopet zelo zaposlena na atlantski obali, potem ko je dokazala, iz-vežbana pri zgradbi državnih avtomobilskih cest, z Westwallom, z napravo gigantskih utrdb za naše podmornice, svojo edinstveno sposobnost za tovrstne velegradbe. Sedaj je treba zgraditi branik ob Atlantiku, utrdbe, podobne Westwallu, ob vsej francoski obali, od španske meje do Rokavske-ga preliva in Se dalje skozi Belgijo in Nizozemsko do državne meje. Komaj je poteklo leto dni, odkar je dal Fiihrer OT ta nalog, pa ie stoji branik v vseh svojih osnovnih potezah tu in je pripravljen za službo.
Pod vodstvom Reichsministra dr. Todta Zgrajeni Westwall se je najbolj izkazal 8 tem, da je bil premočan, da bi ga napadli. S tem J'j obenem naznačeno, kaj je razumeti pod tem, da je atlantska obala zgrajena na način Westwalla.
Betonska oporišča vseh vrst.
Stojimo ob razpadlem spomeniku, katerega so postavili z ozirom na prvo izkrcanje ameriškii čet v prejšnji vojni na francoskih tleh. Iz njegovih razvalin rastejo najmodernejše utrdbe 20. stoletja, ki ne bi bile vabljive za novo izkrcanje v tej svetovni vojni Cel sistem betonskih oporišč najdemo tu na malem prostoru, bunkarje najrazličnejših vrst, vojaške, za bivanje sposo)}ne bunkarje protiletalskega topništva, obalnega topništva, za strojničarska gnezd#, za protioklopnjaško topništvo, mu-nicijo itd., bunkarje z več kot meter debelimi stenami iz betona, ki že nekaj vzdrže. Ob vsej obali гз vleče tak sistem močno utrjenih oporišč, pri čemer je samo ob sebi razumljivo, da je zavarovanje posebno močno ob izlivih rek, v pristaniščih in podmor-niškil^ oporiščih. Posebno Rokavski preliv je utrjen tako, da izgleda kot ena sama trdnjava. Z raznimi pomožnimi sredstvi, kot oklcJpBjaSkimi zaporami in minskimi polji, je tPdnjavska črta še pojačana in v odločilni* pristaniščih je dopolnjeno pomorsko varstvo tudi še z varstvom na kopnem, ki potegne v širokem krogu okoli pristanišča
Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. aprila objavilo:
V kubanskem mostišču so Sovjeti tudi včeraj brez uspeha nadaljevali svoje napade. Ob sodelovanju z zračnim orožjem smo jih krvavo odbili ali s takojšnjim nasprotnim napadom razbilL Sovražnik je imel zelo težke zgube. Na ostali vzhodni fronti je potekal dan mirno. Zračno orožje je pri samo dveh lastnih sgubah uničilo včeraj 60 sovjetskih letaL
Pred ka^kaško obalo, so lahke nemške pomorske sile potopile пекоч sovjetsko obrežno ladjo.
Od tunezijske fronte javljajo živahno krajevno bojno delovanje. Sovražni napadi na nekatere višinske položaje so bili odbiti in pri tem pripeljani številni ujetniki. Nek lastni protinapad je dosegel postavljeni cilj.
Nemška bojna letala so v pretekli noči napadla pristanišče Bdne, poškodovala neko sovražno vojno ladjo in neko tovorno ladjo ter pogodila v polno obrežne naprave in skladišča.
Nemški brzi čolni so v noči na 15. april zrQva sunili naprej proti britanski obali in v bitki L močnejšimi sovražnimi bojnimi silami za valovanje obrežja potopili neko močno oboroženo stražno ladjo. Naši čolni so se brez poškodb vmlll v svoja oporišča.
Evropo so USA dale Moskvi na prosto
Lizbona, 20. aprila. »Domneva, da bi hoteli Anglija in Amerika »kupno z malimi pregnanimi vladami v Londonu odločati o tem, kaj ве naj zgodi z Evropo ta primer, da smagajo zavezniki, je ravno tako nespametna kot nevarna. Povojna Evropa v obliki, kakor je naetala 1018. leta, se ob takih prilikah nikoli več ne bi mogla ponoviti«. To priznava BevernoamirUM politik
nadaljnji, globoko razvrščeni sestav bunkarje v in utrdb, ki ne omogoča obrambe samo proti sovražniku, ki je vdrl z morske strani, temveč na enak način tudi s kopenske strani.
Ponosen spomenik OT OT je znana zato, da je doslej vsa svoja dela izgotovila v rekordnem času. Ce ta ugotovitev velja tudi za atlantski branik, je to dejstvo tem bolj omembe vredno, ko se je tu v nasprotju s prejšnjimi gradbenimi deli moralo delati pretežno z inozemskimi delavci Na vsakega nemškega frontnega vojaka odpade večkratno število inozemcev vseh narodnosti. Da je OT pod svojim novim šefom Reichsministrom Spee-rom tudi dela izvedla s temi močmi, ni samo ponosen spomenik nemškega delavca OT, inženirjev in tehnikov OT, kojih nesebično delovanje vzpodbuja vse druge, temveč tudi uspeh edinstvenega vodstva ljudi, katerega je uporabila OT po v Reichu uspešno preiskušenih metodah pri zaposlitvi v taboriščih tudi pri tujerodnih delavcih. Obenem je uspeh mojstrskega obvla-
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. aprila objavilo:
Ob kubanskem mpstišču so tudi včeraj spodleteli ponovni napadi Sovjetov. Tekom zadnjih treh dni smo v odseku nekega nemškega armadnega zbora ob sodelovanju z zračnim orožjem uničili 60 sovjetskih oklopnjakov. Na ostali vzhodni fronti so se samo ob zgornjem Doncu vršili živahnejši boji. Tukaj so se odredi vojske in Waffen-ubranili več močnih sovražnikovih napadov.
V Timeziji je potekel dan vobče mimo razven krajevnega bojnega delovanja v nekaterih odsekih zapadne in južne fronte. Zračno orožje je' napadlo sovražna oporišča In pogodilo e bombami odstavljena letala in skladišča materiala. Lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so na Sredozemlju sestrelili 11 sovražnih letaL
BeQ v zadnjem marčnem zvezku list »Satuiv day Evening Post«.
Sovjetska Rusija si je po njegovi izjavi pridržala za bodočnost prostost sleherne obveze in siv Evropi kakor v Aziji zagotovila popolno prostost gibanja. Pristop Sovjetov h karti za Atlantik ni bila od vsega začetka nič drugega kot lepa gesta, ki načeloma ni vsebovala nobenih obveznosti. Sovjeti so izrecno vedno vzdržali svoje teritorialne zahteve glede baltskih držav. Finske, Romunske in Poljske, Anglija ja se je odločila, da podpira te zahteve.
Po teh ugotovitvah izda amerikanski novinar potem dalje, da je v sovjetsko-bri-tanski pogodbi, ki so jo sklenili v juniju 1942. 1. samo izostala v uradnem besedilu ugotovitev teritorialnih zahtev, ker je severnoameriška vlada uporabila svoj vpliv, da so se v pogodbi izognili omeniti sovjetske zahteve glede ozemelj. To pa nikakor ne pomeni — dostavlja severnoameriški po-
Masni umor v
(Nadaljevanje 8 1. atrani.)
danjih ugotovitvah nad 60.000 ujetih poljskih vojakov.
Tekom boljSeviške politike uničevanja in iztrebljevanja so bili vsi častniki posebej in na griču Kozja gora v gozdu Katin umorjeni. Za mentaliteto boiJSeviških masnih morilcev je značilno, da se je nahajal komaj 500 metrov od masnih grobišč, odpo-čitniSki dom za višje funkcionarje GPU moškega in ženskega spola, kjer so po izjavah domaČega prebivalstva bližnje okolice uganjali orgije.
Ozemlje je bilo stalno zastraženo i vojaki GPU in zaprto z bodečo Hco. Moriiče se nahaja na gozdni jasi, ki je bila nalašč M tQ prirejena. Masna grobii^ so bila m-
danja prevoza novih pošiljk, za katerega sta na razpolago nemška državna železnica in NSKK, kot tudi najširše uporabe vseh možnosti za pridobivanje stavbnega materiala na francoskih tleh samih, da ae pot novih pošiljk kolikor mogoče skrajša.
FUhrerJevo povelje uresničeno
Vsak mož na obali mora biti tako spravljen, da je varen pred strelom, tako se glasi povelje Fiihrer ja. Uresničeno je na atlantskem braniku. Njegove izmere si lahko nekoliko predstavljamo, če slišimo, da ee je skoro podvojila mesečna naprava betona napram Westwallu, katerega so takrat smatrali za neprekosljivo delo.
Za atlantskim branikom pa so pripravljene nemške divizije, da potolčejo nasprotnika, kjer koli bi se upal vseeno na kakem mestu priti na kopno. Zadnje poletje so doživeli Angleži enega izmed svojih najhujših porazov. Dieppe je bil takrat šele pomožno izgrajen. Kar je bilo od takrat napravljenega, prekaša ono Dieppa za mnogokrat. Tudi poraz bo pri poskusu izkrcanja zato tem odločilnejšL
V noči na 16. april se je v Rokavskem prelivu vnela bitka med čolni nemškega obrežnega zavarovanja in lahkimi britanskimi pomorskimi silami. Nek sovražni top-ničarski brzi čoln je pri tem dobil tako težke poškodbe, da se ga mora smatrati za uničenega. Sovražnikov poskus, zajeti neko našo ladjo, je bil odbit v boju Iz bližine. Naši čolni so se polnoštevilno vrnili v svoja oporišča.
Pri nočnih napadih sovražnih letalskih skupin v Južni in Jugozapadni Nemčiji, med njimi Mannheim in Ludwigshafen, in na vzhodnonemško ozemlje, je sovražnik utrpel posebno težke zgube. Po doslej dospelih nepopolnih poročilih je bilo sestreljenih, na vzhodu dva, na zapadu 53 pretežno štirimotornih bombnikov. Vrh tega je bilo včeraj pri napadh na zasedena zapadna ozemlja uničenih 15 sovražnih letaL Tri laatna letala pogrešamo.
Brza nemška bojna letala so т pretekli noči metala bombe težkega kalibra na ozemlje Velikega Londona.
2lđle Izgnani Iz Romnnlfe
Romunski urad za nadzorovanje tujcev je sporočil vsem brezdomovinskim Židom v Romuniji, med temi židovskim emigrantom iz Nemčije, ki jim je bilo nemško državljanstvo že davno odvzeto, da morajo zapustiti romunsko državo do 1. maja, sicer jih bodo odgnali na bivše sovjetsko ozemlje onstran Dnjepra, ki so ga zasedle romunske čete. Število po tem izgonu prizadetih Hebrejcev znaša okrog 3000.
litik — da bi se bili Sovjet! morda odrekli svojim zalitevam. Pustili so ta vprašanja samo začasno nepojasnjena. Pravi, na nihče ne bo imel pravice, da Sovjeti, če zmagajo, ne bi uresničili svojih raz svojega stališča zelo skromnih zahtev, nihče tudi ne bo mogel preprečiti, da ne bi Sovjetska unija po zmagi dobila onih mej, ki so ji bile na Vzhodu pred očmi in ki jih prej ni dobila, ker je bila preslaba.
gozdu Katinu
sajena z bori, ki so sedaj stari tri leta. Stanje razpadanja odkritih trupel odgovarja tej časovni ugotovitvi kot tudi z najnatančnejšimi preiskušenimi izjavami tamoSnje-ga civilnega prebivalstva.
Gozd Katin je sedaj odkril svojo straS-no tajno: neoporečno dokazane in z dokazi podprte ugotovitve razjasnjujejo dokončno že dolgo po vsem svetu razpravljano vprašanje po usodi in bivališču po boljSevikih interniranih, odpeljanih in nato grozovito
pomorjenih delov bivše poljske vojske.
*
Keepomo dejstvo, da je bil poUan na ozemlju edpočitniikega doma boljševikov
najmanj tretji del bivšega poljskega čast-
Bi&kega zbora go krxoloMh laWjih ia go-
(IIPCM€C/ISA)
Zaselkom (Šmarja letos imenovani korpo-racijski mintoter Carlo Tlengo še ne bo mogel nastopiti elužbe radi bolezni, ki ga Bili, da se dalje Časa zdravi v zdravilišču; zato Je prosil, da se ga razreši službe. Za njegovega naslednika Je bil Imenovan sedanji državni podtaj-nlk v korporacijikem ministrstvu Tulilo Clam netto.
Poslanec v bolgarskem aobranjo Sotlr Jenef Je bil v Četrtek ob 9.15 url umorjen. Dobil je dva strela v hrbet in bil takoj mrtev. Umor je povzročil v Sofiji veliko razburjenje In ogorčenje. Domnevajo, da gre za nov straho-valni akt anglo-boljSevlSklh agentov.
Avedska podmornica »ITlven« ae Je potopfla, ko se je vračala z vaje domov. Dosedaj ae j# posrečilo eamo, da ao ugotovili kraj nesreč#, In ugotovili znake trkanja. Z reSevanjem po* eadke lahko pričnejo aamo, če ae poleže vihar^
Med вв4 obtoSenct v velikem aedmograSkem komunističnem procesu je 480 Židov (70%). To je ugotovil državni pravdn^k v svoji obtožnici,
V	egiptovskem parlamentu je sporočil nek poslanec, da je dosegla umrljivost otrok v Egiptu rekord. Samo leta 1842. da je umrlo 260.000 otrok v atarostl pod letom radi aastra« danosti in pomanjkljive zdravstvene oakrbe. 8tiri milijoni Poljakih delavcev, ki zaalužljo na dan aamo po 10 pljastrov, živ« v največji revščini In stradajo.
V	egiptovskem parlamenta so, kskor Javljajo iz Kaira, znova zahtevali, da ae raare* eglptovaka veljava veze z angleškim funtom, ker brez te ločitve ni mogoča prava gospodarska samostojnost Egipta.
Po vesti časopisa »Freoea« Je Izjavil prejšnji predsednik USA Hoover pred argentln-akiml žumalistl, da Je pripisovati nemškim podmornicam pr> razvoju vojne največji pomen. Anglija in U8A bi položaj obvladale samo, če bi se Jima posrečilo to nevarnost izločiti.
Z 2.1 milijona Je ooenH načelnik glavnega atana USA Gregory število severnoameriških čet, ki ae aedaj nahajajo izven mej USA, Proti mnogokrat nekontroliranim višjim cenitvam o moči oborožene aile USA je izjavil Gregory, da je sedaj doma 4.6 milijonov severnoameriških vojakov.
V	londonskem »Speotatorjn« opozarja nek dopisnik na to, da ima mnogo oseb, ki ao bile kaznovane radi verlžnlštva, žldovaka Imena. Vaak dan morajo obsojati Žide radi tega prestopka. Brez dvoma je, da Ima pomemben del Židovskih občin v Angliji temno preteklost.
General Olraud je podal uradno izjavo, т kateri as nahaja odpoved napram važnim zahtevam de Oaulla. General Glraud hoče od de Gaulla zahtevano stvorltev provlzorlčne vlade izvesti šele po vojni, dočim Jo zahteva de Gaulle takoj.
Nad vso Sirijo Je bilo proglašeno po odredbi generala Colleta Izjemno stanje. V mestih ne smejo od 1S.30 do в. ure zjutraj civilisti na cest*.- ■	- '	'
Keka peinjka zlata sovjetske vlade r тгвл se Je nedavno potopila z angleško križarko, je sporočil flnanW minister USA, Morgenthau, Zlato Je bilo namenjeno za plačilo dobav vojnega materiala.
Položaj glede goriva se Je znova poostril ▼ južnoameriških državah Urugvaju, Argentlni-jl„011u In Braziliji. Nevarno učinkuje pomanjkanje goriva zlasti v Braziliji, kjer je povzročilo močno nazadovanje goapodarakega delovanja. Pa tudi Argentinija bo Imela težkoče.
Vsak Anglež bi al moral biti na Jasnem o tem, da ni računati s kakšno spremembo Italijanskega stališča do vojne, tako je v četrtek izjavila londonska radiooddajna postaja.
Z odlokom predsednlštva Vrhovnega Sveta Sovjetske unije je bilo podrejeno sovjetsko železniško osobje pod vojaško sodstvo, da se preprečijo nadaljnji sabotainl akti.
metan v masna grobišča, ne bo nudilo an-glo-ameriškim zaveznikom moskovskih mogotcev zelo prijetne ilustracije k njihovemu vojnemu vpitju. Kot znano je bila vendar Poljska, katere najodličnejši zastopnik je bil naravno poljski častnišld zbor, radf katere je vrtopila Anglija v vojno proti Nemčiji in ki jo vodi sedaj skupno t Ameriko še vedno baje za »pravice malih narodov«.
