V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt letu. 2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto	.	9 for. 50	kr.
„ pol leto	.	4	„	80	„
„ četrt leta	.	2	„	—	„
„ mesec .	.	—	„	90	„
Št. 13'
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!"	Nar. posom.
V Celovcu v torek 29. januarja 1867.
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) /.a 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj 111.
Izvirni telegrami „Slovencu.
Ljubljana (27. 1. ob 4 popoldne oddan, došel pa 27. 1. ob4'V) Dozdaj znana sijajna zmaga. Petnajst narodnih kandidatov; od metliškega šestnajstega še ni sporočila. Korošci na noge! Slava!!
Gorica: Izvoljeni so: Winkler, Marušič, črne, Abram. Slava!
Voloska: Jurinac. Slava!
Odperto pisemce slovenskim poslancem!
Vselej je in bo silno veliko ležeče na tem, kakšni možje se v deželne zbore volijo; ali tako imenitnih volitev, kakor so letošnje bile, ni bilo morda še nikdar v Avstriji in jih menda več ne bo. Od leta 1848 sem se namreč že vstvarja v Avstriji brez vspeha postava črez vse postave, to je ustava ali konštitucija za celo monarhijo našo, v kterej naj bi se na tanko določile skupne deržavne zadeve, ktere se imajo v občnem državnem zboru na Dunaji ustavno in skupno obravnovati in kje da se imajo vse druge n e skup n e, vsakej deželi, vsakemu narodu lastne domače zedeve razpravljati, ali — kakor nemško-madjarski dvalisti zahtevajo — v nehistoričnem , oktrojiranem Schmer-lingovem ožem „reichsratku" in Deakovem peštanskem parlamentu, ali v posameznih starodavnih skupinskih deželnih zborih , ki se vjemajo se starim historičnim in novim narodnim pravom, kakoršne federalisti zahtevajo, dobro vedoči, da bi bili Slovani in Komani v dvalističnej Avstriji podlaga tujčevej peti, da bi postali ne ravnopravni bratje, ampak sužnji, sluge in molzne krave oholih, gospodovanja željnih Nemcev in Madjarov, da bi prišli z zvezanimi rokami in nogami v oblast tistih nepoboljšljivih nemško madjar-8kih hegemonov, ki bi radi, kakor pri vsakej priliki kažejo, nas Slovane v žlici vode vtopili in to raji danes ko jutri.
To sila važno vprašanje prihodnje vredbe in ustave monarhije avstrijanske , ki je že od 1. 1848 sem vedno na dnevnem redu in ki je tako imenitno, da zavisi od njega obstanek ali razpad Avstrije, se bo, ker se dalje več odlašati ne more , letos konečno reševalo. Že so zastopniki ogrskega in hrvaškega kraljestva svoje mnenje o tem sila važnem vprašanji izgovorili, in zdaj se bo kakor vsem predlitavskim tako tudi našim novoizvoljenim slovenskim poslancem predložilo, da bi tudi oni v imenu naroda slo-yenskega svoje mnenje izrekli, kako mislijo In želijo, da bi se Avstrija prenaredila in Poravnala, da bi vendar enkrat svoj namen dosegla t. j., da bi zamogla biti vsem svojina narodom , ki enaka bremena nosijo, snako ljub e z njiva mati, ne pa enim skrbna ljuba mama, a drugim pisana mačeha. Zatorej mili bratje , volilci slovenski! slava vam vsem, da ste svojim pervakom svoj glas dali pri teh novih volitvah, ktere so tako imenitne , da zavisi od njih vaša prihodnja sreča, ali nesreča, da zavisi °d njih celo obstanek ali razpad Avstrije.
In kalcove ‘može smo volili za te toliko imenitne deželne zbore, da nam se ne bi trebalo potle za ušesom praskati, ko bi že vse prepozno bilo V Čujte Slovenci! Gotovo je ko amen v očenašu, da zamore naša, iz toliko — v narodnem in historičnem oziru, popolnoma različnih delov obstoječa Avstrija svoj pravi namen doseči , sebe in narode svoje gotove pogube rešiti , samo ako se na federativnej podlagi prerodi. 20 milijonov Slovanov in Romanov je zato že 1. 1848 svoj glas za preustrojenje Avstrije na federativnej, vsem posameznim delom, iz kterih Avstrija obstoji , enako pravičnej podlagi povzdignilo. Ali žalibože, njihov glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Vstali so krivi laž-njivi preroki, ki so najprej trdili, da je Avstrijo le z absolutistično in potem, da je Avstrijo le z ustavno nemško centralizacijo osrečiti mogoče. Uboga Avstrija je tem krivim prerokom verovala ter se po tem potu osrečevati pustila, ali to osrečevanje jo je drago stalo. Narode svoje je osiromaščila, pri vsem tem sama sebe neizmerno zadolžila in zavoljo te krive ne specifično avstrijanske, ampak nemške politike se brez potrebe v nesrečne krvave vojske zamotala, iz kterih seje reva vsa osramočena, potolčena in obropana nazaj domu v/mila. Zdaj ko vidi, da po tem potu ni moč več kod ni kam, hoče sicer od nesrečne nemške centralizacije popustiti, ali, kakor se kaže, hoče ona na svet starih in novih krivih prerokov od nemške centralizacije le toliko popustiti, da bi ohole Madjare (ali zraven njih k večemu še Poljake) zadovoljila, kar jo bo težko stalo, ker Madjari toliko zahtevajo kot conditio sine qua non, da, ako jim dunajska vlada voljo izpolni, bi državo v državi vstvarila. Avstrija bi se na dva kosa razsekala, ki bi večini avstrijanskih ljudstev še večo krivico delala, kakor dosedanja centralistična Avstrija; namesto ene bi dobili dve še veliko bolj krivični centralizaciji; davki bi se spet morali poviševati , pa bi spet vedno premajhni bili; vse bi šlo h niči, samo deficit bi zmirom veči in debeleji prihajal. Tako bi prišli po dvalizmu s slabega konja na še slabšega osla! Resnično je, da, kdor v Avstriji za dvalizem agitira, ta hoče, da bi vprihodnje Slovani in Komani krivico, nesrečo in sramoto svojo branili, kedar bi se za brambo Avstrije na vojsko podali , ali prav za prav, kdor hoče dvalizem , ta še Avstrije noče, kajti ona je od tolikega nesrečnega eksperimentovanja ali poskušenja že tako oslabela in osiromaščila, da bi naj-brže tega novega najnespametnejega eksperimenta — od toliko smrtnih sovražnikov obdana — več preživeti ne mogla! In ako Avstrija — česar nas večni Bog varuj! — razpade, — dobimo brž ko ne vse-svetno vojsko, kakoršne še ni bilo, od kar svet stoji.
Proč torej z nesrečnim dvalizmom, ki žuga Avstrijo in nas do kraja ugonobiti. Proč z nemškomadjarsko supremacijo , ki nas ne bi do sodnjega dne iz sedanjih nadlog rešila, ampak nam še stokrat veče na ramo nakopala, čas je, da že enkrat krivica neha, in pravica na njeno mesto nastopi, saj menda vendar ni Avstrija za to na svetu,
da bi vedno življenje in premoženje svojih ljudstev zapravljala za brambo takovih nepraktičnih idej, ki se nikakor ohraniti ne dajo. To se je godilo na Talijanskem z brambo poprejšnjih malih državic na veliko škodo našo ; to se je godilo na Nemškem z brambo živega mrtveca — nemškega bunda in pogodb od 1. 1815 tudi na veliko škodo našo ; to se je godilo doma v Avstriji z brambo absolutistične in ustavne nemške centralizacije tudi na našo veliko škodo; to se pa ne sme več goditi' z brambo nesrečnega dvalizma niti z brambo sramotnega turškega jarma, kajti uboga Avstrija ni več v takem stanu , da bi mogla še kaj dosti takih udarcev krive vožnje svoje prenašati.
Avstrija naša mora pod nesnosnim turškim jarmom zdihajočim Slovanom pomagati , potem bo imela vsaj enega pravega prijatelja, ki nima zdaj na celem svetu nobenega. — Avstrija mora pa še posebno svojim narodom pomagati iz nesreče in nadloge, v ktere jih je nesrečna nemška Bahova in Schmerlingova centralizacija pahnila in iz še veče nesreče, v ktero jih nameravajo zdaj nemškomadjarski hegemoni pahniti. To je pa le mogoče, ako se Avstrija tako predela, da bodo vsi narodi njeni enakih političnih in narodnih pravic deležni postali, da ne bo en narod od druzega odvisen, en narod drugemu podložen, ampak drug drugemu popolnoma ravnopraven. Avstrija rešila bo pogube nas in samo sebe , ako bo znala v kozji rog vgnati tiste nemškomadjar-ske hegemoniste, ki nikakor nočejo drugih narodov poleg sebe za ravnopravne brate, ampak le pod seboj za svoje podložne imeti; z eno besedo: Avstrija bo rešila gotove pogube nas in samo sebe , ako federalizem vpelje , brez kterega dalje več živeti ne more.
(Konec pride.)
Avstrijansko cesarstvo.
Na Duna ju 2G. jan. m— (Ogrska de-putacija pred cesarjem. Splošna voj. dolžnost.)Že sem omenil, da je ogrski zbor protestoval proti oktrovani postavi, ki občno vojskino dolžnost zahteva in da je o tej zadevi poslal posebno adreso do cesaija. Cesar je ta teden deputacijo ogrskega zbora, ktera mu je omenjeno adreso izročila, sprejel in jej odgovoril, da bode v kratkem po posebnem kraljevskem reškriptu vse zadeve poravnal in skrbi ogrskega zbora zarad nove te postave odstranil. Ker so tudi hrvaške municipije protestovale, imamo se nadjati, da bode cela postava za vse dežele še za letos „sistirana" in da se bode še le po ustavnej poti vpeljala.
Kakor se iz cesarskega odgovora vidi, imamo se v kratkem novega ogrskega ministrstva nadjati in znabiti nam že prihodni teden vladin časnik oznani imena novih ogrskih ministrov. Kolikor se je do zdaj čulo, namerjajo same Madjare za ministre
imenovati, druge narode pa čisto v nemar pustiti. Kaj bodo k temu Srbi, Romani in Slovaki posebno pa Hrvatje rekli, ni težko prerokovati.
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Volitve.) Spet in spet le od volitev! Ne moremo drugači; kajti najimenitnejše pravice in opravila so ravno volitve. Veseli nas, da Nemci in Slovencijto spoznajo in sepotezajo za svoje može. Agitacija je kaj živa po vseh krajih. Ravno včeraj nam je nek prijatel pisal: „Obilno poklicev in podukov se klati od celovškega „Contralco-mite" in deželnega odbora okoli" ; imam v rokah nek drug poklic: „Ueber die Walden /um Landtage". Kdo ga je izdal, ni znano. On vabi, da bi volili v ministerskem smislu. Danes (26. jan.) je doletel. „Tako se dela in agitira pismeno; da se tudi jezik za zobmi ne derži, razumi se samo od sebe. Včeraj ob 56h zvečer so imeli volilci celovškega mesta v mestnej hiši nek shod, naj se po-govorjajo , koga bojo za mesto v deželni zbor poslali. Ob 7=aih zvečer in danes ob 8ii>ih so bili volilci korovskega, celovškega in terškega, volilnega okraja v gostilnico „Evropa" povabljeni k ravno temu namenu. V tem volilnem okraju imajo Slovenci gotovo večino. Pa kaj hočemo, ko so.volilni možje večidel znani in najhujši nemškutarji. Prej ko ne pademo in „glorijo" bomo peli, ako Slovenci le ne volijo spot tistega Majerja, ki se je v dež. zboru skazal najhujšega nasprotnika Slovencem. Govori se, da nektori mislijo voliti Krasnika, Trampiča, Sce-bachcrja, Wunscha, dr. .laegerja; dobro , da le' 'znanih sovražnikov ne. Ravno tako terda je za Slovence v Reljace, in v št. Mohoru; le v Velikovcu volijo sami Slovenci. Odtod pa tudi pričakujemo še danes veselih novic; prihodnji „Slovenec hode oglasil imena tistih gospodov, ki so jih za poslance volile selske občine.