Sedaj pa se dvigne naenkrat nad 10.000 živinsko pomorjenih poljskih častnikov iz svojih masnih grobišč in obtožuje boljševizem. Ti umori se niso izvršili 1. 1918. ali kmalu nato, temveč leta 1940., torej v času, ko je bila boljševiška vlada v Sovjetski uniji popolnoma konsolidlrana in se Kremlju samemu ni bilo več treba bati po nemških četah razbite poljske vojske. Živinska strast morjenja je bila edini povod, ki je vedel -do strašnih dogodkov v gozdu Katin.
Takozvana poljska emigrantska vlada se sedaj lahko razgovarja s svojim boljševi-škim ali angleškim zaveznikom o tem, kakšna usoda bi jih čakala, če bi nekega dne sami padli v roke boljševikom.
Masna grobišča v gozdu Katin zgovorno pričajo, ker naznanjajo, da mora biti na koncu tega boja ali boljševizem uničen ali pa bodo prenehale obstojati evropske države. Sklep, ki ga je treba storiti, se sam od sebe postavlja: vsa Evropa se mora dvigni« zoper boljševizem.
VttlM mđ Of^i М.-вм«м<||| Mi OttAanI UiMta CmM .	- V"1%iltlleii Di. RaU Htlllu (Ia
Brezuspešni napadi ob Knmann
60 sovfetsklh letal sestrellenlli - Živahno bolno delovanle na tnnezllskl fronti
Težile zgrnile soiražniii ieiaicev
81 sovražnih letal pri nočnih napadih sestrellenih
IWttffoch, 21. April 1948.
KA R A WANKEN BO TIT'
Seite S. — №. Si.
Horthy im Fuhrerhauptquartier
Der Filhrer und der Reithsverweser fest entsdilossen, den Kampf gegen den Bol-sdiewismus und seine VerbUndeten unbeirrbar bis zum Bndsieg weiterzufiiiiren
Ads dem FGhrerhau.itquartiei, 17. April. Am 16. April traf der Reidisvenveser des RSnigreiches Ungam Nikolaus т. Horthy zu cinem zwelta^igen Besudi im FQhrerhauptquartier ein.
Der Fiihrcr hatte mit dem Reldisverwescr Besprechungen fiber die Frage der allgemeinen politi-sdien Lage and fiber den Kampf gegen die gemeinsumen Feinde.
Die Unterrednngen beim Fuhter, an denen audi der Reidisminister des AuswSrtigen v, Ribbentrop tellnahm, und die militarisdien Be«prediungen zwisdien Generalfeldmarsdiall Keitel and dem nngarisdien Gencralstabschcf Generaloberst Vitem Ferenc Szombathelyi warden bestimmt datdi den Geist der tradi-tionellen deutsdi-ungarisdien Freundidiaft and Waffenbrfidersdiaft.
Der Fiihrer und der Reichsverwese' gaben ihrer festen Entschiossenbeit Ausdruck, den Kampf gcgen den Bolschewisfflus und seine englisdi-amerilianisclien Verbiindeten unbeirrbar bis zum Endsieg zu fiihren. Da« angarische Volk, das schon einmal die Schreden des Bolschewismus erfahren hat, wird Scite an Seite mit den im Dreierpakt VerbOndeten Ms zur voili-gen Beseitigung der Bedrohung unserer V5Iker kampfen und alle Krafte fiir dieses Ziel zur Be-freiung Europas und zur Sicherung des Lebens der ungarischen Nation einsetzen.
Der Reichsverweser des Konigreichs Ungam Nikolaus V. Horthy war beglcitet von dem koniglich ungarischen Generalstabschef Generaloberst Vitez Ferenc Szombathelyi, Generalmajor Brunswik von Korompa, Gesandten v, Szentmiklosy und Oberst Vitez Gabriel Gerloczy v Alsoviszoka.
Der deutsche Gesandte In Budapest v Jagow und der konlgUch ungar'sche Gesandte in Berlin Sztoiay sahmen an der Zusammenkunft tdil.
Mehrmals in den leuten Tagen horte die Welt den Sdiwur zum hodisten Einaatz bereiter Volker. •Is ibre fiihrenden Manner zusammcnkamcn, um die Gegenwart zu priifen und iibcr die Zukunft zu be-edilieBen. So war es, als der Dirce beim Fiihrsr velite, den jleidien Geist verkiindete das Koin-
muniqu4 nedi dem Beeuch đes Konige Borii bel Adolf Hitler, in »einem Sinne jestelteten sidi die Be-eprechungen des SteaMfiihrers Antonescu mit dem deutschen Bundesgenosaen and er stand ebcnso «Is Biirgsdiaft and Programm fiber dem Aufenthalt de» Reichsverweaers von Horth^ Im Fiihrerhanptquartier.
Geradc Ungam Ut ein letendlge* ZcDgni« daffir, wle ел Volkern ergeht die dem Bolschewismus er-liegen, nugleidi aber audi. daB aus biindiger EinsotJi-bereitschaft die Krafte erwacbjen. ihn zu Uber-winden. Furchtbar war die Schreckensherrschaft Bel« Kuns und seiner bolschcwistischen Terrorbandsn in Ungarn das dem eichcrcn Untergang entgegen-taumclte. als Admiral von Horthy in letzter Stunde das Banner des Freiheitskampfes emporriB. Horthy hat die Bedeutung der bolschcwistischen Gcfahr auch in den nadifolgendcn Jahrzchnten Immer richtig ein-geschatzt und dafiir Sorge getragen. daB ihr In Ungam mit wirk&ameo Mitteln begegnet wurds. Ale am 21. Juni 1941 der Entscheidungskampf iwischcn Europe und der Sowjetunion begann. trat Ungarn untei der Fuhrung seines Reichsverweser« wiederum in die europaische Abwehrfront ein. In ihr wird es — wie die Besprechungen des Reichsverweser« im Piihrerhauptquartier- emeut bekundeten — alle Krafte einsetzen bis so Schulter an Sdiult^r mit den anderen Waffengefiihtten die Ihm vom Schicksal ge-«telite Aufgabe erfullt bat.
Fiir den Dienst on Deutschland nicht zu jung
ReidtsjugendfUhrer Axmann Ubernabm den Jabrgang 1932/33 in die Hitler-Jugend
rd, Marienburg, 20. April. (Eigenberldit.) Untcr den alten Schlachtcnbildern des GroBen Remters der Marienburg standen die Zehnjahrigen angetreten, urn wie alljahrlich als lunger Lehrgang an dicser tradi-tionerfiillten Static des deutschen Welch.sellandes in die Reihen der Jugend des Fuhrers aufgenommen zu werden.
Wahrend die Friihlingsstiirme um die Manern der alten stolzen Burg braustea. von deren Zinnen die Fahnen der Hitler-Jugend gruBten, legten die Buben und Madel den Schwur an den Fuhrer ab. Im kerzen-erstrahlendcn Remter richtete Reldialogendfuhrer Artur Axmann das Wort an die Jungen ond Madel: ,.Ihr, meine jungen Karoeradinnen und Kameraden, eeid in der Zeit der deutschen Sdiicksalswende ge-boren worden", fiihrte der ReichsjugendfUhrer aus.
Lebhafte Kampftdtigkeit bei Noworossijsk
Britisdies Artlllerlesđinellboot versenkt, flrei weltere sdiwer ftesdiafligt .
Aim dem FQhrerhauptquartier, 19. April. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Siidlich Noworossijsk dauert die lebhafte Kampf-tStlgkeit an. Die Luftwaffe fQhrte schwere Angriffe gegen feindliche Stellungen und NadischnbetOtz-punkte im KBstengebiet des Schwarzen Meeres. In einigen Absdinitten der Bbrigen Ostfront wurden ertlidie Angriffe der Sowjets abgewlejen.
An der tuneslsdien Front Terlief der Tag Im all-gemeinen ruhlg. Das Hafengeblet топ Algier wurde von Kampfflugieugen der deutsdien Luftwaffe er-neut bombardiert
Bei finem Seegefedit In den Morgenstunden dee 18. April versenkten deutsdie Sidierungsstreitkrafte Tor der niederlandisdien Kiiste ein britisdies Artil-lerfesdinellboot und besdtiidigtcn drei weitere sdiwer, Ein cigenes Fahrzeug 1st gesunken.
In sedis Tagen 102 Bomber
Berlin, 20. April. Die britisdie Luftwaffe erlitt bel Ihrem Angriff auf Stuttgart In der Nadit zum 15. April empfindlldie Verluste. Die Zahl der von dentscher Seite bisher elnwandfrel als abge.tdios.ien festgestellten Britcnbomber betragt 23. Es 1st aber mit Sldierheit anzunehmen. daB auBerdem noA elne Relhe sdiwer besdiadlgter felndlidier Flngzenge ihre Startpliitze nldit mehr erreldien konnte. Damit wurde der britischen Luftwaffe bel Ihren naditli'dien Unter-nehmnngen gegcn das Reidisgeblet zum sechsten Male eelt dem 1. April ein empfindlidier Sdikg zugefii^t.
Die Briten reriorer bei ihren scdis Naditengriffen der letzten beiden Wodien fiber dem Reidisgeblet und den besetzten Westgebleten nadi einwandfrelen Fest-etellungen mlndestens 102 Bombenflugzeuge, wozn nodi ein erheblldier Prozentsatz beachadigter Me-ediinen kommt. die auf dem Ru&flug verlorengingen.
Dieee and&uemden betriiditlldien Ansfiille an meist vlermotorigen Bombem nnd vielen hundert Mann fliegenden Personal treffen die Briten empfindlidt.
Drel nene Standarten
Berlin, 20. April. In Anerkennung der Ver-dienste des verstorbenen Reichsministers SA-ObergruppenfUhrer Hans von Tschammer und Ostcn hat der Fuhrer unter dem 7. April 1943 der SA-Standarte 208, Standort Burgdorf, Gruppe Niedersachsen, die Bezeidinung „Hans Kerrl" und der SA-Standarte 103, Standort Bautzen, . Gruppe Sachsen, die Bezeidinung „Von Tsdiam-шег und Osten" veriiehen.
Gleichzeltlg verfiigte der Fiihrer, daB die SA-Standarte 99. Standort Zabern, Gruppe Ober-rhein. zur Erinnerung an den von den Franzosen erschossenen elsassisdien Freiheitskampfer Karl Roos die Bezeidinung SA-Standarte 99 „Karl Rocs" fUhrt.
„Alle Faustpiander fUr den Sieg"
Berlin, 20. April. Am 17. nnd 18. April fand in Berlin eine Arbeitstagung der Leiter der Reidis-propagandaamter statt, in deren Rahmen ffibrende Fersdnlidikelten aus Partei und Sta«t Referate fiber widitlge Fragen aus Ihren ArbeitsgeMeten hielten. So beriditete unter anderem Staatssekretir Backe fiber die Ernahrungslage Im Jahre 1943 Staats-sekretar Reinhardt fiber Kriegsfinanzierung und Staatssekretar Gutterer fiber Verwaltungsfragen.
Im Mittelpunkt der Tagung stand eine Rede von Reldismlnlstcr Dr. Goebbels, der einen umfassenden Uberblldc fiber die milltari.'sche und politisdie Lage gab. Er zeigte, wle die Achsenmiidite dank ihren bisher errungenen Erfolgen alle Faustpffinder fttr den cndgfiltigen Sieg In den HSnden hielten und wie die audi heute nodi keineswegs ansgesdiopften Kraft-reserveu, die Ihnen zur Verffigung stehen, eine welter« Gmndlage ffir die unbeirrbar* SiegesgewiBheit it$ dentsdien Volkw Ulden. In dnnn Kampf, der
mit Bunehmender Tange audi Immer barter werde, eplele die eeeiische Widerstandskraft des Volkea eine aussdilaggebende Rol!e. , Das deutsdie Volk wisse. worum ts gebe, und seine zo allem entsdilot* sene moralisdie Haltung aei |eder Belastunjsprobe jewacbsen.	^
Neuer Sekretar der Fasdilstlsdien Partei
Rom, 20. April, Unter de mVorsItz dee Duce trat am Samstag das Dlrektorlum det Fasdilstlsdien Partei zusammen. Im Verlaufe der Sltzung madite der Duce bekannt. er habe den jegenwarti^en stell-vertretenden Sekretar der Fasdiistisdien Parte! Carlo Scorza an Stelle des ;urud(tretenden Parteisekretars Vidussoni zum Sekretar der Fasdiistisdien Partei er-nannt. Vidussoni Ubernimmi daf Amt der Wehr-, maditbetreuung in der Ministerprasidentsdiaft.
„Vicle von eudi erblidtten das Lidit der Welt Im jahre 1933, als Adolf Hitler mil semet Bewegung die FOhrung des Reidies iibernahm, [hf seid also Im besten Sinne die Kindei dei neuen Zeit. Aber ihr wollt es nidit nut durch euer Gcbartsjabr sein, ihr wollt es vielmchr beweisen Jurdi eure inner* Ein-stellung ond durdi enre Tat; 'denn niemand wird als Nationalsoziallst gebo-en Wir werden zu Na-tionalsozialisten in del Gemelnsdiaft und durch das taglldie Leben erzogen, Beherzlgf Immer das eine; die Kameradsdiaft der Jogend ist morgen die Ein-heit des Reidies.
Madit eudi stark gegen die kleinen Widerstande and FehlschlKge des Alltags, dann werdet ihr spater die Stilrme des Lebens bestehen and den Mat be-eitzen, eudi in die Welt zu wagen PrSg! eure An-lagen aus und etShlt euren Charakter. denn alle grofien Entecheldungen des Lebens werden durdi den Charakter vollzogen. Helft In der Helmat, sel es Im Elternhause oder In der Nadibersdiaftshllfe. madit vor allem euren Miittem keine Sorgen; Im ler sollen sle euren Vatem an der Front berlchten kSnnen, dafi sle nur Freude an eudi haben, Handelt danach. So 1st das euer schonster Kilegselnsatz. Fragt euch leden Tag, bel allem: was sagt der Fiihrer. nnd ihr werdet das Richtige ton, Fiir den Dienst an Deatsdi-land 1st keiner zn long."
Der Reldisjngendflihter nahm eymbollsdi durdi Handschlag ein JungmSdel and einen Pimpf Im die Hitler-Jugend auf, wahrend alle dae GelSbnIs nadi-spradien, Machtvoll branste als AbsdiluB der Rund-gebung das Fahnenlied der Hitler-Jugend durch den Raum.
Die Sdiwerter zum Eidieniaub
Berlin, 20. April. Der Fflhrer verlleh am 15. April 1943 an Kapltinlentnant Wolfang L 61 h, Komman-dant elnes Unterseebootes, ale 29 Soldaten der deut-^ (dien Wehrmacht das Elchenlaub mlt Sdiwertem zum ' Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes.
Erschuttemdes Memento fiir ganz Europa
Stimmen zur Ermordung der 12.000 poinisdien Offiziere durdi GPU-Kpmmissare
Budapest, IS April. Den bolschewlstls(hen Mass en-mord an den polnischen Offizleren im Wald von Katyn bezelchnet die Zeltnng ,№gYerorsz«g" all ein ersdiflttemdes Memento fOr die Volker Enropae. Die TragBdie bel Smolensk habe mit nnerbittlicher Wah;-helt der Welt gezeigt. daB die Sowjetpsydie heute genan die gleldie 1st wle zur Zeit Lenina. Die Ant-wort der europaischen Kulturnationen auf dae finatere und jraBliche Verbrechen bei Smolensk kann nur aein. unerblttlicher Kampf bis zum letzten gegen eine Weltansdiauung die solite es ihr gellngen. zur Негт-ediaft zu gelangen, die Lander Europas mlt welteren hunderttaasend ahnlldier Massengraber flbersaen wiirde.
*
Helsinki, 15. April. Die Berichte fiber den tOdkdi-boladiewistisdien Massenmord Im Walde bel Smolensk erwedcen In der finalsdien Cffentlldikelt groSea


Aafsehen. zonal die ihnlldien Schredtenetaten In anderen Lindern. vor allem die Greuel Im benadi-barten Estland In Flnnland noch In frledier Erlnne-runj sind ond leden Flnnen mlt Absdien erfiillen.
Die Bolsdirwisten, so edhrelbt ..UosI SoomI". wandten In Ostpolen das gleldie Verfahren an wl« In Estland. Lettland ond Lltanen. Die Folgen nahmen nor noch ein gewaltlg grSSeres Aosmafi an. Der Massenmord bel Smolensk 1st nor ein kleiner Tell der Tragadle. der togesamt 1.8 Mllllonen versAIeppter Polcn dorch die Bolsdiewlsten zum Opfer flelen nnd
liber deren Schicksal nidits bekanntgeworden ist.
*
Bukarest, 15 April. „Corentnl" welst In elnem Aufstttz unter der Uberedirlft ..Im Walde von Katyn" diraof bin, daB In der demokratlsdien Preese. nnter anderem In der Schwelz, die Frag* anfgetaocht eel. was man ron der Sowjetonlon zu erwarten babe.
Deatsche Vorpostenboote im Gefecht gegen britiswhe Schnellboote Nemški predatrazni čolni v bitki proti britanskim torpednim in topniSkim čolnom
rpK.-Zelclmune; Krtegsfeerichter Cotneoe, PBŽ., M.)]