Iz Šoštanja. Just. —- (Reseda o pravem času!) Jako je osupnila in poparila narodna zmaga pri volitvi deželnega poslanca v Slovenjem Gradcu. Nihče se ni nadjal, da se bo tako nenadama zmuznil mož, ki je iz ljudstva in ne obeta nikako pomoči več nemškutarskemu življu. Pa okrutna zvijača nikoli ne miruje, saj tudi strupena kača jezik in žaleč stega, kedarjigre za življenje! Naš nemškutarski duh, ki je dozdaj le še nekoliko životaril, obledel jo še bolj in gotova mu prej ali slej smert preti, saj so mu že nekdanja kazina in druga vstrojena društva rajski „miserere" zapela; le še na kakih dosluženih koprolih ali kakem puhlem staro-kopitnežu, kakem od nemščine na pol na-smojenem posetniku ali purgarčeku, ali na kakem revnem pisarčeku še sloni — in so ti perhljivi stebri zginjajo pri pervem svitu narodne zore! — Glejte, kaj so pa te bistroumne buče zdaj stulitale! Jeli so apelirati na značaj in previdnost novoizvoljenega poslanca premotiti ga, češ, da nima dovolj izobraženosti in zgovornosti za tak posel, in pričakujejo, da si bo premislil in odložil svoj mandat. — Oha! kjer več ne morete z močjo in silo, tam si iščeto pomagati z zvijačo in hudobijo!
Mi pa terdimo, da je g. Rak dovolj sposoben, in da ne bode sramotno odvergel zaupanja, ki mu ga je narod, kmečko ljudstvo dalo. Ne gre le samo z velikimi besedami svoje zgovornosti tam kazati; nam gre bolj za glas, ki je velike vrednosti. Na Ru-sovskem sede v zborih prosti kmetje in vendar se Rusija naglo razvija, dojema v slavi in moči, akoravno si njeni sovražniki nalašč oči zakrivajo in zaklepajo, da ne bi tega videli. Tudi nam zlati in do zvezd visoki govori no pomagajo ne vinarja, ako sklepi niso blagonosni za nas. — Pojdite se
— 50 —
solit, visokoletajoče ferfre! Narod sije izvolil moža in vas nemške in aristokratične mavhe naj to nič ne briga, kaj mi za se sklepamo!
Visoko spoštovani gospod Rak, naš poslanec 1 stojte terdni kot skala na sveti pravici narodni in podlagi postavni, in vrata h— nemškutarije Vas ne bodo premagala! Narodna zavest, poštenje, kmečka množica stoji za Vami in v malo letih gotovo ne bodo vredno več, ozirati se na protivnike! Akoravno menda ne hote zlatih ur begočega časa z dolgimi in oholimi govori tratili, — glasovali pa bote za našo reč; besedo bodo povzdignili narodni voditelji v zboru, Vi bote priterdili in stali na njih strani, po pametnem moškem načinu bote izrekli mnenje in želje naše in tako nam več koristili, kakor da bi naši reči nasproti v besedi veliko prazne slame mlatili kakor je neslana navada ne-kterih tako imenovanih naših zastopnikov dozdaj bila. Deržite se svoje vesti in pravice, in spolnujte le želje domovine in Vaših vo-lilcev! Ne brigajte se za zvito, prilizovavno, struponosno sladkoustnost in vabilo tujcev, naših sovražnikov! Vi poznate žulje, nadloge in težave prostega kmeta in narodne potrebe, v tem ste izvedeni bolj kot uni, ki se po okinčanih sobah vorte in radujejo pri bogati mizi in na mehkih blaznicah lecajo svojo lenobo. Rodite in ostanite vedno kmečki in ljudski zastopnik! Ne tergajte se za pozlačeno lupino, da bi potem jedro odpadlo tretjemu v prid. Zdaj gre za to, da se tudi naši, dozdaj zaspani in mlačni kraji popolnoma oživijo, okrepčajo, in se kmetiški, obertniški in gospodarski poduk in blagostmi razširi v domači vsem lastni posodi! Puhlemu tujemu nasilstvu mora odklenkati, ako hočemo do blagra, ako hočemo, da se čutimo v lastni deželi domači! — (Res sovražnik naš so strašno vije, ko vidi, da jo tako slavno zmagan. Zdaj si pa pomaga z zvijačo in okle-vetanjem, ah bodite srčni in stanovitni do konca, da bo dobro čutil in vedel, kdo so Slovenci, ki jih dozdaj ni hotel poznati. Videti hočemo, ali bo res obveljala zvita beseda strastnega Carneri-ja, ki pravi:	„Das ueue
Unrecht muss weichen vor dem alten Recht", t. j. mi moramo spet nazaj v prejšnjo sužnost, kar ta mož imenuje — stara pravica. Redak! Slovenci,zmaga naša morabitipopoluoma! Vr.)
Iz Mariboru v začetku januarja. *) §. (Akademija. S lom šok o v spominek.) Pri nas se kaj malo novega godi. Na sv. Janeza večer smo imeli akademijo in razdelitev božičnih daril. V 9 jezikih se je govorilo in prednašalo. Prvič neka scenerija, oznanovanje angelja pastirjem, predstavljena od 6 bogoslovcev, slovenski spisana od Len-d o vseka prvoletnika; potom sc je govorilo v latinskem, hebrejskem, nemškem , grškem, staroslovenskem, ilirskem, laškem in češkem jeziku. Prav zanimivo je bilo; tudi kuezo-škof, bogoslovski profesorji in drugi gospodje so nas s svojo nazočostjo počastili. — Mikalo bo bralce gotovo tudi slišati kaj o Slomšekovem spominku. Koliko da je že denarjev vkup v ta namen , to je znano; tudi po mestu se bo pobiralo. Le za prostor, kam naj bi se postavil , niso vsi enih misli. Nekteri menijo, da bi bil najpri-pravniši prostor med gimnazijo in semeniščem , ker je zagrajen; drugi in sicer čitavničin komite pa ga namerjajo na ter-gu postaviti. Načert sem že videl , prav lep je.