I Der Plan des USA-Schatzamtea tQt S die Wahrungsneugestaltung nach dem I Kriege hat in England weite Handel^ i und Industriekreiae tiei beunruhigt. Di« I Griinde daiiir sind auch durchaus ein-I leuchtend. Denn der amerikanische Plati I sieht bisher keine Beteiliguhg der briti-I schenKoIonien und dominions an dem g«' i planten Stabilisierungsfonds vor. Man I 'habe in den britischenWirtschaitskreisen i gehoift, trotz den nur noch geringen eige-1 nen Gold- und Devisenbestanden die Fest-I setzung der Einzahlungsquoten in den I Fonds und die daraus sich ergebende I Stimmenfestsetzung wesentlich mitent-i scheiden zu konnen und mit HiUe det I Dominions eine entsptechende Gesamt-i machtstellung und ein dem amerikani-I schen gleichwertiges Stimmgewicht im I KontroIlausschuB und damit die gleiche i Macht und EiniluRstellung bei der kuni-i tigen Behandlung von Wahrungsproble-1 men zu erlangen. Die Nichteinbeziehung I der britischen Kolonien, so wird betont, I bedeute fiir England das Herabsinken zu I einer Macht zweiten Grades auf dem I Wahrungsgebiet und damit in der Welt-I wirtschait und somit Uberhaupt, da die I Vereinigten Staaten mit ihrem absolut i gesicherten Stimmanteil von z%veiunđ-I fiinfzig Prozent und ihrer ibero-ameri-I kanischen Gelolgschah und der fiir Be-S schlUsse der Kontrollausschiisse vorge-I sehenen Vieriiinitelmehrheit grundsitz-S lich in jedem Fall allein entscheidenđ I waren. Das Konzept des amerikanischen i Nachkriegsplanes zeigt wieder, wie sehr I Washington bemiiht ist, aich iur die i Zukunit auf alien Gebieten eine Vor-I machtstellung zu schaffen, dit die Ver» I einigten Staaten befShigea aoll, ungehia-i dert eine Weltdiktatur auszuiiben. In I dem Mahe, als dies ofienbar wird unđ I von den betroffenen alliierten Landern I erkannt wird, gewinnt das Neuordnttnga-i konzept der Dreierpaktmachte an Be-I deutung. Die Zusammenkunft zwischen I dem Fiihrer und dem Duce hat der 1 Weltoffentlichkeit neuerdings bewiesen, I daB dieser historisehe Kampf aicht шиа-1 gefochten wird, um einer Nation die I Weitherrschaft zu ermoglichen, eondern i der Erhaltung der europaischen Kaltar 1 und der Errichtung einer Ordnung I dient, in der groBe und kleine Natioaen I ala gleichberechtigte Partner, an den I geistigen materiellen GUtern dieser Welt 1 gerechten Anteil haben werden. Die Sot-I gen der englischen Industrie und deš I britischen Handels aind berechtigt, denp I England ist nicht mehr in der Lage, eei» 1 Schicksal zu verandern. Denn selbat 1 wenn die USA diesen Krieg gewinnen I sollten, wird England ihn an diesen Vet» I biindeten verlieren.	-ey
Wenn die Demokrttlfn nni wenn dl# Nratnla to fr«sten. dano ad dteee Antwort mlt dem Fond In
Wcldc TOO K«tTO segeben.
*
Madrid, 15 April. Der Korreepondent der Zeitoaf ..Infotmclone«". Stndiei Маерове, (ibt dnen *r« ediQttemden Beridit too eeinem Aufeotlialt Im Moi4* wald von Katyn. «o die 12.000 potniedhen Offlxlera von (OdleAen GPU-KonmlMaren ermordet wnrden. Er edilldert, vie du Granen bdm Anblld dleee# ungeheoren Maesenmordee Љш and eelnen Begleltem die Spracfae teredilog. ..Aoe den Dokumenten der Ermordeten glng elnwandfrel herver". lo editeibt Meepooa.' ..daB der Mordbefehl Stalina eldi gtapn dl#
jeeante polnlsdie Intdlljeni fcrldhtet hatte.'
»
Krakan, 15. April. Die polnledie OffeatUdikeit des GeneralgoDvemementf, die in stindlji waditender Еггецоп; die welteren Nadirlditen Bbet die %ranel%*ii Fonde Im Walde von Katyn anfnimmt, erflhn ant der Feder dnee mlt der polnledien Delegatien nadh Katyn gefahrenen Jonmalleten weltere EinxeUieiteii, nadidem bereits in den Rundfonkeendongen ncna Namen von den In dem Maaeengrab feetgeeteilten ba» kannten Amen, Wlseenediaftetn and Offixlerea ani Krakan and Warediaa bekanntgemadit warden. la erieht dee polnischen Joamalisten heiBt es n. a.:
Die genane Beelditlgnng der Leichen fShrte tn (ael onglaobllcfaen Featstellnnfen. Es antcrllegt kelnca Zweifel, daB man auf die wehrioecn polnledien Offl« xlera von Unten *a# gam gctlnger Entfemong schoB. Dae Maeeengrab der taneende In beetialle^er Wdse ermordeten Opfet hInterlleB einen crediSttem-dea, ediwer en bee&relbenden Elndradi auf die Mlt> glleder der polnledien DelMatlon. Dank dem gegenkommen der deutscaen MllltirbehSrde tai Smolensk hatte die polnlsdie Delegation die MSglldi. kelt, der Sektlon and Rekognoenemng der Leldien etlicher polnisdier Offislere bdzawohnen. Die Delegation wird sldi in ZukuBft mlt der Rekognosdenmg der Opfer and der Benadirlditlgung der Famfliea fassen.
Wieder ell „Sdiwere" abgesđiossen
Berlin, 20. April. Nadi der fBr die britlsdie Lnft-waffe besonders verlustrelAen Na*« vom 16. nm 17. April, die, wle nonmebr feststeht, mit dem Ab« edioB von 55 mdst vlermotorlgen felndlldien Bom« bem endete, antemahmen nordamerlkanledie Bomben« flugzeuge*am 17. April einen VorstoB xom nord-deotsdien KOstengebiet. HIerbei hatte der Peind wledenqn .emp№dQidie AnefSlle an Flogzengen ond Beeatrngen. Deutsdie Jagdgmppan ond dim Fener dtr Flakardllerie der. Lnftwaffe xersprengten die fdn^ lichen Bomberverblnde. Nadi bleher vorlleganden Meltogea ist mlt dem Absdiai ven elf sAwere# felndlldhea Bombenflngiengen so tedmeo.
Sdte 4. —Nr. 32.
RABAWANKBN ВОТВ
Mittwoch. 21. Anrll 1948.
Doktor der Auslandswissenschalten/zs.'ti.
Razprava o študiju znanosti o inozemstvu na berlinskem vseučilišču
.Es wird kaum eloe Fakultat an deutscben Ualversltaten geben, die gerade Im KrJege einen so starKen Andrang aufzuwelsen hat wle die neue achte Fakultfit der Berliner Unlver-sltat, die Auslandswisjenschaftllche Pakultat, die 1940 Im Rahmen der Berliner Unlversltfit errlchtct wurde und als achte Fakultat mlt glelchen Rechten neben die blaherlgen sleben trat. Sle hat in den drel Jahren Ihres Be-Btahens, die alle in die Krlegezelt fallen, be-dgutende Arbeit geleistet, nahezu 4000 Stu-dlerende ausgeblldet und hat zur Zelt 700 Ивгег und HBrerinnen. Der Ausblldungsweg fUhrt nach sechs Semes tern zum akademlschen Diplom der Aiislandswlesenschaft oder zum Dolmetacherdlplom und nach acht Semeetern zum Doktor der Auslandwissenachaft (Dr. sc. pol,), eln Grad, den alleln die Auslanda-wjssenschaftliche Pakultat verleihen kann. Nach vler Semestern kann das klelne Spra-chenzeugnls erworben und die 'Obersetzer-prllfung adgelegt werden. Das klelne Sprachen-zeugnls muB Jeder Studlerende der Pakultat erwerben. Der Dekan der Pakultat 1st zuglelch Prasldent dee Deutschen Auslandswiesen-schaftllchen Institutes, das die Aufgaben der Fakultat unterstUtzt und dazu noch forsche-rische Aufgaben erfUllt.
Aus Ewei Wurzeln entstanden
Das Deutsche Auslandswissenschaftliche Institut Ubernahm die t^berlleferung und die Elnrichtungen der frUheren Hochachule fUr Politik und zuglelch der Auslandshochschule der Univeraltat Berlin, die aus dem 1887 von Bismarck angeregten Seminar fUr orlentall-sche Sprachen hervorgegangen war. Die belden Aufgaben; Forschung und Lehre kennzeichnen • die Arbeit des Institute, die auch Im Krlege kelne Unterbrechung erfahren hat. Die For-sohungstatlgkelt hat In zahlreichen Publlkatlo-nen ihren Nledereyhlag gefunden. Sie gliedert eicb in die drel Abteilungen »Reich und Buro-pa«, »Buropa und das Weltstattensystemc und »Landerkunde«.
"Elne weitere wlchtige wlssenschaftllche Auf-gkhe des Institutes 1st die Herausgabe der Dokutnentationen. Es 1st dies elne Sammlung von Quelien zur Erkenntnls der Kelchs-, Eu-Topa- und Weltpolitik, die aul Grund amtli-chen Materials, das blsher oft welt verstreut od^r unauffindbar war, eln Blld der Weltge-
schlchte unserer Zelt zeichaen will und damlt elnes der wlchtigsten Nachschlags- und Quel-lenwerke zur Zeitgeschichte let. Hlerher ge-hbren auch die umfaasenden HandbUcher, das >Handbuch der Politike, dae »HandwBrter-buch der AuBenpolltlk« und die >HandbUcher zur Auslandskunde«, die vom Institut be-arbeltet werden. Neben dleser forscherlschen Arbeit lelstet das Institut auch elne kultur-politische Arbeit, die vor allem In Vortrags-relhen und Ausianderkuraen besteht Eln wichtlger Tell der Arbeit dee Institutes aber 1st die Lehre Innerhalb der achten Fakultat.
Sprache und poUtiaohe Wiae«naohaft
Wer polltlsche Wissenschaft wlrkllch fruchtbar betrelben will, muB Sprachen ken-nen. Daher besteht auch dae Studlum In der achten Pakultat In der organischen Verbln-dung einer AuSblldimg in Sprachen und poll-
tischer Wiasenechalt. In der poUtiechen Wls-senKhaft vermlttelt die Fakult&t Kenntnlsae In polltlioher 0*ogr&pMe, Oeechlohte, Шег-eeegeschlchte, KoionialpoUttk, Volkstums-kunde, Staataphllosopble, Rechtswlsaenschaft und WlrtachaJtewlssenechaft. AuBenpolltlk und Aualandekunde slnd Pfllchtf&cber fUr alle Studlerende, Neben dlesen Wlssenszwelgen w&hlt jeder Student eln beaonderes Land, des-sen Sprache er auch grUndllch erlemen muB.
Dae Studlum der Auslandwissenachaft kann als Haupt- und zus&tzllches Studlum betrlo-ben werden. Es sol len hler nlcht alleln aus-landskundllch vorgeblldete Kr&fte fUr den po-lltlschen Dlenst, fUr Kultur und Wlrtschaft erzogen werden, sondem auch der Arzt, Be-amte, Ingenleur, Lehrer, Jurist, Offlzler, Ab-geordnete. Journalist oder Wlrtschafter kann slch hler durch KenntnUi der Auslandswlssen-schaft und fremder Sprachen mit dem Dr sc. pol. elne unachHtzbare Ergftnzung seiner Be-rufsausblldung erwerben, elne MOgllchkelt, von der in der neuen Fakultkt auch sehr rege Ge-brauch geraacht wird.
Adolph Meuer.
Schon ist dds Ldiid • • • / vm ш нвш! waw
Lepa je dežela — Opis gorskega sveta naše domovine
SchSn 1st daa Land In den Bergen zu alien Zelten des Jabres. Schdn 1st der Sommer, seln blutvolles Leben scbl&gt bis In die Berge hln-auf. Die Frucht wogt auf den Feldera und Лскегп und die N&chte slnd kurz in dleser gesegneten Zelt, nur eln paar AtemzUge zwi-schen Abend und Morgen.
Prfi.chtlg ist der Herbst mit dem echmerz-lioben Hauch von vieierlel Farben Uber dem Land, mlt dem gianzenden Geib der Blrken und L&rclien im Wald. Traurig, wenn das Geschrei der zlehenden Vflgel die Luft erfUllt. der Schwalben und Segler. Die Harden Ziehen helm, Feuer brennen auf Schlttgen und Weiden, langsam, iangsam sUrbt das Jahr.
Aber nlchts 1st zu verglelchen mit elnem Tag im ep&ten Winter, der dich pietzlich an-rllhrt und sagt: Wach auf! Du gehst vielleicht auf den gefrorenen Wegen oder am frUhen Morgen Uber die Felder, und da ist nlchts UngewOhnllches, Schnee und blanke KiUte Uberall. Alleln dann stre 1ft dich ein Zwelg, plOtzllch hast du Knospen vor Augen, zarte rosige Knospenflnger an diesem Apfelbaum.
Papa Wrangel /
Gasohichten ш den TolkstOmllohsten preussischen Gmeiid jfripwviMlke o uiijpriljubljencjšem praškem generalu iz preteklega stoletju Die Wlldledernen
Der »olle« Wrangel glng oft zu welt, Eln-гпд1 bel einer Hoftafel bewunderte er die blUtenweilJen zarten Htode einer neben Ihm siteendeu Hofdame. . Dleee welbte den alteh sihwerea^ter In ibre Gebeimnlsse ein. Die Zartbelt Ihrer Haut erzlele sle durch wlld-lecJeme Handschuhe, die ale selt fUnf Jahren fo^tgqsetzt trage.
>Nlch mSglich«, tOntQ Wramgel, >und Ik trage ledeme Hosen nun schon selt fumfzlg Jđhrefi und'habe een Jes&B wle en Relbeiwn!«
SfOrmische Werbung Wrangel hatte den Offizleren seines KU-kels, des Landstallmelsters Rittmeister von B^lpw, Jsur Gemahlin auserschen. Es glng nur ncfch danim,. belm Vater um die Hand del Frftulelns anznhalten. Also legte er elnes T&-gea, .selixe Galauniform an und fuhr nach Trakehrien! Wrahgel ll(!bte jedoch schon In seiner Jugend POrmUchkelten nlcht, und so trat er* kurzeetscblossen vor den Brautvatef bin und fragte;
>Darf Ich Ihnen meinen Schwiegervater nen-пед, Jlerr Xiandstallnielster?«
»Šle haben slch verlpbt, Leutnant ? Ich gra-tuliere«, war d!a Antwort,
Wrangel wurde verlegen, als er merkte, daB er slch falsch ausgedrUckt haben muBte, und so verbesserte er: »WAllen Sle mir nlcht Ihren Scbwlegersohn nennen, Herr Landstallr melater?€
»Aber bester Wrangel,- ioh habe doch nur elne Tochter, und die lat noch nlcht verhel-ratet!«
»Ja, die Lydla. die .mflchte Ich geme hel-raten«, rief er.
Der Vater wuBte natUrllch um die Ueb«, und er erhlelt du Jawort.
Die Galasponn
Wrangel hatte den Offizleren lelne« KU-rasBierreglmente auf daa atrengste verboten, im Dlenst die sogenannten Galaeporen zu tra-gen. Bel einer Besichtlgung traf er aber einen jungen Leutnant mlt den unvorechrlftamilBl-gen Sporen an und dlktlerte Ihm drel Tage Stubenarrest. Der Offlzler faBte slch eln Herz und machte selnen Kommandeur darauf auf-merksam, daB er ja selber vorschriftswldrige Sporen trage
Wrangel war guter Laune, er klopfte dem Leutnant auf die Scbulter und aagte: >Da haste janz recht, mein Sohn, nu kannste meine dr'ei Tage ooch jlelch mlt absltzen.«
Oder du stelgst Uber einen TUmpel an delnem Weg, nlchts welter, aber der blaue Hlmmel splegelt slch darln, Und dann siehst du einen Ftnken an elnem Zaun sltzen mlt elnem Ian-gen Strohhalm im Schnabel — was will der klelne Fink mlt selnem Halm im Schnabel? Und mlt elnmal epUrst du einen sUBen Schreck In deiner Brust, du bleibst verwundert atehen und schaust dich um, und dein Herzschlag zOgert einen Augenbllck — ja, was lat daa, wals geschleht mlt dlr?
Ach, du kannst tausend Mellen welt In der Fremde aein, in den DUnen der WUste, auf gottverlasaenem Waaaer, Uberall wird dich dlese Stunde Uberrafchen, und du wlrat nlcht wlssen, wle dlr geschleht. Mlt Worten kannst du ea nlcht sagen, es geschleht den Tieren ebenao, den Btlumen und den unz&hllgen Kel-men in der Erde. Es lat die Mutter, die Mutter, die dich ruft, du verlorener Sohn!