Iz Ruš 22. jan. D. G. (Kako je bilo pri volitvi?) Včeraj smo dokončali volitev za deželni zbor v Mariboru! Zelo važna je bila ta reč, zato smo se poganjali, kolikor je v naši moči bilo, da smo spravili dva čversta domoljuba v zbor. To ni bilo, kar si bodi, zato si je tudi nemška stranka močno prizadevala, nam spet 'nemško poslance vriniti; ali spodletelo ji je. * Kaj zvito so jo nasno-vali, ali vendar so se naši kmetje nekoliko izčajmali ali zavedeli ter so vsemu prizadetju nemške stranke kljubovali. Poslali so namreč
*) Po naključbi zakasnjeno.
na vse slovenske srenje nemškega komisarja, ki je volilne može nagovarjal in podučeval, koga naj volijo. Priporočal pa je sam sebe tako lepo, da, kdor bi ne poznal nemške zvijače, mislil bi bil, da je angelj-rešenik prišel z nebes! Mislil se je zelo prikupiti, zato je na vso moč črnil vse druge, ki so bili priporočeni za naš okraj. Nezadovoljen pa z vsem, kar je ustmeno storil, poslal je malo pred volitvijo v Mariboru svojega zvestega sluga, naj bi nabral obilo podpisov za njegovo stranko. Poslalo se je tudi vsem našim volilcem pismeno povabilo k pogovoru 19. t. m. v Maribor, češ, da bi potem lože zmagali. Prišlo je res nekaj deželanov, med kterimi je tudi pisatelj teh vrstic bil, pa le zato, da spoznamo nemško politiko. Predsedoval je mestni župan g. Tapajnar, ki je tudi prvi besedo povzel, in nam v kratkem govoru važnost te volitve omenil, in velikodušno tudi sebe za kandidata ponudil. Zatem nastopi g. Fajrer, in si prizadeva obširno dokazovati, da ni deželni zbor kriv, da se nič storilo ni — le državni zbor je tisti, ki je vse nasvete zavergel, in kaka sreča (oh!) bi bila, če izvolimo stare poslance, kajti njim je že znano, kaj imajo govoriti. Zadnjič je tudi še omenil ljudske šole ter rekel: „Dokler se ne odpravi konkordat, in se ne loči šola od cerkve, dotle ni mogoče, da se kaj zboljša!" Vidite ga ptička, kako drobno glavico ima, in pa kako prijetno poje!!!
Tudi je rekel, da bi se bilo veliko še dalo govoriti in marsiktera reč predložiti, — ali bati se je bilo, da bi se kdo vladi ne zameril!! — Res en čuden možiček je to, ne bo se vam z lepo prepiral, ker se preveč zamere boji! Potem se nam predstavi g. Rrandstetar in poskuša s svojim hitrim jezičkom vse ovreči, kar sta prva govornika govorila, in poslušalcem dokazati, da samo on je sposoben mož za deželnega poslanca, drug nobeden! — To so vam bili govori, ki so gotovo vsakemu poštenemu poslušalcu globoko v srce segli in mu tudi globoke zdihljeje iz prs iztisnili!!
Zato so se pa tudi ti iskreni domoljubci tako prikupili kmetom, da so pri volitvi 21. t. m. z veliko manjščino glasov skozi reščeto smuknili! Kako demonštracijo so mislili nam napraviti pri volitvi ti nemški kolturonosci, vam pišem v kratkem; samo to še danes dostavim, da sta tu izvoljena, vsem dobro znana m obče spoštovana gg. dr. Vošnjak in dr. Dominku s. Živila! (Lepo prosimo, če je mogoče! Vredu.)
Od Negove 22. jan. J. F. (V volitvi. Nekaj družili reči.) Slava! pravica in resnica je premagala peklensko nemškutarijo z vsemi njenimi lažmi, zvijačami in krivicami: Dr. Prelog je naš deželni poslanec z 8Fglasovi izvoljen. —
V strahu smo že bili zavoljo nekterih volilnih mož, ki so večidel po starem kopitu vdelani in niso v stanu sedanjih razmer za-popasti. Toda sv. Duh jih ni zapustil in držali so se živahnega poduka in razposlanih listov v blagor in srečo sebi in svojim, nam pa v veselje, da iskrena beseda ni padla na skalo.
Tem bolj nas je pa vznemiril glas nekega g. doktorja, sicer Slovenca po rodu, kot volilca zgornje Radgone, ki je s tem pristavkom volil drugega: ‘„Da ne bomo vsi enako volili"! — Tako? Vi se tedaj igrate in norca delate iz 500 duš? Ali to ni šala v tako važnem -trenutku, to se pravi norčevati z nedolžnimi, ki so vam svojo srečo ali nesrečo, blagostanje ali revščino, življenje ali smrt izročili. Oh, da morejo vendar nekteri tako brezvestno ravnati!
Kljubu vsemu temu vendar slišimo, d» misli zgornja Radgona tega gospoda z» okrajnega zastopnika voliti. Rratje Slovenci! prevdarite dobro, preden to storite. Ako je to res, kar nam je eden naših volilcev povedal, da ga je na lastna ušesa slišal tako govoriti, — ne volite ga!
Za 6, k večemu za 12 let bo vse že
uglajeno šlo, ker takrat bodo že taki na starokopitnežev mestih, ki so se od 48. leta Po domače izšolali in bodo torej tudi bolj sposobni za svoje županske itd. dolžnosti; do tje bo pa še vedno trebalo jih tako rekoč na vajetih voditi! Hvala Bogu, da smo vendar že sedaj zmagali in Blagotinšoekovča-Oom pokazali, da nočemo Berolina, marveč močno Avstrijo. Knjižice: „Slovenci, kaj če-nao?“ so nam sicer post festum došle, vendar bodo v razsvetljenje dosedanjih djanj marsikomu prav vstregle, in so nam tudi že aekteri obljubili, da si jih bodo omislili. Inače jih pa sam kupim za šolska darila, da se med ljudstvo spravijo. Tako naj bi se tudi drug.' dobre in praktične knjižice med ljudi širile. Tu ni gledati na noktere krajcarje , marveč na splošni blagor naroda. Se ve, da slov. matica in družba sv. Mo-hora ste nam v tej zadevi neprecenljivi napravi.