Der Winter wtlhrt vielleicht noch lange, wleder kommen StUrme, lastender Schnee und krachende KKlte. Aber dein Scbrltt 1st andera geworden aelt dleaem Tagj Du ftlngat an, dlr allerlel neue Gedanken zu machen, gewlB, du blat noch Jung genuf, du wlllat vlelea hlnter dich bringen In dleaem Jahr, In dleaem Sommer.	'
Und die Sonne achwlngt alch von Woche zu Wocht hSher auf, ea wKhrt nur noch Tage, dann brechen die MaulwurfhUgel aua dem Schnee, dann blUht der Huflattich an den Z&unen. Und elnes Abends streicht der Kuckuck Uber eln Haus, achwlngt alch In den Ahorn, den du llebst, und ruft.
Spttter acbwelgt er ja wleder, ca let noch nlcht vlel GrUnes In der Welt, nur die Weiden steiien Wle ftilt Perlen beattt am elllgen Wae-^r. Aber laB nur eln paar gute Tage kommen, einen lelchten Regen nach dem FOhn, eln wenig warme Sonne! Dann ergrUnen die Acker unter delnen Augen, und wenn du durch den Buchwald gehat, ao 1st da elne unbeaehreib-liche НеЦе, eln fllrrendea Llcht und ein Ge-aang — o Gott, wle wohl 1st den VBgeln im sproeaenden Aatwerk, wle unerschBpflioh alnd Ihre klelnen Kehlen In dleaer kttstlichen Zelt!
Es lat Immer Irgendwo Sonne. Dazu braucht ea eln langea Leben, um herauszuflnden, daB immer irgendwo Freude und FrShllchkeit lat, UnglUck und Trauer anderawo, Man darf frelllch nkht erwarten, ea mUBten alle guten Stunden dorthin fallen, wo man alch Im Trotz und In der Angat dea Lebens featgeklammert hat. Wle Gott es analeht, im ganzen llegt allea recht gewogen und im Geichgewicht In aelner Hand. Und dann, wle vlel wUnachen wlr Uber-haupt, wle wenlg machen wlr aua dem, waa una geftUlt! Daa lat eln anderea Gehelmnla; alle outer dea Daaelna haben ihren Wert von una, und wer seine Armut beklagt, der lat in der Seele arm.
dhtUf schatzkAsueiw
WlIMn Kwk (11)1-1910), J!i€fif€4%SC€'^'d^
fOr mtncherlei Kostganger Gottes
»Sleh.llebee Kind, In nietnom gchlechten Ver-etande babe ich Immer godacht, daB aus der Weit nlcht vlel werden wilrde, wenn ee nlcht den Hunger darln Kilbe; aber das mufi nloht bloB der Hunger soin. der nach Essen und Trlnl<en und elnem guten Leben verlangt, eln ganx ander Ding. Der Hunger nach Llcht und elnem rednen Leben trdbt die bestpn Men-schen; die Befrelung dc# Heriieng blelbt der Stem.«
Neln, neln, neln, die deuteche Elche eteht noch auficcht und wird noch dui'ch die Jahr-taueende In Herrllchkelt grOnen und alle Glitter unter Ihrem Schatten versammeln! Was kUmmert dich das armscUge Schwammge-
Bchlecht am FuBe des Baumee Gottes?
*
Welch Wunder hat unser Herrgott In der Frauen Herz gelegt, wenn sle voii der rlchtlgcn. Art slnd! Wle eln Drucktehlerverzelchnls hat er sle an seln groBes Weltbuch angeh&ngt. In welches Ihm der Tculel sovlol Unverst&nd-llohkelten und faieche Wdrter und Zahlen ge-s&et bat. — Auf das Lachcn war We von Ihrer Natur elngerlchtet, oder noeh bosser auf dm* stUle ruhlge Sonnenliicheln, das ohne Irgend zutage llegenden Grund aus der Tlefe konuiit und also da 1st, well elnmal ein bevorrugte* armes Menschenklnd die Welt schiln sleht. — Was man von der Mutter hat, das eltzt feet und lUBt slch nlcht ausredcn, das behalt man und 1st auch gut so; denn Jeder Kelm der sltt-llchen Fortentwlcklung des Mcnscheia-
geschlechtes llegt darln verborgon.
« *
Die Welt 1st nlcht etUl, und man muB den Wlrrwarr nur recht konnen lernen, um das, was elnem vom ersten Seufzer bis zum letzten pawlert, nach dem richUgen MaBstab zu Wch&tzen. Hoi der Teufel die Narren, denen ihre \1er W&nde auf den Kopf zu fallen schdnenj Stelgt aufs Dach Jedesmai, wenn's eucJi zu angst wird, und Uberzeugt euch. daB dus Firmament fUrs erste noch nlcht die Abslcht
hat zusdmmenzubrechen.
*
Man spricht vlel zu Idchtferttg vom Lachen In der Welt; Ich h alte es fUr elne der emst-haftesten Angelogenhelten der Menschheit.
Aul dleser l&rmvoUon Erde Imponlert 6m Mensohen am Ende doch nlchts so sehr, ails einer von Ihnen, der gar kelnen Spektakel Ku vemraachen wWnscht, und doch selnen
Wllten wlrksam durchsetzt.
*
Es 1st eln wunderwun Ding ura des Mensohen Seele; und dee Menschen Herz kann eft am grlUokUchsten eetib. wnnn ea aloh so reeht sehnt... »Htmmel« leltet die deuteche Sprache von dem al ten Worte Helme, He* mat ah, und des Menschen Heimat 1st Im Glhfk. Sehnt slch das Erdenkind nach elnem hohereK GlUck, seiner w«iteren, onbekannten Heimat, so nennt es seln Sehnen Glauben. Sehnt es slch nach elnem veriorenen Irdlmrhen GMVck, *#
nennt es seln Sehnen Hedmweh,
*
Auf Bile Hiiben, da wollt ich steigen, xa alien lief en mlch nledemeigen. Das Nah und Feme wollt Ich erkUnden, gehelmste Wunder wollt ich ergrttnden, gewalUg Sehnen, unend-Uch Schwdfen, Im ewgen Streben eln Nle-ergrelfen — das war mein Leben. — Nun tot's geschehen; aus alien Bšumen hab Ich gewon-nen eln holdes TrHumen. Nun slnd umschlos-sen Im engsten Binge, Im stlQsten Herzen weltwette Dlnge. Llohtblauw Schleler sank nieder lelse; In Uebesweben Glodzauberkreise
— 1st nun mcdn Leben.
*
8ieh nadi don Steraen — gib acht auf die Gaesenl
тввтвттттттвт
daheim den Spiegel
foqtn and МИгЛвп
SneewittAen
(Fortletzung}
Als sle den Spiegel so reden horte, zltterte und bebte sle vor Zorn. .ilneewittchen soil sterbeni" rIef sle, „und wenn es mein eigne* Leben kostet." Daranf ging sie in elne garni verbofgene, felnsame Kammer, wo niemand hinkam, und machte da einen glftigen Apfel. Aufierlidi sah er schon aus, weifi mit roten Darken, dafi jeder, der ihn erblidcte. Lust danach bekam, aber wer ein StUckchen dtvon аВ, der mufite sterben. Als der Apfel fertig war, fSrbte sie slch das Gesicht und verkleidete sidi in elne Bauersfrau. und so glng sie iiber die sleben Berge zn den sleben Zwergen. Sie klopfte' an, Sneewlttchen steckte den Kopf zum Fenster heraus, und sprach; „Ich darf kelnen Mens^en elnlassen, die sleben Zwerge haben mir's' verboten." — „Mir auch recht", antwor« tcte die Bauerln, „meine Apfel will Ich sdion loy werden. Da, einen will Ich dlr schenken." — „Neln", sprach Sneewlttchen. „Ich darf nlcht# annehmen." — „Fiirchtest du dich vor Gift?" sprach' die Alte, „siehst du, da schdeide id> den Apfel in zwei.Teile: den roten Вафеп IB du, deri weiCen will Idi essen." Der Apfel war aber so'kOnstllch gemadit, daB der rote Padcen alleln verjlftct war. Sneewlttdien lusterte den вЉвпеп Apfel an, und als es šah, daB die Bauerln da-voh; аВ, so konnte es nidit langer wlderstehen, stceckte die Hand hinaus und nabm die giftlge HtUfte., Kaum aber hatte es einen Bissen davon im. Muhd, so Hel es tot zur Erde nieder. Da be-traehtete eg die KSnlgin mlt grauslgen Blldcen und Iachte Uberlaut und sprach: „WelB wle Schnec, rot wle Glut, echwarz wle Ebenholzl, piesmal konnen: dldi die Zwerge nlcht wleder
Und als sle
erwecken."
befragte:
„Spiegleim Spieglein, an der Wand,
Wer ist die SchSnste im ganzen Land?*' so antwortete er endlidi;
„Frau Kdnigin, Ihr seid die SchOnitf Im Land."
Da hatte ihr neldisches Herz Ruhe, to gut eln neldisches Herz Ruhe haben kann.
Die Zwerglein, wle sle abends nach Hause kamen, fanden Sneewlttdien auf der Erde lie-gen, und es glng keln Atem mehr aus selnem

<ф»>
Zelchnungr: Ann! Samltz.
Mund, tmd es war tot. Sle hoben <( tuf, auch-ten, ob ale was Glftlgei fSnden, schnQrtcn es auf, kMmmten Ihm die Haare, wusdien ea mil Wasser und Weln, aber as half alias nichU; das Hebe Kind war tot nnd blleb tot, Sie legten es auf eliie Bah re und setzten sidi alle slebene daran imđ btwalBtra м, vod vataitM dral Tat«
lang. Da wollten sie cs begraben, aber м sah noch so frisch aus wle tin lebender Mensch und hatte nodi seine sdi&nen roten Badien. Sie spradien; „Das кбппеп wir nidit in die sdiwarze Erde versenken", und lieSen einen durdisiditl-gen Sarg von Glas madien, dafi man es von alien Seiten sehen konnte, legten es hinein und sdirleben mit goldenen Budistaben selnen Namen darauf, und dafi es eine K&nigstoditer ware. Dann setzten sic den Sarg hinaus auf den Berg, und einer von ihnen blieb immer dabei und bewadite ihn. Und die Tiere kamen audi und beweinten Sneewlttdien, erst eine Eule, dann ein Rabe, zuletzt ein T&ubchen.
Nun lag Sneewlttdien lange, lange Zeit in dem Sarg und verweste nidit, sondem sah aus, als wenn es sdiliefe, denn es war nodi so weifi wie Sdinee, so rot wle Blut und so sdiwarzhaarig wie Eben-holz. Es gesdiah aber, dafi ein KSnigssohn in den Wald geriet und zu dem Zwergenhaus kam, da zu ttbernaditen. Er sah auf dem Berg den Sarg und das sdidne Sneewlttdien darln und las, was mlt gol-denen Budistaben darauf gesdirie* ben war. Da spradi er zu den Zwergen; „Lafit mir den Sarg, idi will eudi geben, was Ihr dafiir haben wollt." Aber die Zwerge ,Wir geben ihn nidit um allee Da spradi er: ,До sdienkt

•ntworteten;
Gold in der Welt,
mir ihn, denn idi kann nidit leben, ohne Sneewlttdian su sehen, id: will w ehrta und hodiaditen wle mein Liebstes." Wie er so tpradi. cmpfanden die guten Zwarglein Mitleid mlt Ihm und gaben ihm den Sarg. Der K6nlgs-sohn llefi ihn nun von selnen DIenern auf den WimlW# fomragen.
Da gesdiah es, dafi sie iiber einen Straudi stoiperten. und von dem Sdiiittein fuhr der giftlge Apfelgriltz. den Sneewlttdien abgebissen hatte, aus dem Hals. Und nidit lange. so oSnet« es die Augen, hob den Dediei vom Sarg In die HOhe. und riditete sldi auf und war wleder lebendig. >JVdi Gott, wo bin idi?" rief es. Der KSnigssohn sagte voll Freude; ,Д)и bis* bel mir", und erzahlte. was sidi zugetragen hatte und spradi; „Idi habe didi lleber als alles auf der Welt: komm mlt mir in melnes Vaters SdiloS. du sollA meine Gemahlln werden" Da war Ihm Sneewlttdien gut und ging mlt ihm, und Ihre Hodizelt ward mlt groBer Pradit und Herrlldikelt angeordnet.
Zu dem Pest wurde aber audi Sneewittdiens gottlose Stiefmutter eingeladen. Wle sle sidi nun mit sdidnen Kieidem angetan hatte, trat sie vor den Spiegel und spradi:
„Spieglein, Spieglein, an der Wand,
Wer 1st die SdiSnste Im ganzen Land?"
Der Spiegel antwortete;
„Frau KSnigln, Ihr seld die SdiSnste hler, Aber die lunge Kfinigin 1st tausendmal scbdner als Ihr."
Da stieB das bSse Weib einen Fludi aus, nnd ward ihr so angst, so angst, dafi sle sldi nldit zu fassen wufite. Sie wollte zuerst gar nldit auf die Hodizelt kommen. dodi liefi es ihr kelne Ruhe, sie mufite fort und die |unge Kdnigln sehen. Und wie sie hlnelntrat, erkannte sle Sneewlttdien. und vor Angst und Schredtea stand sie da und konnte sidi nldit regen. Aber es warea Kfaon eiseme Pantoffel iiber Kohlen-feucr gestellt und wurden mlt Zangen herein-getragen und vor sle hingestellt. Da mufite sie in die rotgliihendaa Sdiuhc treten und so iansa --№ № ЖГ - ' -
Ri-eda, ?Л. aprila 1943.
KABAWANKHN BOTE
Ftrni ■"). — Stcv. 30.
dm (BfOHHpunkt doh ^a%Q6
1шшв=гггг=гг====:==^^^^=^^^^====
Fotos Ins Feld erlaubt
Fotografije za vojne s vrhe dovoljene
Die ReichMtelle Chemle hat In elner АпогЛ-nung ttber HereteMunga-, Abgabe- und Ver-brauchsbeschr&nkungren vom 8. Магж 1948 heetbmnt, daB FIlme, Flatten und Fotopapiere fUr nlchtberufUche Zwecke nlcht mehr abge-geben und verbraucht werden dUrfen. Zuglelch war da# gewerbomaBige Entwlckeln und Ko-pleren fUr Uebhaberzwecke verboten worden. Sohon damals war zu envarten, daB elne Dbergang^regelung erfolgen wUrde. Jetzt let In elner DurchfUhrungeverordnung^ vom 9. April bestlmmt worden, daB FIlme, Flatten und Paplere, die elch berelts Im Beelti der Ver-braucher befinden, bis zum 80, Junl 1943 ver-hraucht und auch gewerb»mliBlg entwIcJielt und koplert werden dUrfen. AuBerdem 1st eber das Verbot der Uebhaberfotografie aue-drUoklich fUr Mlche Pereonenaufnahmen a<ie-ffenommen worden, die, wie ee In der Anord-nung hetBt, »der Aufrechterhaltjmg der Ver-blndung zwlschen Front und Heimat dienen«, und z war soweit ee slch um Angchorlge der AVehrmacht etnschlieBUch der Wnffen-ff und der Wehrmacht unterstellten Verbftnde dee RelehsarbeltHdtenstee, der Organisation Todt und deren FamlllenangehUrlge handelt. Die Abutter soil also Ihr Kind aufnehmen und da# Blld Ihrem Mann an die Front echlcken квп-nen Allerdlngs gilt die Ausnahme wlederum nlcht fUr Personenaufnahmen von fe«tlichon, nportllchen und gespllschaftllchen Veranstal-tungen. Die IJebhaberfotografle soil Im Krlege nlcht dem VergniJgen, eondern der Aufrecht-erhaltung der Famlllenbezlehunpen dienen.
Gebraudisregelung flir FahrrSder
Ureditev uporabe koles
Kach elner neuen Anordnnng der Relchs-Btelle filr technlsche Erzeugnisse libor die Ver-brauchsretroUing fUr FahrraUer werden Fahr-r&der klinftig nlcht mehr Uber die fUr jeden Ijandeswlrtschftfteamtsbezlrk elngerlchteten FahrradauslIefeningBlaKer geliefert. Den Im Erceugungsprognujim filr Fahrrader verbid-benden Herstellem sind von der Helchsstelle bcHtlmmte mclst m«hrere Landwlrtechafts-amtsbezlrke umfessencle Verkaufsgeblete zu-gewlesen worden. WJnsche zur Ueferung be-»tlmmter Markenrader konnen also nlcht beriickolchtlgt werden. Die Fahrrilder mHsson In der Kegel ohne Klncbaltung dee GroBhan-dels an Elnzelh^lndler und Handwerk gellefert werden FUr den A'erbrauchfr verblPlbt be« der blsherU'en Bprnirsrcgelting dnrch Fahrradbe-ZHgscheine, die von den Wlrtechafteiimtcrn nach Weleung der Helchsstelle ausgegeben werden. IHe neuen Fahrradbezngsehelne gelten nlcht Im gesamten RelchsgeWet, sondern nur In den Gehleten derjenlijen Landeswlrtschafte-Umter, die auf den FatirradbeKUgschetnen an-gegeben slnd. Fttr die nach den Vorschrifteri der bisherlgen Verbraucherregelung berelts ausgegebenen Fahmdbezugs- und -elnkaufs-ec.hpine 1st elne ttbergangsregelnng vorge-eehen, die Ihre Belleferung sieherstellt.
Klndersđiuhe nur Iflr Kinder
Otroške čevlje samo za otroke
Wahrend der Erwaehsene, fUr Schnhe einen Bezugsehein braiicht und Funk te der Klelder-karte dafUr hingeben muB, benUtigen Kinder kelnen Bezugsehein und kttnnen Schuhe ohne Punkte auf die KontroUabschnltte Ihrer Klelderkarte kaufen. Um zu verhUten, daB fUr Kinder hestlmmte Schuhe an die FUBe von Erwachwnen wandem, hnt Jetzt die Arbeit#-
Aus dem Hrfifse Hrainburg
Kralnbniv. (Foa ve t ovan] & o SI van j u bodo uvedena.) Te dni Je priredila ustanova Deuteches Frauenwerka, odd. narodno* goepodaretvo-gospodiujBtvo v Kralnburgu avoj prvi, zelo dobro obiskani večer za goapodlnje. PoskuSale so tudi pecivo Iz ržene moke in krompirja. V pojasnilo se je predavalo o zdravi prehrani In se je opozorilo, da naj se opravlja sedaj samorasla zellAča. Kot nova naprava je bila gospodinjam sporočena, da se enkrat na teden vrši v hlSl Scholari Frttbelgasae brezplačno Šivalno posvetovanje za vse žene In sicer v sredah od 14. do 17. ure. Krelsfrauen-schaftslelterin je zaključila večer s pozivom ženam, da uporabijo, kar so alUale In da ae v bodoče pogosteje udeležujejo za gospodinje prirejenih večerov.
Kralnburg. (O Veliki noči pridejo Nerother.) Prav posebno velikonočno presenečenje si je Izmislila In pripravila N8,-Gemelnschaft »Kraft durch Freude« za Kralnburg. Posrečilo ae ji Je, da je pridobila »Nerother*, da gostujejo v Krainburgu. Ta iz 18 oseb obstoječa godba bo nudila pod devlzo: »Kar vsak rad sliši« na Veliko noč In Velikonočni ponedeljek pester program priljubljenih melodij na humorlstlčen način, ki bodo dopolnjeni z nekaterimi, toda izbranimi dobrimi proizvajanji. Nerother imajo zlasti trak Ostmar-ke, dejstvo, ki že samo vae pove In nI potreba še prav posebne hvale.
Kralnburg, (Zdrav način življenja mladinske skupine NSF/DFW.) Zadnji petek se je zbrala mladinska skupina N8,-Frauenwerka/Deutsches Frauenwerka iz Kralnburga na praktičen delovni večer, ki se Je vršil pod znamenjem: »zdrav način življenja tudi v vojni«. Dve sodelavki oddelka narodno gospodarstvo-gospodlnjstvo Deutschen Frauenwerka so pojasnjevale mladim ženam in dekletom mladinske skupine osnovne pojme načina prehrane, ki koristi zdravju In vsemu.
Laak. (Tekitaa za najboljši uspeh.)
Predzadnjo nedeljo je bila ijtvedeaa v Baaau Kralnburg druga državna tekma ва najboljši uspeh v Bannu Kralnburg т JH In MKdel-grupipe Laalc. Ob sakljuClcu lo M vi« udeležil# mladinske klnske predstave.
Wart. (Po'žarna škoda.) V sotooto, 17. aprila je nastal na poslopju v Wartu St. вЗ, v kateri prebivajo zakupniki, radi isker Iz dim-nlka po^r na slamnati strehi. Takoj na po-isož prlbitevša požarna braraba je pa radi suše in pomanjkanja vode rešila samo Sivino in opravo zakupnikov in je preprečila, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, dočim јф gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Orts-gruppenleiter Pg. Rebernlg se je takoj zavzel za prizadete zakupnike, jim je nakazal stanovanja in je odredil takojšnjo podporo NSV.
Zborovanje vzgojiteljev Krelsa Kralnburg
Dne 15. aprila se Je vršilo v dvorani Land-ratsamta v Krainburgu veliko zborovanje vzgojiteljev, katerega so se udeležili vsi vzgojitelji iz vseh šolskih panog Krelsa, učiteljišča, ljudskih, meščanskih, poklicnih In strokovnih šol ter otroških vrtcev.
Po nekaterih strokovnih predavanjih Je v govoru sporočil Kreislelter Pg. K u B vzgojiteljem in vzgojiteljiicam priznanje Gauleiterja in njegovo lastno zahvalo za njihovo dosedanje zadržanje In delovanje na Gorenjskem In Jih je pozval, da se vedno svetovno nazorno pre« Iskušajo in zastavijo vse, da privedejo tudi gorenjsko mladino v boljšo bodočnost, kajti samo s tem, da tej mladini utremo pot v bodočnost in pomagamo, da smo sami s lastnim lepim zadržanjem lin izrednim delovanjem vzgiedni, bomo izvršili svojo veliko nalogo v zadovoljstvo staršev na Gorenjskem, v blagoslov tega ozemlja In poleg tega velike domovine.
na na velik uspeh — 55 udeleženk je v 80 urah iešilo 800 kosov, v glavnem novo iz starega.
Kider. (Predavanje.) Gauredner Hermann SchuB Je govoril nedavno v gamilnem domu v Birkendorfu na zelo dobro obiskanem zborovanju o zmagi ali boljševizmu In Je obravnaval tudi vprašanja Gorenjske. Nato ee je vršil apel Ortsgruppe,
Okrožno zasedanje NS-Frauensdialte Krelsa Badmannsdorl
Razširjeni Krelsa tab NS^Frauenschafte, kot tudi vse Ortefrauenfiihrerinen Krelsa Rad-mannsdorf so se zbrale na zasedanje v okrožni hiši NSDAP v Radmannsdorfu. Gaufrauen-echaftsleiterln Pgn. Grete pl. Ml t ter w aline r In Kreislelter dr. Hochstelner sta se z ženami javno razgovarjala, Cesar so bile zelo vesele.
Irali ttilR
Aus dem Hreise Radmannsilorf
Neumarktl. (Zborovanje.) Ortsgrup-penleltung NSDAP mesta Neuinarktla je sklicala za 14, t, m. Amtwalterje NSDAP in KVB v dvorano KdF »Na skalcl«, da posluAajo Pg. SchuBsa Iz Radmannadorfa. Krelsamtelel-ter je ДГ1 vorll o boljflovlzmu In njegovih Izrod-klh.
Heiligonkreus. (Zborovanje in večer Ortegrruppenschafte.) Ob lepem sončnem vremenu sta dospela k nam predpreteklo nedeljo Kreislelter Pg. Leo Kufl In Stellv
gcini'l'inrhaft de# 8chiihtaandels im Aitftrage der GcmeinHChutt Schuhe beeUmmtidaB — von elner Ausnahme abgesehen — LcderstraUen-schiihe von GroBe 3C aiitwiirte aul RontroU-abiM^nitte der Klelderkarte tUr Knaben uiid MAdchen nur abgegeben werden dilrfen, wenn dlene Schuhe Im SchUhgeschilft verp»Bt worden sind. Auch der Umteusch eolrhnr Schuhe darf nur nafh nochniallger Verpansiing erfol-gen. AU LederetraBmitchuhe lUr Kinder dUr> fen auBerdem nur haltbare, mdgUcIut swi-echensohllge Schuhe, dagegen ke^ne niodieohen Schuhe, abgegeben werden. Der S« huhhilndler muB femer nachprttfen, ob da« auf der KlnUer-kleiderkarte vermerkte Alter Kutrifft.
Heine Xndernngen fOr den Karfreltag
Nobenih sprememb гл veliki petek
Soweit der K^freitag als geeetzllcher Felertag eingeflUirt lat, tritt In dieeem Jahr kelne Andenmg ein.
Landrat dr. Michel«. Po prisrčnem sprejemu eolske mladine In javljenju Ortsgrruppen-leiterja Pg. Pototscbnlg* je govoril Kreislelter v velikem Številu zbranemu prebivalstvu na občinskem trgu o sodobnih vpraša^ _
njih, Nato ao se zbrali mladi in stari na ve- (Шл ШЖМДшЖШ aelo zabavo v občinski dvorani. Pod vodstvom učiteljice Herte P i k o so se vretilt v pestrem
Komenda. (Obratna nezgoda.) Pred nekaj dnevi se Je pripetila na žagi Komenda težka nezgoda, Dvajsetletni hlapec Jullua Uranker Je nakladal žaganje. 2aga je obratovala. Hlapec se Je preveč približal nezavarovani transmisiji, ki ga je zagrabila In večkrat vrgla po zraiku. Poškodovanega so z večkratnimi lomi roke In noke pripeljali v bolnišnico Gallenfels.
DomaČi Gau Kamten
Iz deželnega glavnega mesta
Velikega peenUut alpskih dežel Petra Roeeg-gerja, čigar 100. obletnico rojstva In Z5. obletnico smrti obhajajo letos, ao slavili tudi v Klagenfurtu. Gaubauptamtslelter dr G. A. P%&tschnlg Je Imel v četrtek izredno' zanimivo predavanje o njem In čltal iz njegovih pesniških proizvodov.
Osemnalstletnikl postanejo Partelgenossen
v dostojno окгабеШ dvorani Muslkkonser-vatorlja v Klagenfurtu je v nedeljo sprejel Kreislelter dr. Pototschnlg letnik 1025. Hltler-Jugenda v stranko In Imel v srce segajoč govor na došle osemnajstletnlke, ki so storili obljubo zvestob« FUhrerju.
vrstnem redu predvajanja: pesmi in )gr« Šolske mladine, BDM in ткфмк* •kupln« NSF *0 pokazale Izrez Iz mnogoStrtnskega delovanja. Pod vodstvom gospoda Grandowetza Je pel moSkl zbor in pridna godba je Igrala dekletom BOM za ples, Z veseljem In navdušenjem so bili vsi pri svojem delu. Zahvala za dve veseli uri nI izostala. Hvaležnega In veselega srca za čut narodne povezanosti se je Baključila popoldanska prireditev.
Wurzen. (Pet bratov — 433 1 e t.) Pri nas se je rodilo pet bratov Grli zev, ki vsi Se zdravi In čvrsti dnevno opravljajo svoje kmečko delo, čeprav bo Johann letos star 91 let, Matheus 89, Alois 8в, Andrea« 85 In Peter »najmlajši* 82 let. Pet bratov skupaj Je torej starih 483 let, kar je gotovo posebnost. Pripomniti je treba, da so morali v»e življenje stalno težko In pridno delati In s tem sebi priboriti dnevni kruh kot tudi svoji družini. Kot sinovi malega kočarja, so s pridnostjo in varčnostjo prlSll tako daleč, da Ima dane« vsak svojo hlSo In domačijo, želimo In upamo, da iMdo Se marsikatero leto tako veseli In zdravi dočakali pomlad.
lilngenfeld-Melstem. (Pridne žene,) Voditeljica tečaja materinske službe N8>Frauen-schafte gdč, Mlcheler Je lahko zelo ponos-
»B«m«r Bund« pl**: Medtem ko ве rasgo-vkrjvjo na Zapahu o drugi fronti, м tvorijo po »(tkosiit volj# driavnt »amoohranltv# elementi »tretje fronte«, In ttcer proti boljievU-mu od Carigrada in Soluna do Stockbolma in Petearna.
Uradno »poročajo sedaj število žrtev angleškega atrahovalnega napada na Paris s 400, od teh 383 v Parizu eamem In 17 v derparte-mentu Seine et Oise.
Prt govorilnih vajah v nekem Švicarskem zavodu za gluhoneme se neki potrpežljivi učiteljici nI posrečilo, da bi naučila otroka izgovorjav# črke »L«, Vedno znova je učiteljica brez uspeha narekovala »L« in kazala kakSen položaj mora pri tem Imeti jezik. Vse ni nič pomagalo, dokler ni namazala otrokovega neba nad zobmi z medom. In Se se Je zgodil čudež! Otrok Je radostno pollzal med in izgovoril »L«.
Da M se rešila svojega moža, Je poslala
neka Francozinja iz Rouena svojemu možu, v vojnem ujetništvu v Nemčiji, zavojček s surovim maslom, v katerega je primešala nekaj strihnina. Nemškim oblastem v taborišču se je pa zdel videz masla nenavaden in so ga dali preiskati. Policija v Rouenu je takoj zaprla ženo vojnega ujetnika. Po novih francoskih zakonih je lahko obsojena na smrt.
Hans Joachim Frohner:
^ttlade iavori^e —' mlada srca
o mlndoptni ljubezni •/namenitih mož ' I.
NEZVESTA PRIMADONA Mozart in Aloysia Bivši tajni svetnik in višji uradnik pala-tlnskega volilnega kneza, Fridolin Weber, ki ga je kak objestni čin spravil ob službo in dostojanstvo in ki sedaj poskuša kot še-petalec in prepisovalec gledališča v Mann-heimu z letno plačo vsega skupaj 700 mark pošteno proživiti svojo mnogobrojno obi-telj, vrže debel sveženj notnega papirja na kuhinjsko mizo;
>Tu je dela dovolj za prihodnje noči — in niti beliča ne bom dobil za to, saj sam ničesar nima, ta mladi maestro Mozart. To vse storim le za vas. Kot honorar za prepise bo ta Mozart poučeval našo Aloysio.«
»Ti si pa tudi vedno preveč dobrodušen«, graja tu gospa Weberjeva. »Toliko pisarijo zastonj za pritepenega glasbenika,«
Toda Fridolin Weber dvigne pomirjevalno roko:
»To nikakor ni dobrodušnost, to je zelo natančna preračunanost, le počakaj... in pritepenec ta Mozart tudi ni. Ali se nič več ne spomniš na čudežno dete Wolfganga Mozarta, o katerem je takrat ves svet delal toliko hrupa? Dete ga pač zdaj ne moremo imenovati, toda čudež je pa on vsekakor še ostal. Ves orkester in vsi pevci, vsi ki so ga slišali igrati na klavirju in na gos-Ж, to Btvftduiesii ataj. Tudi kol akMataii
je že zelo zaslovel. Veleum, ti rečem«, glas se mu je znižal, »zlat ptič, kakršen tako kmalu ne bo prišel v Mannheim. Ta si bo nekoč še lahko zaslužil tisoče in zopet tisoče zlatih cekinov.. «
»In za takega moraš ti zastonj prepisovati note?« ga prekine žena. Fridolin Je zaradi tega resno ozlovoljen.
»Ne vem, zakaj me nočeš razumeti, ko ti je soba polna deklet. Mozart je zdaj šele 21 let star in vendar že član najslavnejših akademij v Italiji In vitez zlate ostroge, vam ženam fmponirajo pač samo take vnanjosti. Vrh tega je pa Mozart naš največji sodobni umetnik na klavirju in skladatelj, kakršnega svet še ni doživel. Le poglej si tukaj te skladbe. Vse to stresa Mozart kar iz rokava, kakor da bi ne bilo nič... Pri kne-zoškofu v Salzburgu je zdaj postal koncertni mojster. Ampak možakarju, kakršen je Mozart, ni treba vse življenje ostati v Salzburgu. Tega bodo povsod sprejeli z odprtimi rokami. Zdaj je na potovanju v Pariz, da si bo tam stekel novo slavo. In gotovo ga bo kmalu zadržal kak knez za dvornega skladatelja. Vrh tega Ima pa še v Salzburgu svojega očeta, Leopolda Mozarta, ki ima zveze z vso Evropo, kdo ve, če nam stari ne bo še kdaj potreben!«
Naglo temeljito čiščenje
»No, to čudo si pa moramo enkrat natančneje ogledati,« meni Weberjeva, ki ji je vidno do tega. Odpre naglo vrata sobe. »Hej, Joeepha, Aloysia, Konstanze, Sophie, zdaj je že četrta ura popoldne, in postelje še vedno niso pospravljene. Pobrišite prah i kl&Tirja, w»bQ twU khkp le enkrst роплг
tete. Z mize in stolov vzemite umazano perilo in ga prinesite sem v kuhinjo. Ko pride ta glasbenik, mora končno biti vse v redu pri nas. in Aloysia ti si danes lahko oblečeš tvojo dobro odrsko obleko!«
Vtem ko se oče loti prepisovanja, začnejo dekleta vsa razburjena pometati, krtačiti, brisati. Le šestnajstletna Aloysia, ki tu pa tam že nastopa kot pevka v Mannheinui, ■ čimer se je povečala plača njenega očeta od 360 mark na 700 mark letno, se ne udeležuje marljivih gospodinjskih del svojih sester. V svoji odrski obleki, ki zelo dobro uveljavi njen. brezhibni stas, stoji pred zrcalom in si jako umetno češe dolge ko-stanjevorjave kodre. Tudi preskuša gibljivost svojih velikih temnih oči in si prizadeva naučiti se prav naravno učinkujočega smehljaja.