„Slovenski gospodar “ bo veliko rano kmetijski družbi v Gradcu vsekal, in to je prav, ker se ji tako oči ne odprejo za nas zatirane Slovence Štajarskc in sedaj še celo ne, od kar ji je žl Kaiserfeld predsednik.
Pravo, le na lastne noge se postavljajmo, —■ tako bomo živeli in k blagostanju dospeli z božjo pomočjo!
Iz BrežCC. K. S. (Kako smo tukaj Volili?) Da smo 21. jan. tako slavno zmagali, to nam priča, da naše ljudstvo še vendar ima previdni um in zdravo pamet. Posebna hvala pa gre vsem volilcem, izmed kterih so nekteri celo 10 ur deleč prišli, čeravno je hudo snežilo. Hvala pa jim gre tudi še posebno za to, da se niso dali premotiti starokopitnežnim rogoviležem in po Kaiserfeldu najetim hujskalcem, ki se je predrznil tudi za naš okraj priporočiti gospoda, ki je sicer zelo učen in obče čestit mož, ali skrivna pisma in priporočitev Bla-gotinšekova ga je toliko osumila, da smo se morali nadjati, da bode tudi v „ustavo-ljubni“ rog trobil. Najbolj pa smo se morali Ozirati na to, da ne izvolimo na meji hrvaškej in kranjskej kakega nemškega privrženca, ki bi črnil vekovite narodne pravice. Da Blagotinšekov priporočenec tukaj ni več podpore dobil, kakor le 17 glasov, namreč 13 iz okraja breškega, 2 iz sevniškega in 2 iz kozijanskega — med kterim sta tudi dva zdravnika bila! —, temu se ni toliko čuditi, če se pomisli, daje apostol Blago-tinšek sam v svojem volilnem okraju dobil le 72 glasov, njegov nasprotni kandidat pa — c. kr. predstojnik — 50 glasov, tedaj že tudi njemu bode kmalu zmanjkalo — tal! Ponosni pa smo tudi na ndšo duhovščino, ki je razumela edinost ohraniti s tem, da je popustila svojega kandidata g. Ko s ar j a in vse glasove dala g. L en čeku. Nasprotni tabor je le zoper tega kandidata delal na vse kriplje — kar iz tega vemo, da nam je nektere pametne može izneveril — in si je bil gotov svoje zmage; ali o pravem času smo jo zasuknili in zagrinjalo vzdignili, in glej! pred nami je stal izvoljen narodne čitalnice podpredsednik v Sevnici — g. Lenček Alojzi, kterega značaj nam priča, da bode vedno naš. Od tod tedaj tisti nesramni krik in ropot nekterih gospodov nad volilni po volitvi! Kaj hud je bil tudi g. —čič, ki se je v „Tagespošti11 oglasil za „ustavo-ljubnega“, pa zraven je vendar še tudi nemškutar, ki zares samo s peskom zidati hoče Poslopje ravnopravnosti vseh narodov, tedaj tudi Videmskih — Slovencev!
Iz Gradca----------i. (Nekaj o volit-
vah.) Kdo se več ne spominja, kolikokrat se je očitalo v Štajerskem deželnem zboru dr. Razlagu in Hermanu, da ne zastopata štajerskih Slovencev. Spominjal se bode pa tudi gotovo vsak Hermanovih besed adres-Uej Debati; „In če adreso tudi soglasno sprejmete, štajersko ljudstvo vendar ni dva-listično:“
Prišle so volitve in pokazale, kdo je imel prav. Štajerski Slovenci volili so same na-
— 51
rodnjake, ter so tako pokazali, da so istega mnenja kakor ova dva poslanca; volili so, izvzemši enega, samo tiste možake, ktere so jim priporočili znani rodoljubi.
Ne tako srečen je bil dvalistični centralni odbor v Gradcu, ki se je nosil, kakor da bi mu bilo treba samo le migniti, in kan-didatje njegovi se bodo povsod soglasno izvolili! Ne samo da se na slovenskem Štajerskem ne eden njih kand Matov ni izvolil, če tudi so graški časniki pisarili:	„Die
Wiederwahl des H. v. Feyrerund Lohninger ist gesichcrt;“ tudi na nemškem Štajerskem ni našel dosti zaupanja! Celo vsegamogočni mol'k nemških dvalistov Blagotinšek-Kaiser-feld dobil je le 78 glasov, med tem ko ima njegov nasprotni kandidat 50 glasov; torej komaj 12 (glasov) čez absolutno večino. Kteri kandidat centralnega odbora ni imel druzega priporočila za se, kakor to od ove-ga odbora, padel je tudi med Nemci. Zaslužena kazen je to za ošabneže, ki so se šopirili , da so le oni zastopniki štajerskega ljudstva!
Da so Slovenci tako narodno volili, to je tukaj vse Nemce grozno poparilo. Da bi jim pa vendar ne bilo treba pripoznati, da so štajerski Slovenci pokazali, da zahtevajo svoje pravice, in da zanaprej nočejo več, da bi jih tujci tako tlačili, — ne iščejo vzrokov za ove zmage v uarodnej zavesti, ktera edina je tu zmagala, ampak v pomanjkljivej agitaciji nemškej, in v razpertijah med usta-voljubno stranko.
Privoščimo jim to tolažbo, če se že hočejo sami slepiti, če tudi bi bilo bolje za nje, da bi pripoznali, da so Slovenci narod, ki ve, kaj hoče, in čuti v sebi moč doseči to, kar mu po pravici gre.