In nenadoma stoji pričakovani princ is čarobnega sveta glasbe v sobi. Aloysia ga je bežno že videla v gledališču, vendar jo razočara njegova neznantna prikazen. Je mal, njegove izbuljene oči gledajo nestalno in raztreseno in so cel6 nekoliko tope. V primeri ■ truplom se zdi glava prevelika. Nos je sicer dobro izobllčen, vendar premočen za suh obraz. Vzlic vsemu temu pa se lahko smatra mladega glasbenika za ko-rajžnega kavalirja, s- katerim se dekle kot Aloysia že lahko pokaže pred svojimi prijateljicami. Nihče pa ne bi v njem slutil nikoli genija, ki ga navdušuje.
UabMDl ▼ giMU
Aloysia se ne brani dolgo. Sede h klavirju in igra — tako ji je svetoval njen ote — Monrtovo Mnato, In lio«
bomo, da je mladi skladatelj ves navdušen. Nato poje eno izmed njegovih arij in mu pri tem dokaže ,da ne razpolaga samo s krasnim glasom, ampak da je tudi visoko muzLkalična in da čudovito zrelo umetniško pojmuje.
Mozart jo premeri z občudujočlmi pogledi. Kot angel se mu zdi ta mlada pevka, ljubko bitje kot mleko in kri in pri tem vendar že umetnica.
»Ce nt bo gospodična izpopolnila le v . mimiki, bo lahko nastopila kot primadona na vsakem gledališču!« se glasi njegova sodba. Aloysia se mu hvaležna smehlja In ga dolgo gleda s svojimi svetečlmi se temnimi očmi.
Wolfgang Amadeus, o katerem je njegov oče nekoč rekel z grajo, da mu je glava polna samo not, ta življenjsko še neizkušeni glasbenik, ki je v mladih damah svojega okolja videl vedno le tovarlšlce razposajenih neumnosti, ne more prenašati pogleda, ne da bi živo vzplamtel.
Ko etoji dekle pred njim v svoji žareči lepoti, dobi vse njegovo življenje novo vsebino, drug pomen. Skladati za to dekle, spraviti ta glas do zadnjega razvoja, skušati s takim dekletom blaženosti glasbe, to bi bila sreča...
Drugi dan prinese Mozart mladi pevki ravnokar skomponirano arijo. Delo je bilo prvotno namenjeno tenorju Raaffu, pri mklmdmnju pa j# llOMrtu prihajala vmdno Aloysia na misel, ia tako je spisal arijo za njo.
XPaljegdhodnjlg.!
StniB e--iter, 82.
KZ.RAWAVK15N BOTE
Sreda, 21..aprila 1943.
Heglerungerat MIchels, K-Landrat т Kralnbnrgn
Krels Krainburg poroča o svoji obnovi
Številke poučulelo o šolstvu, socialnem skrbstvu, stavbarstvu In stanovan]lb
2 leti obnove uprave na Gorenjskem eta kratka doba — in vendar — kaj so od usodnih dni aprila 1941 1. eem tu napravile nemfike v službo stavljene moči. Nemška službena mesta In oblasti so morale takrat obnavljati na popolnoma novi podlagi. Nabaviti so se morali novi prostori, opreme, osobje in drugo, kar *e ■pada na službeno mesto. Tako so nastale marsikatere težkoče, ki so vendar kakor na drugih področjih tudi na sektorju uprave pod vodstvom takratnega »političnega komisarja« povsod lahko bile premagane.
Krels Krainburg je s svojimi 75.000 prebivalci in površino skoro 110.000 ha največji od treh Landkreisov Gorenjske.! Gospodarska struktura Kreisa je Izredno mnfegočlenkovita. V območju mesta Krainburg kakor tudi v Laa-ku In St. Veitu se nahajajo dobro razvita Industrijska podjetja. V gorah in dolinah vdolž Pdllander- In Selzacher-Zaler je doma gozdarstvo in lesno gospodarstvo, medtem ko se mora v kotlini Krainburga pretežno kmetijstvo in obrt vključiti v delovni proces velikonemdkega Reicha. Po izvršeni organizatorični preusmeritvi uprave in gospodarstva so delazmožni ljudje začeli delati načrte in graditi. Od leta 1941. naprej nastale stavbe, naprava novih In zboljšanje obstoječih cest In mostov, pospeševanje kmetijstva in gospodarstva,' obnova nemškega šolstva celo v najoddaljenejših vaseh In še mnogo stičnega dokazuje intenzivno obnovitveno delovanje v preteklih dveh letih. Posebno omenjena bodi Se gradnja železniške proge preko Weichseldorfa v Steln. Nadalje gradnja prlbl. 126 novih stavb in veliko število barak v Kreisu Krainburg, ki so kljub vsem vojnim omejitvam lahko Se bile Izvršene na gradbenem sektorju. S tem se Je posebno v območju mesta Krainburg na pod-ГбСЈи stanovanj lahko ustanovila občutna razbremenitev in zagotovila preskrba večjih stanovanj In prostorov za nemška službena mesta in oblasti ter službujoče osobje. Pri Laaku sta bila dva kamnoloma dograjena v obrata za veliko proizvodnjo. Čudovita kamenina naj se v odlični meri uporablja za bodoče naloge gradnje Reicha.
V zgodovinski proklamaclji šefa civilne uprave dne 27. septembra 1942 v Stari državni trdnjavi Krainburgu so bile domovini zvestemu prebivalstvu Gorenjske podeljene Iste pravice In iste dolžnosti, kakor Nemcem v Reichu. Kljub vojnim bremenom, ki jih je
Nemčija v interesu osvoboditve Evrope moral* vzeti nase, so Gorenjci lahko dosegli pravice, ki za večino družin pomenijo občutno materialno zboljšanje napram prejšnjim razmeram. Namesto popolnoma nezadostne oskrbe je bila uvedena nemška socialna oskrba. Družine, ki imajo mnogo otrok, bodo v kratkem času na podlagi prošnje prejele pomoč za otroke v istem obsegu, kakor se izplačuje v Reichu. V svrho zdravstvene oskrbe so bill v vseh treh Kreisih ustanovljeni državni zdravstveni uradi, ki 30 jim bila priključena moderno opremljena oskrbovalna mesta proti tu'berkulozl. Na področju socialne oskrbe se s pomočjo bolniške blagajne za socialno zavarovanje v Krainburgu za vso deželo Gorenjske vrši vzorno socialno oskrbovanje delujočega prebivalstva.
Vendar mora vsak Gorenjec ravno tako kakor Nemec v Reichu, imeti tudi dolžnosti. Zadeva dojetja in naborov za vojsko In Reichsarbeitsdienst zahteva glavni del občinskega upravnega dela. Samo ob sebi razumljivo je, da si vsak Gorenjec na področju vojnega gospodarstva in vojnega prehranjevalnega gospodarstva mora naložiti iste omejitve, kakor vsak Nemec v Reichu. Gospodarski in pokrajinski uradi pri Landratih In občinah vršijo na tem področju obsežno za vojno važno delo.
Ako bi se delo obnove na Gorenjskem v glavnem lahko vršilo breg motenj, naj ob tej priliki posebno omenimo požrtvovalno delovanje žandarmerije in policije, kakor tudi obmejnih carinskih zaščitnih organov, ki so vzeli deželo pod svoje varstvo in v borbi proti komunističnim bandam, tvegajoč svoje življenje, prispevati odločilni delež k temu, da danes v vseh upravah In obratih na Gorenjskem ljudje neprestano delajo, da doprinašajo svoj delež v.4isodnl borbi Nemčije za. Evropo.
Šolstvo: Šolstvo je bilo za Časa Jugoslavije zelo zastalo. Od aprila 1941. sem se je za šolstvo v Kreisu Krainburg storilo posebno mnogo. Sedaj Ima Krels 01 Sol In sicer S meščanske šole In 58 ljudskih šol. Da se obstoječa šolska poslopja spravijo v pravilno stanje, je bilo Izdanih RM 100.000.—, za šolsko opremo In učila nadaljnjih RM 200.000.—. Ker šole v Kreisu Krainburgu poprej niso imele nikakega lastnega športnega prostora, so vsaj v večjih krajih, kakor Krainburg, Laaik Itd. bill napravljeni športni prostori za mladino..
Pročelje Landrataamta v Krainburgu.
(Bdld: Archiv, Klischee: NS.-Gauverlag Karaten.)]
Socialna oskrba; Po uvedbi.socialno oskrbovalnih predpisov na Gorenjskem je bilo od BezlrksfUrsorgeverbanda Krainburg v času od 1. IV. 1041. do sedaj Izdanih preko RM 550.000.— te javnih sredstev. Po dosedanjem stanju dobiva podporo 1250 družin odn. rejen-cev. Pripadnikom vpoklicanih, k vojakom, Relcharbeltsdlenstu, rezervi policije, Je bilo od januarja 1042. sem izplačanih za vzdrževanje družin prlbUžno RM 80.000.—.
Da se manj premožnemu prebivalstvu Gorenjske olajša nakup sirovega masla, margarine, olja itd. so bile tudi tu uvedene državno-pravne določbe o Izd an ju takozvanih Reichs-verbllligungsschelnov (Fettverbllllgungm-scheine). Do sedaj je bilo 1280 za prošnjo
upravičenim družinam izdanih okroglo 2600 Relchsverbllllgimgsschelnov po RM 10.'—.
Gradnje, stanovanja In naselbl« n e : Kakšna dela so bila izvršena po uvedbi nemške uprave na Gorenjskem na sektorju gradnje, Izhaja Iz tega, da je bilo za dovršltev, v interesu javnosti stoječih zgradb v letih 1941, in 1942. Izdanih samo v Kreisu Krainburg preko 3 milijone Relchsmark. Nastale stavbe so v svoji dobri In z ozlrom na obliko lepi Izvedbi viden Izraz nsuclonalsoclallstlčnega mišljenja gradnje. Posebno omenjene naj bodo stavbe Landratsamta in Relchsbauamta v Krainburgu, kakor tudi dograditev bolnice Gallenfels. Samo za bolnico Gallenfels je bilo doslej izdanih preko 1 milijon Relchsmark.
Urad v službi narodovega zdravja
Obisk pri Staatlidien Gesunbeitsamt v Krainburgu. Vzorna sodobna ustanova
Veako leto Izda nemSkl Reich težke milijone Relchsmark za zdravstveno skrb nemškega naroda. 2e dalj čaea pridejo vse s tem napravljene ustanove v prid tudi gorenjskemu prebivalstvu. Potreba je bilo obsežnih predpriprav, p redno me je zamoglo praktično delati. Za-četld so sedaj storjeni. Država ve danes žo za zdravje vsakega poeameznika, v mirnih I»-tlh, ko bodo povsod polno6te\ilno zaposleni zdravniki, 1»o omogočeno še daieko Intenzivnejše zdravstveno skrbstvo. Kar bi v nekdanji Jugoelaviji nikdar ne bilo mogoče, je danes že uresničeno; S pomočjo države In stranke, t, J. NSV danes nadzoruje zdravstvo veeh rojakov in za vsakega Je na razpolago, ne glede na njegov gospodarski p^ožaj, v primeru bolezni zdravljenje v bolnišnici ali senatoriju Naš eotrudnik Je obiskal v Krainburgu Staatliches Geeundheitsamt (državni zdravstveni urad), da Javnost spozna x delom in napravami Oceundheitsamta. Ostali trije Kreisl razpolagajo e elično uetanovo, čeprav se mora označiti radi šele pred nekaj meseci dogotovljene nove stavbe Krainburg za posebno vzoren.
V novem poslopju Landrata Krainburg se nahaja v pritličju Staatllches Gesundheltsamt, katerega vodi gospod dr. Kop f. Njemu pomaga njegova namestnica, gospa dr. Pan žeto v a. Tu so zaposlene Se štiri ljudske strežnice, ena tehnična pomožna moč, en deslnfek-tor in razne ženske pisarniške moči. Pojem o velikosti Gesunheitsamta šele dobimo, če si ogledamo vse prostore, ki napravijo z belo pleakanim pohištvom zelo snažen In hlgljenlčen vtis: sobe uradnega zdravnika In njegove zastopnice se drži laboratorij, soba z rentgenom
a temnico, čakalnico In prostorom ка pregledovanje za Jetlko obolelih. Nadalje aledl sprejemni prostor in urad za prijavo za jetlko bolnih, 2 prostora za ljudske strežnice, pisarna za pisarniške moči, nadalje še čakalnica in prostor za preiskovanje ostalih bolnikov In kot zadnja je soba desinlektbrja, Vse desno pritličje je zasedano po Gesundheitsamtu.
Naloge Gesundheltsamta so, kot nam j« Izjavil gospod dr Kopf pri ogledu prostorov, najraznovrstnejfie in to bodi takoj poudarjeno, zvezane z zelo veliko odgovornostjo.

Zejie dobe po preskušenih strokovnih močeh nasvete v pomožni staniyi -»Mirtter und Kihd«.	■ > .	.
Ena izmed glavnih nalog je protijetič-n& oskrba. Dvakrat tedensko in sicer v ponedeljek in četrtek od 8 do 12 ure se vrSe preiskave jetlčnih. S tem je zaposlen, poleg uvodoma Imenovanih, še en strokovnjak za je-tlčne bolezni. Kakor hitro je potrjen pri preiskavi sum obolelosti pljuč, je takoj dotičnik odposlan v bolnišnico ali zavod za zdravljenje jetlčnih. Obenem se zelo skrbno preišče okolico, v kateri je oboleli doelej živel, da se odkrije izvor okuženja. Naloga desinfektorja je, da stanovanje skrbno razkuži, kar se zgodi v vseh slučajih. Družino, v kateri se pojavi tak primer obolenja za jetlko, obišče v redovitih časih za to pristojna strežnica, ker je obolenje zaznamovano v kartoteki Gesundheltsamta, ki daje pojasnila in nasvete in v danem primeru predlaga naknadno preiskavo v proti-jetlčnl oskrbovalnici.
Posvet in preiskava sta, kar najbrže Se mnogim Gorenjcem nI znano, popolnoma brezplačna. V večini primerov nakaže poslujoči zdravnik bolnike uradnemu zdravniku, vsak se pa em# iz lastne pobude javiti y zgoraj omenjenem času pri Gesundheitsamtu v svrho preiskave svojih pljuč, število preiskav znaJa na vsak označeni dan povprečno BO. »Ce bi prišla radi napotenja v bolnišnico kaka družina v uboge razmere«, tako nam je poročal uradni zdravnik, »potem izplača tej družini na predlog In po preiskavi potrebnosti GaufUrsorge-verband podporo deloma v obliki vrednostnih nakaznic In denarja, kot dodatek k bolniSčini oe. podpori za gospodinjstvo, ki ju daje bolniška blagajna.
Vse higijeneke ustanove so kontrolirane
Nadaljnji nalogi uradnega zdravnika sta kontrola in nadzorstvo vseh higijenskih ustanov. Sem spada n. pr. odgovornost za zdravo pitno vodo, Ce se sumi, da je voda nezdrava, se napravi takoj analizo, pri studenčnici se temeljito preišče bližnjo okolico studenca, da se ugotovi in odpravi vzrok. Pa tudi higijen-ske naprave v novih stanovanjskih hišah, v šol^, bolnišnicah, otroških vrtcih Itd. mora stalno kontrolirati uradni, za to odgovorni zdravnik, ki mora preiskati, če tudi odgovarjajo točno določenim hlgijenskim zahtevam. Poleg tega nadzoruje sedaj tudi Se, v kolikor je treba, higijenske naprave v tovarniških dbratih, za kar je sicer pristojen obratni zdravnik.
Ker morajo naznaniti vse v Kreisu po-javljene in ugotovljene nalezljive bolezni zdravniki bolnišnice na posebnem za to predpisanem obrazcu Gesundheitsamtu, zavzema to delo večji del celokupnega dela. Gesundheltsamt Ima nalogo preiskovati, kje je vir na-lezljivostl, ali če se je nalezljivost že razširila. Da prizadeti tudi po uradnem zdravniku za pobijanje kužnih bolettnl odrejene ukrepe točno Izpolnjujejo, mora zdravstvena policija nadzorovati izvajanje. V posebnih primerih, č* nočejo ifl?olnjevatl n.. pr. bolniki ali. družin-bM člani in>«đb-Ttraiđn«ga sdravnika, jUi lohk«
Pred rentgenskim senčnikom.