Priznati tudi nočejo, da izvrstna disciplina Slovencev, o kterej pišejo tukajšni časniki, ni nič.druzega, kakor politična izobraženost, ki se je v preteklih 6 letih med našim narodom neizmerno razširila, in poštenost naših narodnjakov, kterim gre občni blagor čez njih osebo, ki se ne silijo za kandidate, kadar vidijo, da ima kdo drug občno zaupanje.
Taka disciplina se ne da od danes do jutri naučiti; taka disciplina mora biti globoko vcepljena v srca celega naroda. Da jo ima Slovenec, pokazalo se je sedaj prav dobro.
Javno so izrekli naši narodni kandidatje pred celim svetom, kaj zahtevajo v vseh državnih in deželnih zadevah, in niso delali, kakor nemški kandidatje, ki so pri svojih agitacijah govorili le o znižanju davkov ino celokupnosti države in od ustave, nikdar pa niso zinili o pogubivnem dvalizmu, in o zatiranju družili narodov, za kar jim je pa desetkrat več mar, kakor za pravi blagor svojih volilcev.
Ako tedaj Nemci govorijo o nepravnih agitacijah, naj jih iščejo v svojem taboru; pri nas nam slabih ali krivičnih pripomočkov ni treba!
Iz Gradca: (Slavne naše zmage!) Zmaga je naša! Tako se je klicalo iz tisoč in tisoč grl, ko se je razlegala vesela novica iz južnih slovenskih pokrajin, da so namreč naši narodni kandidati z veliko večino izvoljeni bili. V Celju je bilo med 225 volivci 218 pričujočih ; 188 jih je izvolilo g. dr. Razlaga in 186 g. L i p o 1 d a; v Mariboru je med 188 volivci bilo 123 za g. dr. V o š n j a k a, 95 za dr. D o m i n k u š a, za nasprotnike pa le 70 za g. Tap p ei-nerja, 45 za g. Feirerja in 34 za Brand-statterja. Tudi je zmagal z veliko večino g. Hermann, o kterem so že nasprotniki s silnim hrupom po svetu trobili, da ne bode več izvoljen. Kako se je po nemških občinah godilo ? Za volitveni okraj Graški in Fhronleitenski so se morale volitve ponoviti ; 6 jih je volilo renskega opata, 83 gf. Gleispacha, 5 g. Stergar-ja, 3 gf. d’Aaverna in 2 gf. Lamberga. Blagotinšek je dobil v Weitzu le 70 glasov, njegov nasprotnik 50.
— Te številke in imena so dovolj jasne priče, za kterimi poslanci hodi ljudstvo; da je slovensko ljudstvo v političnem obziru bolj omikano nego nemško; da je tedaj tudi zrelo , da se mu da samouprava v roke. Naj še zdaj kak Blagotinšek reče, da Razlag in Herman nista zastopala edina Slovencev; kje so Lohninger, Feirer, Loschnig, Mulley itd? Ali nismo pred dvema mesecema svarili teh gospodov, da nas dogodki ne bodo osramotili? Naj se drzne zdaj kak nasprotnik trditi, da Slovenci ne zastopijo slov. jezika posebno tistega po slov. časopisih, v koj ili so bili naši kandidati priporočeni; da roji ideja narodnega napredka samo v glavah majhne peščice narodnih liltrasov. Pri volitvah se je pokazalo, da se je slov. ljudstvo zavedelo svojih pravic. V Mariboru se je pričela volitev z nemškim nagovorom, pa pri tej priči so se oglasili kmetje, da naj se slovenski govori , in res tudi niso odjenjali, preden da se ni to zgodilo; dalje ko je g. Seidl protestoval zoper to , da sme g. dr. Radej voliti, hotli so kmetje iz volitvene sobane oditi in so se še le dali pomiriti, ko so zvedeli, da tudi ou ima pravico voliti. V Celju je hotel nek nemškutar pregovoriti kmeta, da naj rajše voli lligelsbergerja in Mulleya namesto Razlaga in Lipolda, ktera le čitalničarji in duhovni priporočujejo. Kmet pa odgovori: če tem ne smemo verjeti, Vam še manj verjamemo ! Ravno tako se kaže pri drugih prilikah, da ljudstvo napreduje in pozna svoje pravice in ve za prave zastopnike.
V	slov. Bistrici je tamošnji predstojnik Ch. priporočal nemški jezik za šole. Kmetje so mu pa rekli: Za nas, gospod, še ni tolika potreba nemški učiti se, pa za gospode bi že bila, da bi znali slovenski! Glejte tako prebrisane kmete imamo , tako trezno in krepko je že naše ljudstvo ; nasprotniki pa so omilovali naše poslance ter jim rekli: „Skoda, da se ti korenjaki trudijo za zgub-Ijeno stvar “. Z volitvijo pa so pokazali, da nočejo biti hlapci, ampak da žele ono stopinjo omike in svobode doseči, na kteri stoje drugi omikani narodje. Sami sebe so rešili pogube. Slava toraj verlim volilcem na slov. Stirskem, slava posebno št. Lenarčanom, ki so v Mariboru skoraj čisto enoglasno volili dra. D o m i n k u š a in dr. V očnjaka in tako k zmagi pripomogli. Tisočera slava vsem!
V	Ljubljani 26. jan. A. B. (Volitve.) Sporočila, ktera so nam došla o volitvah do sedaj pišem namreč te vrstice zvečer blizo devete ure — so sijajna. Naznanil sem vam jih sicer nekoliko že telegrafično, vendar poročam tukaj malo obširneje o tem, kar je dozdaj znano.
( , V Ljubljani prišlo je od 98 volilcev 94, dva pa sta pismeno naznanila, da sta zarad bolezni zadržana. Dr. Bleiweis dobil je 84, Terpinec 85 glasov. Nasprotna kandidata: Seunig 8 gl., slavni kovač okrožnic Savaschnig pa ne enega! Ves upliv centralnega odbora velike Nemčije zmogel je toliko, da je odkrlial našima poslancema 9 glasov. V Postojni prišlo je od 102 volilcev 95 in volili so razun enega enoglasno narodna kandidata dr. Costa in Koren a.