(Bilder:. Pogatschnig (2)', Klischee; NS.-Gauverlag, Kamten.)j
tudi zdravstvena policija spravi prisilno v bolnišnico. Spolno bolne, ki so osumljeni, da lahko zanesejo bolezen dalje, se na ta način poišče. Tudi ta krog oseb se popiše v kartoteki Gesundheltsamta in se drže več let pod kontrolo. Ce menja tak bolnik svoje bivališče, se pošlje njegova razpredelnica kartoteke popolnoma avtomatično na Gesundheltsamt, ki je sedaj zanj pristojen, tako da se s spremembo bivališča ne more odtegniti nadzorstvu.
Preiskava šolskih otrok, kot Jo prepisuje zdravstveno skrbstvo za šole, spada tudi med naloge uradnega zdravnika. Ta ukrep Je zgolj preprečevalnega značaja, da se v danem primeru pravočasno spozna in zdravi obolenje že v začetnem štadiju.
Zakonsko posvetovanje pred sklenitvijo zakona
Izredno važno delovno področje uradnega zdravnika je zakonsko posvetovanje pred sklenitvijo zakona. Tukaj naj se najprej posvetuje vsak, kdor ve, da je bila v njegovi družini kdajkoli kaka dedna bolezen, predno prevzame veliko odgovornost in morda vzgoji dednobolne otroke. Lahko je prepričan, da se preišče to vprašanje tu z zato potrebno natančnostjo in v zavesti velike odgovornosti! — Ta posvet kot tudi posvet pri zakonu brez otrok, v kolikor se dokaže potrebnost, je samo ob sebi umevno brez.« plačen. če je predlagano zakonsko posojilo, mora tudi poprej zdravnik potrditi, da Je poročni par dedno zdrav in da je pričakovati zdravih potomcev, kajti samo tem dalje država zakonsko posojilo. C« a« pa ugotovi dedno bo» lezen, je uradni zdravnik posvetovalni pomočnik, ki mora poslovati pojasnjujoče, da se družina obvaruje nadaljnjih nesreč, in mora v poe eebno težkih primerih okibeti za to, da met#
Sreda, 81. aprila 1948.
KARAWANKEN BOTE
8tnin 7. — St0v. 88«
korist družine same n« more ve6 vršiti rase-množevanje.
Kdor gre kako popoldne na Gesundheltsamt, opazi takoj dolgo vrsto otroških vodčkov, ki etoje pred Landrataamtom. Vsak torek popoldne je namreC posvetovanje, »Mutter und Klnd« pri uradnem zdravniku, ki svetuje mladim materam v vseh Številnih primerili, jim daje točna navodila za nego dojenčkov In njihovo prehrano in, kar je zelo važno^ vsaki Izroči za dojenčka In male otroke steklenico >VIgantola«. Kot vemo, je »Vlgantol« najbolj učinkovito sredstvo za preprečenje in pobija-
nje raUtlsa. Nobena mati naj bi ne zamudila, tudj če Je njen malček ie tako zelo zdrav in živ, da BO ne bi večkrat tukaj zglaslla, posebno ker 80 ti posveti pri Gesundheltsamtu brez-plačnl.
Zunaj v čakalnici opazimo dojenčke In naa opozarjajo, da je »stric doktor« vendar v prvi vretl za nje tu In ne za nas. Poslovimo se In se še ozremo po živahnih malih otrocih, ki so zdravnika Se zopet popolnoma spravili pod svoj vpliv is prijazno se smejoč prosi, da naj vstopi naslednja mlada mati.
Werner LHHnf
Dr. F. J. Loka«
AussdmeideBl Aufbcwdutiit
WmtSeh melhedlSbeh und ргакШек
En Kreis podaja bilanco
Poročilo o obnovnem delu Krelsa Kralnburg
Dne 14. aprila letos ee je vršil v strankinem domu apel članov, na katerem je poročal Krels-leiter Pg. K u Q o obnovnem delu NSDAP v Krelsu Kralnburg, Pri tem je Izvajal med drugim sledeče:
Dne 1. januarja 1942. je začela NSDAP z obnovnim delom v treh Krelslh Gorenjske. Dne 10. oktobra je odredil Gauleiter dr. Ralner postavitev oddelkov stranke, medtem ko sta tNSV in Deutsche Arbeltsfront že začela poprej poslovati.
Vpogled v Izvršeno delo na področju strankinega dela nam daje poročilo Krelsa Kralnburg. Kreis Kralnburg sestoji Iz 28 Ortagrupp B 112 Zellen ln 631 Blockl. V Krelsu prebiva 418 strankinih tovarišev, ki so povečini tam delujoči kot zaposlene moči In ki tudi vodijo Ortsgruppe. K&rntner Volksbund, organizacija Gorenjcev, šteje 4400 članov pri 37,797 prebivalcih. članom KVB je z izročitvijo članske izkaznice podeljeno tudi obenem nemško pre-klidjlvo državljanstvo, ki je bilo odrejeno s proklamacljo z dne 27. septembra 1942, v Kralnburgu po šefu civilne uprave.
Propaganda je priredila 477 zborovanj In 226 manifestacij. 199 prireditev NS-Gemeln-echaft »Kraft dunch Freude« in 195 filmskih predstav je skrbelo za kulturno oskrbo prebivalstva, Šolanju je bil odrejen širok prostor In 131 šolanj je dojelo 5500 strankinih tovarišev in narodnih rojakov, kateri so morali takore-јкоб dobili šele osnovne pojme naclonalsoclaU-stlčnega svetovnega nazora.
Deutsche Arbeltsfront šteje v Krelsu Kralnburg 16.586 članov. Ustanovitev organizacije je zaključena. Nalašč za Gorenjsko ustanovljen stenski časopis, priloge mezdnih kuvert in drug propagandni material so bistveno doprinesli k prosvetljenosti gorenjskih delovnih ljudi.
V 88 prireditvah za oskrbo čet Je dobilo veliko število vojakov razvedrilo In odpočltek, kot jtm je bilo tudi Izročenih ljudomlllh daril v skupni vrednosti 42.760.— KM.
Posebno razveseljive so številke dela NSV v Krelsu: Skoro 18.000 članov In 928 častnih pomagačev šteje, NSV. KWHW. je znesla 910,500 EM. To znese na gospodinjstvo 55.62 RM In na osebo 12.03 RM. Pri teh številkah ne smemo pozabiti, da so tovrstne naprave na Gorenjskem popolnoma nove In da ni "bilo lahko, da se dejansko uresničijo misli,- narodne skupnosti In pridobi širše ljudske plasti za njo. Takoj po zasedbi po nemški oboroženi sili so se razdelile večje množine jedil narodu. Nad 7000 otrok je dobilo igrrače in pecivo v vrednosti. preko 5000 RM. Poleg drugega je bilo izročenih pomožni ustanovi »Mutter und Klnd« 100 postelj, 470 oprem za dojenčke, matere in otroci so bill nastanjeni v odpočltni-Sklh domovih.
Posebej moramo omeniti delo NS.-Frauen-schafte. Napravila je 6000 novih oblek In preko 1000 jih je popravila; V preko lO.OOO delovnih urah v ženski pomoči in skoro 8000 delovnih urah v gospodinjski pomoči so Izvršile žene Krelsa dragoceno delo. Napravile so 4500 parov copat In 8000 ovratnlh rut, napolnile so 3300 litrov In poleg tega zbrale vku-hanega sadja, živil, perutnine, jajc In cigaret.
Vkljub težavam Je začela poslovati tudi Hitler Jugend In Je med drugim napravila 3300 kosov igrač.
Na kulturnem polju Je treba omeniti ustanovitev pevskega tovarištva Kralnburg, ki se Je združila s pevskim zborom.
Vkljub motllnlm poskusom nasprotnih krogov se je s tem lahko Javil pomenljiv začetek. Največja zasluga stranke pa je v tem, da Je že danes po 15 mesecih dela postala mesto, na katero se obrača vsak prlprost rojak In Išče tdta sveta In pomoči. Ortsgruppen-lelter v vsaki občini Je na Gorenjskem predstavnik nemStva In se čuti poroka za to, da ljudje njegove Ortsgruppe polagoma Spoznavajo nemško bistvo In da jih končno prevzame duh naclonalsoclallstlčne narodne skupno^ Btl. Številke o delu Krelsa Kralnburg so dokaz za to, da je napravljen dober začetek.
168. STIJNDE
Wichtige W8rter In gebr&uchlichen Satzverbindungen
1.	Wie hoch belfiuft sicti die Summe, die ich Ihnen echulde?
2.	Die Beiden spielten so hoch, dsB der eine schlieBlich sein ganzes Verm6gen verier.
3.	Wenn Sie mit Ihrem Rundfunkgerftt gut hSren wollen, wird es notwendig sein, daB Sie an Ihrem Hause eine Hochantenne anbringen.
4.	Die Alpen sind ein Hochgebirge.
5.	Ich muQ sagen, daG mir dieeer Abend wirlclich einen HochgenaB bedeutete.
в. Hochmut kommt vor den Fall. (Sprich-wort).
7.	In groBen Induatrieorten gibt es meist auch Hochofen.
8.	Sein Bruder studierte an der Hoch-schule fiir Welthandel in Wien.
9.	Sehr oft lesen wir in der Zeitung, daU ein gutglaubiger Mensch das Opfer eines Hochstaplers geworden ist:
10.	Fiir diese Maschine bezahle ich Ihnen hochstens RM 3000.—.
11.	Hochverrat wird stets mit dem Tod* bestraft.
12.	Wahrend des Friihlings Uberschwemm-te das Hochwasser fruchtbare Taler.
13.	Karl kam von der Front nach Hause, um Hochzeit zu machen.
14.	Hoffen und barren macht manchen zum Narren! (Sprichwort).
15.	Es tut mir leid, aber Ihr Fall iet hoffnungslos!
16.	Der Hofhund spazierte an seiner Kette im Uofe auf und ab.
17.	Mit HSfiichkeit erreicht man meiet mehr ale piit Grobheit.
18.	Als er dlese Nachricht hBrte, fuhr er aufgeregt in die Нбћв.
19.	Den Heheponbt des Abends bildete der Tanz einer groBen Kiinetlertn.
20.	Zum Bau dieses Hausea wurden Hohl-ziegel verwendet.
21.	Die gemeine Antwort, die er mir auf meine Ratschlage gab, epricht jeder Beschreibimg hohn.
22.	Bei dem Wetter 1st es keia Wunder, wenn man gich einen Schnupfen holt.
23.	Holen Sie tief Atem, die Luft let hier herrlich!
24.	Der Weg war so holprlg, daB ee einem im Wagen nur so schiittelte.
25.	Ober die Kanker in Krainburg ftthrt eine Holzbrttcke.
26.	Die Apfel dieses Baumes Bind hoMg.
27.	Die Holzkohle wird vielfach durch di# Elelctrizitat ersetzL
28.	K&rnten ist ein holzrelches Land.
29.	Mobel, in die der Holzwnrm gekommen ist, sind schwerlich zu retten.
30.	Die Bienen erzeugen Honig und W*chs,
Wfirter
Hoohantene (w)
tena. Hochgebirge (s) HochgenuB (m) < •Hochmut (m) — Hochofen (m) — Hochachule (w)
—	vieoka (viSlnska) sn«
—	velegorje, planine
—	veliki (imenitni) u£itek cšabnost plavž
—	visoka šola, vBeu6iliS6e Hochstapler (m) — elegantni slepar Hochverrat (m) — veleizdajstvo Hochwaeaer (•) — pevodenj
Hochzeit (w) — Bvatha Hfiflichkeit (w) — vljudnolt HOhepunkt (m) — višek hoffnungsloi — brezupen, bresnadan j Hofhund (m) — pem čuvaj	'
Hohlziegel (m) — korec, žlebnjak, korita nik
Hohn (m) — zasmeh
holprig — grbaat, grudMt, grapav
Holzbrilcke (w) — lesen most
Holzkohle (w) — oglje
holzreich — bogat (-a, -o) z lesom, lesovK
Holzwurm (m) — kukec, lesni črv	<
Honig (m) — med
B«kanntmachung
Laut Anordnung dee Landrates dee Kreises Krainburg vom 26. Marz 1Đ43 werden mit Wirkeamkeit vom 1. April 1943 fUr alle Handelegesch&fte der Stadt-gemeinde Krainburg folgende Verkaufmzeiten festgeeetzt:
Montag bis Somstag von 8 bls 12,30 und von 15 bis 19 Uhr.
Diese Anordnung tritt am 16. September 1943 auBer Kraft.
Po odredbi Landrata Kreisa Krainburg z dne 26. marca 1943 se določijo г dnem 1. aprila 1943 га vse trgovine mestne občine Krainburg sledeči prodajni časi:
Ponedeljek do sobote od 8. do 12.30 ure tn od 15. do 19. ure.
Ta odredba dne 16. septembra 1943 zgubi Veljavo.
Der k. Bliigermeister Mbrth.
Stadt Krainburg Az.: 130/10/43
Betrttft: Prelsg«staltung fUr Ferkel und lAuferschweine.
KUN DMA C H U N G Dar Chef der Zivilverwaltung in den beeetz-ten Gebieten Kftmtene und Krains, Preis-blldungsstelle In Klagenfurt, bat mit ErlaG vom 1. April ШЗ, Zl. IVd-(Pb-40-I-4-1943, naohfolgende Preise fUr Ferkel iind Lftufer alfi boohstzulKsslg erkl&rt, die nicht Uberscbrltten werden dUrfen.
Ferkel bi# 20 kg LebendgeiwlGbt RM Je kg Ferkel bia 30 kg Lebendgewlcht RM 2.70 je kg L&ufer ble 40 kg Lebendgewicht RM 2.30 je kg Lftufer bis 60 kg Lebendgewicht RM 2.— je kg Dleae Abgabepreise an den letzten Abneb mer (Master) gelten fUr beste geeunde Tiere.
Tiere gerlngerer QuaUtat (KUmmerer) slnd die BKtze entsprechend zu mindem.
Die ^genanaten Praise mUssen aU vtHllg ausrelchead bezelclmet werden, um auch dem Aufzilchter einen hinreichenđen Anreiz zu er-hOhter Ferkelzucbt su geben.
Der EelchskommlMar fiir die JPrelebildung hat die Welaung gegaben, bei Feetstellung bO-herer als der genannten Preime gegwn die Ver-antwortlichen (hiezu gehSrt der Verk&ufer als auch der K&ufer) mlt den echarfgten Mltteln (empfindllche Ordnungsstrafen, Handeleunter-sagung und Verdffentllchung der Beatrafung uater voUer Namensnennung in der Tagee presse) vorzugehen.
Ich mache darauf auftnerksam, daS der Landrat bel PrelsUberforderungen und auch PreieUberzahlungen von difisen Strafmitteln Gebnwch machen wird.	_ , .
Durch dleee VerfUgimg wird der ErlaB vom 6. Juni 1941 betr. Ferkelprelse gleichzeitig aufgeboben.
Femer weiee Ich nochmale darauf hln, daH die feetgeetellten Preieforderungen bel Ferkeln uad LHuferechweinen auoh mlt dem gegebenen Aufzuchtsbedarf bzw. tlnem AnreJe ш erhflh-ter Ferikelauf^cht nlcht gerechtfertlgt werden kdnnen.
Mesto Kralnburg Az.; 130/10/43
Predmet: Določitev cen za praMčka in mlade evlnje.
RAZaLAS
Sef civilne uprave v zasedenem, ozemlju Kfi-rnten in Kraln, mesto za določitev <;en v Klagenfurtu, Je z uredbo z dne 1. aprila 1943 štev. I-pb-40-I-4-a943-K, določil m. prašičke In mlade svinje cene, ki se ne smejo prekoračiti In Sicer: za prlSlčka
za prašička do 20 kg ilve tež* RM 8.—za kg za prašička do 30" kg žive teže RM 2.70 za kg za mlade evlnje do, 40 kg žive teže &30 za kg za mlade evlnje do 50 kg žive teže 2.— za kg.
Te oddajne cene na zadnjega kupca'(rejca) veljajo za najboljše zdrave živali
Za živali manjše kakovosti (bolj mršave) se cene primemo znižajo.
Zgoraj navedene cene.ee morajo označiti kot povsem zadostne, da se tako da tudi rejcu spodbuda aa večjo rejo praeet.
Državni komisar za določitev cen je Izdal ukaz, da se pri ugotovitvi višjih cen, kakor so zgoraj označene, proti odgovornim osebam (sem spada prodajalec in kupec) postopa z najstrožjimi sredstvi (občutnimi redovnimi kaznimi) prepovedjo trgovanja in priobčjtvljo kazni s polnim imenom kaznovanega v časopisih).
Opozarjam na to, da bo gosp. deželni svetnik (Landrat) pri zahtevaj višjih cen, kakor tudi pri preplačllu višjih cen ta kaznllna sredstva tudi uporabljal.
S to odredbo se hkrati razveljavi ukrep z dne e. Junija 1W1 glede cen za praseta.
Dalje opozarjam še enkrat na to, da določeni zahtevki cen za praseta in mlade evlnje tudi z dano potrebščino vzgoje oziroma s spodbudo za povečano vzrejo ne morejo biti upravičeni.
fCrata/barg. den li. April IMS.