Ravno tako slavna zmaga je bila v Kranju. Od 95 volilcev prišlo jih je 91 in je dobil baron C oj z 87, prošt Kos 84 glasov. Eden nasprotnih kandidatov, dosedanji poslanec Derbič okrajni predstojnik, dobil je 2 glasoval
V	Kamniku prišlo je od 86 volilcev 85; izvoljen je bil dekan Toman z 71 glasovi. Predstojnik Itoeder dobil je 13 glasov, kandidat „centralcomite-a“ dr. Gauster 1 glas!
V	Radolici prišlo je 51 volilcev. Faj-mošter Lovro Pintar dobil je 48 glasov.
Dozdaj je tedaj vse naše in sicer z ogromnimi večinami.
Slava vrlim volilcem!
Preserjev poleg Ljubljane 16. j. 1867. (Grabštajnska šola.) Ze trikrat sem či-
tal v „Slovencu" od Grabštajnske farne šole. Ker sem bil pa jaz od ii. aprila 1844 do 15. jan. 1853 za začasnega učitelja v tej fari, naj mi bode dovoljeno tudi par besed zastran slovenščine spregovoriti. Preč ko sem to službo nastopil, videl sem živo potrebo v to šolo slovenščino vpeljati, kar tudi moje spričalo od rajnega g. fajmoštra Simona Heberja spričuje. Našel sem žali Bog, ko to svojo službo nastopim, v Grab-štanju 9 (piši devet) učencev v šoli , od kterib noben slovenski brati ni znal! Podu-čeval sem, kolikor je bilo mogoče , najprej v maternem slovenskem jeziku, kar je ljudem močno dopadlo ; temu je priča to, da sem že pervo leto nad 100 učencev v šoli imel. Prav radi so se učili maternega jezika. Zraven pa tudi nemškega (jezika) nisem zanemarjal in ga v višem razredu dobro učil. Tudi berem z veseljem vsako leto v koledarju družbe sv. Mohora imena svojih nekdanjih učencev. Od leta 1848 naprej sem imel pa veliko vojsko zastran slovenščine, tako da sem bil primoran, srenj-ski odbor prositi, naj določi, kako da naj se v šoli za naprej podučuje. Dali so mi dekret, naj se mladina najpred v slovenskem, potem pa v nemškem jeziku podučuje. Podpisani župan v dekretu in pa njegov pisar, ki je še zdaj tamkaj (od slovenske matere rojen) sta bila za nemščino najbolj vneta, in sta mislila svoj in drugih materni jezik iz Grabštajnske šole in fare čisto na ptuje zagnati, pa ptujo nemščino po sili namesto njega vpeljati. Pravična reč je pa vendar le zmagala! Zdanji župan g. žl. Sternfeld je rojen y Slovenec in tudi dobro slovenski govori. Ž njim in njegovo materjo sem večkrat slovensko kramljal. Tudi se on ne poganja za nemško šolo tolikanj sam od sebe. Njegov pisar, ta pa tali Lansko leto 7. aprila sem sam iz njegovih ust slišal, kako je za nemščino vnet. Tako daleč me je spravil s svojim ostudnim govorjenjem , da sem mu moral odkrito-serčno povedati, da, ko bi ne znal slovenski , bi tudi kruha v Grabštanju ne jedel!
Toliko v pojasnjcnje.
Juri Uranič
učitelj.
Ptuje dežele.
Italija. Armada bode o vojskinem času štela 600.000 mož. — Tonello misli po dokončanih cerkvenih .obravnavah besedo sprožiti o pošti, colu in železnici. — Za grške kristjane se tudi tu nabirajo denarji.
Turčija. Sto in stokrat se jo že iz Carigrada poročilo, da je punt zadušen, ali
— 52 —
vendarle ni bil; ravno tako se tudi zdaj po svetu trobi, da je z vsem uporom pri kraju in da gre neki paša na otok, ki bo spet vse v red djal. Vendar pa tega ne moremo verjeti, zlasti ker si neki celo velike evropske oblasti prizadevajo, da bi se dala Kandijotom in tudi drugim samouprava in druge svoboščine. — Iz Beligrada ve „Zkft.“ povedati, da so te dni tje dobili 40.000 iglenie in 415.000 ok (2 '/a U) smodnika. — Turk naj se le na zadnjo pot pripravil Kaj nepravično in strašno bi bilo, če bi mu zdaj žezla iz slabotnih rok ne zvili!
K u s i j a. Knez Gorčakov ni bolen.
Amerika. Kaže se, da radikalci Johnsona ne bodo mogli spodriniti , ker se je menda tudi najviša sodnija zanj izrekla.
Mehika. Cesar Maks se misli neki zdaj sam cesarstvu odreči.
Razne novice.
»** Iz Ljubljane. Njih c. k. Veličanstvo je po sklopu oil 10. dne t. m. potrditi blagovolilo pre-inembo §§. 11 in 15 volilnega reda za deželni zbor kranjski.	(,,Nov.“)
*** Železnica med št. Petrom in Reko se bode vendar le začela delati. Za trasiranje kranjskega dela odločena sta inženirja g. Vikt. pl. Werthei niste in in g. Evgen Saner. Stanovala bodeta eden v št. Petru, eden na Bistrici.	(„Nov.“)
*** Čuda velik in popolnoma okrogel kamen našel se je pred kratkim v čevik nekega mlinarskega konja, ki ga je večkrat klalo, da je moral poginiti. Kamen tehta 51/, funtov in je bombi podoben. Spravljen je v zbirko živiuozdravilske	šole.	(„Nov.“)
**# Letošnji kupčijski ples — o kterem smo že zadnjič govorili — bode v nedeljo 17. februarja v kazinskej dvorani, ktero je društveno vodstvo blagovoljno prepustilo odboru za ta večer.