Der k. BUrgermeleter: gez. MG rt h.
iildtOf '
TRIKOMGEN UND HANDSCHU H INDUSTRIE
Johann Sawnik Krainburg
Dbr ^iirgermelster der Stadt Kralnburg Az.: 043/25/43.
Betrlfft: Abgabe von Kfz.-Batterlen bzw.
Akkumulatoren.
KTTNDM ACHUNO
NachsteTiend brlnge Ich einen an alle Kraft-fahrzeughalter und Kfz.-Werketfttten gerlchte-ten Aufruf der Webrersatz-Inspektion Graz, Gruppe >K«, zweck« jfenauer Beachtung zur Kenntnls:
»Jeder Halter elnes stlllgelegten Krattfahr-zeuges bzw. Besltzer elner Kfz.-Batterie hat gelne Batterie bzw. Akkumulator auf Grund dee Relchslelstungsgesetzes { 15 der Wehr-macht zur VerfUgung zu Uberlaasen.
Die Kfz.-Batterlen bzw. Akkumulatoren elnd bls I&ngstens 25. April 1943 belm Heimat Kraftfahr-Park Kralnburg mlt Angabe des Kennzelchens und Anschrlft des Besltzers (Anh&nger an Batterie) abzullefem.
FUr jede abgeUeferte Batterie wird eln Ab-Ueferungsscheln ausgefolgt.
Die Batterien slnd Im derzeltlgen Zustmnde abzullefem, berelts entleerte Batterien bleiben entleert, gefUllte Batterien bleiben gefUllt.
Nlcht abzullefem sind Batterien von Kfz, die nach dem RLG nlcht elnberufen werden dUrfen, z. B. von Kfz. der Arzte, von Kfz. der NSIJap., ihrer Gliederungen und der Reichs-behfirden. Femer Batterien von rotbewlnkel ten Kfz., schUeQllch Batterien von Kfz. (ein schlieBlich Motorbooten), die Im Interesse der Lain^esverteldlgung oder im Bffentllchen In-terešse nur zeltweise zum Elnsatz vorgesehen Bind, ohne den roten Wlnkel zu fUhren.
Die Batterien werden gegen VergUtung zu Elgentum dei" Wehmiacht Ubemommen.
Die VergUtimg der Batterien erfolgt nach tfberpriifung und AbschKtzung durch den zu-sttlndlgen Helmat-Kmftfahrzeugpark.
Ele slnd s&mtllche Kfz.- Batterien von stlllgelegten Kfz., auch jener, fiir welche die Kfz.-Halter elne Krlegsbeorderung oder vorlftufige Beorderung ih HKodem babeo, abmUtfe^ so-wle eolche Batterien, die but Pflege la werk-etltten abgestellt wurden.
Die Nichtbefolgung dieses Aufrufee wird gem&B Relchslelstungsgesetzes § 34 bestraft.«
župan mesta Kralnburg Az, :043/2в/43
Predmet: Oddaja avtomobilskih baterij odn. akumulatorjev
RAZGLAS Nastopno dajem vsem lastnikom motornih vozli in motornih delavnic namenjen oklic Wehrersatz-Inspektion Graz, Gruppe >K« radi točnega upoštevanja na znanje:
»Vsak imetnik v ustavljen položaj stavljenega motornega vozila oziroma posestnik p)0-tome baterije, mora svojo baterijo oz. akumulator na osnovi § 15. državnega dajatvenega zakona dati vojaštvu na razpolago.
Motome baterije oziroma akumulatorje se mora oddati najpozneje do 26. aprila 1M3. pu pristojnem domovnem parku za motoma vo* zlla (Helmat-Kraftfahr^ark) v Kralnburgu z navedbo označbe in poeestnikovega naslova (privezka baterije).
Za vsako oddano baterijo se bo izdalo oddajno potrdilo.
Baterije se morajo oddati v sedanjem stanju. 2e Izpraznjene baterije ostanejo prazne, napolnjene ostanejo napolnjene.
Oddati ni baterij motornih vozil, katera ae po državnem dajatvenem zakonu ne smejo vpo-klicati, n. pr. od motornih vozil zdravnikov, motornih vozil NSDAP, njenih pododdelkov In državnih oblastev, dalje baterije z rdečim zn&kom opremljenih (dovoljenih) vozil in končno baterij motomjh vozli, ki so v Intemu državne obrambe ali v javnem Interesu" Za službo predvidena, četudi nimajo rdečega znaka (kota).
Baterije bodo prevzete proti plačilu kot last vojaštva. Plačilo se bo izvršilo po preizkušnji In ocenitvi prt domovnem parku za motorna vozila (Helmat-Kraftfahrzeug-Park).
Oddati se morajo vse baterije v ustavljiin po ložaj stavljenih motornih vozli, torej tudi onih, za katere imajo lastniki ukaz v rokah za vojno aU začasen ukaz у rokah, kakor tudi baterije, ki ao bile oddane v avrho ahranltve kaki delavnici.
Kitalniburg, den M. Aprfl IMS
Der k. BUrgermeleter.
stran 8. — #W. M.
KABAWANKBX BOTE
Sreda, 11. aprila IG43.
i-'.."
- : tnijy
"1 .»V.t A-., 5.	»'-C-.
3. ■ .. ■' ■ л • •-. ■^■■, .v," %»


Vse/St tfudi M швШеуџиаоН!
f
I^Jldll	lo fflore. Takoj doseže vse,hi se zanimajo
za Vaše ponndbe al! prokje. OglaSajle v Karawanlien Bole! Splača se!
f
Oglat« tpr*j«mata do ponadaljka in srada: NS.-Gauverlag Karnfen, Klag#nfu4, Bismardcring 13 In NS.'Cauvarlag KarhUn, Zweigvarlag Krainburg, Veldesersfr, 6
■ - \ VP ' 4: ' ^ Z ."'T, '
I	''' " .1
. ; л$ ^ ^
(>6^(WFORD-*BMW-W&
iieferf schnef/ uhd zuverlassig
Autohaus N. u. H. Kaposi
Klagenffurt, Villachor Rlfig 2, Ruf 1832
Das Haus der guien Schuhe
r
Fu&p&e^e / Strumpie repaasieren
fotlCHTl
^ KRAINBURG
J SCHILLERSTRASSE NR, 12
JMIII
0(f«n» Manel«lsg*s«ilseliaft — LabansmUtalgro^handal
Klagenfurtr Haidridistra^e 17
CagrOnda) 1882 Farnrut 2464
Grof^lagar in Klagankiri, Villacti, Kuhnsdorf-Traibaeh-Aliholan

IN BETRIEBSGEMEINSCHAFT MIT KAUFHAUS RADER
Jiia^nturt. 3f£rawnewtitasse
ШћИ OSl^SI
Kupim itro) za'Zamenjtm ic№ izdelavo ladijskih iko prav dobro ohranjeno kolo za pohiltvo
Službo dobi
Knjigovodkinja, stenotipistinja, samostojna moč, perfektna v nemščini in slovenščini dobi takoj mesto v ma-nufakturni vele-
Mož se mora razumeti tudi malo na gozdarstvo. Ponudbe pod 382-1 na Alois Fisdier, Gutsver-walter in Rad-mannsdorf.
miz, vse priv Pst, nemško do dobro ohranjeno go, dobreg* ču-гг RM 550.—.
!pri K. B. Kriin-N»slov pod 390-li burg.
Fotografsko pomočnico ali po-trgovini na Go- niožnika sprejme
renjskem. Pred- t^koj Foto-Wei8, nost večletna jAfiling. 2240-1 praksa. Ponudbe
Prođim prav dober envprežni voz za 1000.— R.M. Jo!ef Kbgoi, Slap Neumarktl.
391-0
pod „Knjigovod. Wmem tapet-kinja" 397-1 na
Zalivala
Ob prebridki zgubi maaega nepozabnega ranjkega soproga, očeta, ata pega očeta, gospoda
Јопаппа Trewen
trgovca v Jauerburgn,
nam za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, zato izrekamo tem potom vsem, ki so ga spremili in darovali vencev in cvetja, našo najpri^rčhejšo zahvalo
Žalujoči Irewnovi in ostalo sorodstvo.
K. B. Krainburg.
Fanta do 16 let itarega tprcjmem kot pastirja. Naslov pod 3&i-l pri K. B. Krain burg.
Majerja iJčem za Karnten za 15 ha veliko posestvo in 8 do 10 glav živine. Mož in žena morata znati mlesti in obdelovati polje.
niikega vajenca. Franz Salainig, Tapezierer, St. Veit-Sawe.
Samostojno kuharico, veščo tudi hišnega dela, išče trgovska hiša na Veldesu. Ponudbe pod ,,Poštena" 381-1 na K. B. Krain-burg.
vija, prodam. "ŽT' Na ogled pri Fr. " '
Baischel, Ailing.
mesar, 3©6-6
tal (Sdiiffboden-
crzeugungsma-masdiine). Eiscn-marke lo na razpolago. Ponudbe i^od „Nuj-
(tpalnico) in eventuelno tudi doplačam. Ponudbe pod Šifro na F.K.I.O. 873-16
Prodam dobro ohranjeno kopalno kad za pranje perila za cenilno vrednost. Josip Kobal, Wart 254, Krain-burg. 89^-b
Harmoniko, tri-tonsko, diatonič-no, dobro ohranjeno prodam. Naslov pod Jt. 1374-6 pri K. B. Krainburg.
K. B. Krainburg. na K. B. Krain-
-—— burg.
Kupim star, do--■
bro ohranjen Športno obleke ženski plašč iz '
balonske svile.
Nislov pod 367-7 sri K. B. Krain jurg.
Kupim
.Pisalni stroj po-tovilne oblike, . Uhko tudi rab-
za veliko osebo zamenjam z* dvocevni daljnjo-glcd. Naslov pod 366-15 pri K. B. Krainburg.
Prodam
Prodam 40 kom stolov in 6 kom.
Prodam: Diesel-motor 60 PH, električni luster in pisalni stroj Pittsburg, ki je potreben malega popravila. Skupna cena RM 3000.-. Naslov pod 363-8 pri K. B. Krainburg.
Kupim večjo količino suhih gob. Ponudbe pod L.Takoj" Зб-6 na K. B. Krainburg.
Zamenjam globok otroški voziček za datniko
bivalni stroj, nov ,ali rabljen, toda dobro ohranjen kupim ali dam Idrugo protivrednost. Franz Hladnik, Neumarktl, Satler-Meister, 386-7
upr
K. B. Krainburg,
Ijen, samo dobroi^ j - Naslov pod ohranjen, kupim g	„ P
ali zamenjam za'
protivrednost.
Dopise pod „Pisalni stroj" 386-7 na K. B. Krainburg.
Dopisi
Hier spricht die Deutsche ArbeJtsfront
AchtungI Sprechlage der Rechlsberater der Deuischen Arbeilsfrontl
•	Monateii Mal und JunI 1948 werden Im Gau Klirnten
einacnlieBIich Oberkraln ип den aneeRebenen Ta gen und zu den ancefahrten Zeiten Sprechtaxe durch(fefilhrt:
Gospodična le« _____pega, mirnega
Harmoniko, kro
matično z 60 do puovati z mteli-80 basi, novo ali gentnim gospo-dobro ohranjeno,
kupim. Ponudbcjod 30 do 40 let.
pod ,Harmonikalp">iene dopise
1943' 386-7 na K POslati pod K. B. Krainburg. „PomanTca-
_____me poznanstva
Kupim dobro 2247-20 na K.B. ohranjen pisalni stroj. Dopise z navedbo cene na F. Poklukar, Ob.
Goriadi 31, P.
Goriach-Veldes.
Krainburg
Wert
Laak mn d«i Zaler
8t. Telt an der Saw«
Radmaniiidorf
ASIhig
Ntnmarkt!
jeden Donnerstar in der DAF-Ortawaltung Krainburg, Albrecht-Diirer-Oaase Nr. 5
In der Zeit von 8.00 J 1.00 Uhr jeden Samstag In der Dlenstatelle Wart der DAF.-Kreiswaltung
in der Zeit von
4. Mai
Littal Stein
Donuchal«
18. Mai
1. JunI 15. JunI 29. JunI 26. Mai 22. JunI 25. Mai 22 JunI
i. Mal 18. Mai
1.	JunI 15. JunI 29. JunI
5. Mal
2.	Juni 80. Juni U. Mai
8.	Jani 12. Mai
9 Juni 12. Mai
9.	Juni „ _
9.00-11.00 Uhr 9.00-11.00 Uhr 9.00 -11.00 Uhr 9.00-11.00 Uhr 9.00-11.00 Uhr 9.00—11.00 Uhr 9.00-11.00 Uhr 9.00-11.00 Uhr 14.00-16.00 Uhr 14.00-16.00 Uhr 14.00—16.00 Uhr 14.00—16.00 Uhr 14.00 -16.00 Uhr 14.00-18.00 Uhr 14.00-16.00 Uhr 10.00-12.00 Uhr 10.00—12.00 Uhr 10.00—12.00 Uhr 13.00-16.00 Uhr lt.OO—1Л.ОО Dbr 14.00-16.00 Uhr 14.00-16.00 Uhr 8.30-10.30 Uhr 8.80^10.30 Uhr
ličem dobro o hranjen globok otroški voziček. Dopise na K. B. Krainburg pod „Voziček".
Krainburg.
2enltve
Nameščenec, 38 let, srednje postave želi reinega znanja v svrho ženitve z dekletom neomadeže-vane preteklosti v starosti do 28
____let. Slika ,ki le
Išče te za	^vrne,
nekaj »»gonovl«»zelena. Cenje-
smrekovega, jel- ponu^e pod
Die Spreehtaee ftnden In Elagenfurt In der DAF.-Gaurecht*-^eratanesetell*. BahnhofatraBe 44, In deiT Krelien jewells In der -----■ ir.DAF.-r •
DIoMtst^e der DAF.-Kreiswaltnne biw
OrfBwaltunK etntt.
veraicheninKirech'tllchen Aneelegenhelten.
Der Lelttr der Oanrechtiberatunnstelle: Dr. Rastem.
DKUTSCHE REI0HSP08T
Dl# Elaetellung de* Verk«hrawesene auf den totalen Krleg verbletet eine Veratilrkung dea Kraftpoetverkehrea zu den Oeterfelertagen. Alle nlcht krlegawirtechaftllch hedlngten Fahrten mlt Kraftpoeten slnd daher zu unter-laasen. UrIaubaausflUge, Felertagpibesuche, Fahrten zu Sport- und tthnlichen Zwecken slnd daher nlcht zu tKtlgen, Wer die DrIngHchkelt der Relae nlcht echrlftlich nachwelsen kann, капл mlt der Befdrderung auf Kraftpoeten nlcht rechnen. Die mtt der Abfertigung der Relaenden befaBten Bedleneteten alnd beauf-trajft, eolche Relsende abruweUen.
SENF	ESSIG
fabrik C.W«ng«r Klaoenlurt	Fabrik C.W«iMi«r KlaoMlurt
ОАШСвЛСгЖО
FOr die liebe AnteHnahiu« la dem fUr una ao aohmensUchen Vcrluate unaere# Sohnei und Bruđera
Hansi Stiurm
■agen wir alien herzllchen Dank. Xuch d&n-k#n wir fUr die Kranz- und Blimienspenden und alien, die unaeren Ueben, unvergeQliehen Hanal auf dem letzten Wage beglelteten.
Krainburg, im April 1948.
kovega, borovega lesa, lU, m §H mm, 8 do 17 cm, pararelao alt konično, iz žage ali trgovine v irseh kakovostnih razredih. Visoka Kopnja nujnosti. Ponudbe na Hans ITraninger, Holz-groShandel, Kla lienturt, VQlker-mtrkt«r Stralia,J Bahnubersetzung.
1083.7
Menlam
Športni otroiki voziček bi rad dobil. Dim protivrednost ah ga kupim. Naslov pod 378-16 pri K. B. Krainburg.
Dam moško kolo za enakovredno žensko kolo Ponudbe pod 383-16 nt K. B. Krainburg.
šifro „Na premoženje se ne oziram" 399-21 na K. B. Krain* burg.
Izgubljeno
v nedeljo dne 11. aprila lem na cesti Holm-Stein zgubila rjavo žensko jo-po od kovtuma.
Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne Vidi Sdtnidar-schitsdi, Stein Minkeadorf 17.
395-22
Razno
Ta odgovore na oglase je potreba vedno priložiti znamko z* odgovor, ker romajo vpreknja, kjer ni plačan odgovor, v kot Straw. Bote.
Lesel dem ,KarawaRken-Bote"!
OSTEREIER ' i«lbst w«nn M
mvf w#n(g# imd •
w«rd«n nodi aHtm trovdi
lUNTOEKRftT DURCH

Hemd#l Bw
KAFFEEEUAH
Klwemfurl
Miedcrgcsdi&tt
BeriaSkudnigg
Kiagenfurt
GuUnb«rgh«uf • PtrnherIgetM t