*** Sokolski shod v četrtek 24. t. m. je bil prav obilno obiskan in zelo živahen. Sklonilo se je, da kakor lani tudi letos praznuje Sokol rojstni dan Vodnikov na svečnice dan v njegovej rojstnej hiši v Šiški. Izvoljen je bil odbor, da vreduje to slovesnost. Dalje je bil izvoljen odbor, kteri ima skrbeti za vredovanje velicega plesa v maškarah na pustni torek.
*	Govori se, da bota gjurski škof Simor za ogrskega primasa ali prvostoinika, pl. Maji št h pa za najvišega deželnega sodnika (judex curiae) izvoljena.
*	Na Dunaju se močno poganjajo za volitve. Videti pa je, da se centralistom in Šmerlingijancem ne godi več tako po godu, kakor svoje dni, ko se je februarni patent kadil in molil, kot nekdaj zlato tele, Nemško-federalna stranka dobiva vedno več privržencev in zaveznikov. Tako je pravi Spraviti se moramo kako, ali pa bomo vsi — sužnji!
*	(G. Zavašnik — dvakrat Juri!) Ljubljanski nemškutarski komitč je t.udi znanega korarja Jurja Zavašnika, doma v Kozarjah blizo Ljubljane, za čisto slovensko — ljubljansko in vrhniško — okolico za kandidata postavil. Dozdaj smo poznali Z. le kot bistroumnega (?) kovača glasovitih ljubljanskih okrožnic, ki so bile samo koprolom in „pedintarjem in lakajem" ali služabnikom v prid namenjene, za narod slovenski pa v strašno sramoto in kvar, — da bi pa on tudi kaj o politiki umni in delal, tega nismo nikdar slišali, razun če hočemo to za politiko imeti,
da neslano nemškutarijo na vse kriplje podpira! Bržkone ga je omenjeni odbor tudi samo iz tega ozira priporočal, ali se šmencano opekel, ker slov. volilci mu niso ne enega glasfi dali in so tako slavno pokazali, da zanj in za njegove okrožnice nič ne marajo. Zdaj ve, da je res dvakrat Juri! Tako se nemškutarska ošabnost in prevzetnost sama tepe! Da bi ga bilo vodilo kako pravo politično prepričanje, imeli bi usmiljenje ž njim, tako pa — kdor se sam ne spoštuje, ta tudi ni spoštovanja vreden!
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Hutererjevo pohištvo št. 22 v Trgu, c. 2150 gld., dr. 1. febr., 1. m. in 2. apr. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Trgu; — Holiberjeva kajža v Hausdorfu, c. 800 gld., dr. 11. febr., 12. m. in 9. opr. ob 10 dop. pri okr. gosp. v Svincu (Eber-stein); h. št. 107 (106) v št. Vidu, c. 2623 gld., dr. 29. jan., 1. in 30. marca ob 11. dop. pri okr. gosp. v št. Vidu; — Taparjev mlin št. 15. v št. Vidu, c. 4200 gld. dr. 28. jan., 25. febr. in 29. m. ob 11. dop. pri okr. gosp. v št. Vidu.
Na Kranjskem: Kmetija v Meierle (?), c. 730 gld., dr. 13. febr., 13. m. in 13. apr. ob 11. dop. pri okr. gosp. v Črnomlju; — kmetija na Goričah, c. 4525 gld., dr. 20. febr., 20. m. in 23. apr. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Kranju; — km. v Tenetišah, c. 130 gld., dr. 12. febr., 12. m. in 12. apr. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Kranju; — km. na Vrhniki, c. 510 gld., dr. 27. febr., 27. m. in 27. apr. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Ložu; — km. v Žejah, c. 2893 gld., dr. 8. febr., 8. m. in 9. apr. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Kranju.
Na Štajerskem: Vrtačnikova kmetija v Podlogu, c. 1820 gld., dr. 31. jan., 28. febr. in 30. marca od 11—12 dop. v Podlogu, okr. gosp. v Kozjem; — Voglerjeva kr. v Trnjem št. 1, c. 3£07 gld., dr. 5 febr., 5. m. in 5. apr. od 9 do ‘/,10 dop. pri okr. gosp. v Brežcah.
Dunajska borsa 28. januarja 1867.
5% metalike ...................................58.80
5% nacij onal..................................70.25
1860 derž. posoj...............................68.50
Bankine akcije................................ 732.—
Kreditne..................................... 166 70
London........................................131.60
Novi zlati ..................................6.23' (
Srebro.......................................130.50
Dunajska borsa 26. januarja:	i
Cesarski cekini . i ...... .	6.26 6.27
\
Krone..................................—.---------.—
Napoleondorji (20	frankov)............ 10.59 10.60	f
Suvrendorji...........................—.---------j.
Ruski imperij ali.............., . . 10.85 10.90 t
Zavezni tolarji..................... 1.96*/» 1-97	k
Srebro (ažijo) .....................131.— 131.50 ^
-----»fr*---	' 8
! f
d
_______________________„ n
Med svete skrivnosti, ktere katoliška cerkev veliki teden v podobah predstavlja, spada gotovo v pervo versto tudi sveti grob. Pa po več krajih, posebno po cerkvah na deželi, ne napravlja se sveti grob tako, kakor se spodobi in da bi se serce pobožnih *kristjanov veselja in gorečnosti vnemalo. Da si cerkveni predstojniki za sveti grob kaj novega in lepšega ne napravijo, pride večidel odtod, ker mislijo, da je nova naprava za majhne cerkve in soseščine predraga.
Zatorej se prederznem, vse cerkvene in srenjske predstojnike zaverniti na svete grobe, ki jih jaz narejam. Ti grobovi so močni in terdni, se leliko postavijo in spet shranijo, pa so zraven kaj čedni in prav dober kup. Priporočam torej od mene narejene svete grobove prav lepo.
Ako se komu zljubi me o tej zadevi vprašati, pošljem mu zastonj podobo, popis in ceno mojih sv. grobov ter tudi na vse strani prav rad postrežem.
Edvard Zbitek,
posestnik c. k. dež. privilegije za izdelavo raznoverstnih svetih grobov.
n
z
n
z!
ii
P
n;
je
in
bi
in
tr
št
se
ki
tc
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. KI e inmay er. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.