DOMOVINA
-
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na tedi petek ter velja za A v ti kron. 3 mesece 3 kri toliko več. kolikor znaša pol leta 8 kron 50 vin.
vsak pondeljek, sredo in
in Nemčijo 12 kron. pol leta Za Ameriko in druge dežele štniua. namreč: Na leto 17 kron, jrofnina se pošilja upravništvu,
Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
plačuje se vnaprej.
Še enkrat šola v Gaberjih in c. kr. ravnatelj Proft.
Gaberje torej dobijo nemško šolo. Bogati dar 100.000 K, ki ga je vrgel Schulverein'' celjskemu nemštvu v naročje je rodil prvi sad — mestni svet je soglasno sklenil dodati iz lastnega občinskega premoŽenja toliko, da bo mogoče pozidati na mestnih tleh trazredno deško in 4razredno dekliško šolo namenjeno okoliškim, slovenskim Urokom. Svota ki jo daruje mesto felje v ta namen, še daleč presega bogato darilo Schulvereina, več kakor še enkrat stotisoč bo treba, predno bodo donele slovenskim fantom in deklicam prve jim nerazumljive nemške besede na uho, tisoči kron in nekaj let bodo še zginili v preteklost, predno bo začudeni potnik slišal od kmečkih, gosposkih, delavskih slovenskih otrok. j)d sinov in ije doneči ..Guten Tag'1 v slo' I j-;fci okolici — — -ifi s
tane pa vprašanje. Kje naii je iskati globokejših vzrokov • za ta slavni čin celjskega občinskega odbora. Mar so brihtni mestni očetje posegli kar z obema rokama v lastni (t. j. mestni) žep iz ljubezni do slovenskega ljudstva, zgolj iz navdušenosti za njega lapredek, iz skrbi, da omogočijo oko-Hiškim Slovencem kolikor mogoče ko-. risti s tem. da ga nauče tudi nemščine. katere znanje vsekakor nobe-| nemu ne škoduje? Mar misliš ti slovenski delavec in kmet celjsse okolice. I da hočejo celjski „gospodje"' skrbeti I za prihodnjost tvojih otrok, ker je dežela premalomarna, ki ti ne privošči primerne šole. ki zanemarja tvoje in-I terese, da leto za letom zabraujuje
I oli potrebno izpopolnitev in razširit _i_
jenje že obstoječe okoliške, šole ?| Ne. in stokrat ne. Skrb in ljubezen. jfo-slovenskega naroda nista rodila ga-berske nemške šole, saj so bili ravno oni, ki nam jo stavijo, vedno največji in najhujši sovražniki okoliške šole, nje grobokopi hočejo biti samo, in njihova ljubezen do slovenskih 'otrofe; se kaže najlepše v predalih celo meflT Nemci zloglasne „Deutsche Wacht", ki je vedno in vedno kričala in surovo napadala slovensko mladino, otroke slovenskih kmetov in delavcev celjske okolice, ter jim dajala priimke izmed katerih je „verlauste windische Burschen še eden najlepših.
Tudi nemško navdušenje ni bilo v prvi vrsti merodajno — sicer bi se bil našel med mnogoštevilnimi občinskimi odborniki vsaj eden pameten mož, ki bi se bil ustavil ter protestiral proti tem]! da se vrže toliko tisočakov
soglasen!
i tora j jako telit r. m važni. 1 O •d jiii tako), ako .-.
predočimo celjske razmere. Oéljé je mesto obrtnikov in trgovcev, ki - so večinoma po rnišhenju Nemci, akoravno jih je 95 % rodila slovenska mati. Vsa okolica, cela savinjska dolina pa je izključno slovenska. Bili so časi, ko je Slovenec brez pomisleka nosil svoj denar k celjskim nemškim obrtnikom in trgovcem, ga radovoljno zaupal nemški posojilnici. A časi so se spremenili. Slovensko ljudstvo prihaja do spoznanja, da shranjuje denar, katerega nosi nemškemu obrtniku in trgovcu, v tuj žep; sprevideli so Slovenci, da se pravi kopati svojemu napredku, svoji koristi grob, ako se podpira in vzdržuje tujca — seme, ki ga vseješ na sosedovo njivo ne bo tebi rodilo.
Nastala so slovenska podjetja in nemški obrtniki in trgovci se čutijo čimdalje bolj 'Osamljene mori jih skrb za prihodnjost, muči jih skrb za lastni žep. Kdo bi jim slednjič zameril, da iščejo sredstev s katerimi bi si rešili in še pomnožili svoje bogastvo? In glej! Porabili so sredstvo, ki mora imeti vspeha dovolj, ako dandanes le še količkaj velja nemški pregovor: „norcev nikoli ne zmanjka"'. Ravnajo se po slavnih vzgledih. Vsakemu je menda znano, kako so širili pred vsem Angleži, v novejšem času tudi Nemci svojo moč in trgovino v tujih deželah. Poslali so med pagane ..pobožne"' misjonarje v roki sv. pismo, pod haljo pa žganje. In navduševali so jih za kristjanstvo, sezidali jim cerkve . . . Sami .pa so igrali vlogo skrbi in ljubezni ^plnih varuhov in dobro je cvetelà ^m«ya kupčija, veflno. trdnejša je jpostajala njih moč — dokler niso pripravili svojih „varo-rancev-1 do popolnega hlapčevstva.
T'iku lefrt vJjgledi • ptevali t-o i .;-.H pred očmi celjskih gospotfov, kri ' hq soglasno sklepali o nemški šoli v Gaberjih. „Dajmo Slovencem lepo šolo, ki naj bo cerkev, v kateri jim bojo pridgali plačani misjonarji - učitelji „svete"' nauke o veljavi, mogočnosti in edini upravičenosti nemškega jezika, recimo slovenskemu kmetu, uradniku, delavcu, da mu hočemo le dobro, da hočemo njegovo korist, — in naša je prihodnjost, polne bodo naše blagajne, hlapec nam bo domačin!"'
Toda tako si niso npali govoriti pri javni seji. Njim, ki jim samim težko teče nemška beseda, je sicer ta misel nad vlado vala vsako drugo „navdušenje"', a odpreti si niso upali ust, da bi v svoji okornosti ne povedali
na ves glas. kar jim je ležalo na srcu Iskali so pomagača — težaka, ki bi naj njihove misli oblekel v drugo obleko. In našli so ga v osebi ravnatelja celjske c. kr. gimnazije Profta. Ta mož. ki je poklican biti naši mladini duševni voditelj, je stopil v službo celjskih kramarjev ter stavil predlog: mestna občina sezidaj nemško šolo v Gaberjih. Kje naj iščemo primernega izraza za tako postopanje c. kr. uradnika, kako naj ožigosamo sramotni napad, udarec s kolom, katerega je ta mož naperil proti starišem one mladine, kateri naj bo varuh in učitelj? Ali ni mar celjska gimnazija zavod, namenjen pred vsem okrajnemu glavarstvu Celje, ki šteje ogromno slovensko večino, ni mar večina celjskih gimnazijcev slovenska? Da je predlagal slovenski ravnatelj slovenskega zavoda kako slovensko šolo — nemško časopisje bi povzdignilo ^voj glas. nemški poslanci bi ogorčeni pohiteli k ministru, interpelirali v državnem zboru ÌÙÌMK -noč -.bi -iztii»i! „iločiufcc"'. \ mi si pustimo zadati klcitutc celo -J trnih, katere plačujemo, da nam vai.jejo in vzgajajo našo mladino, in ne vzdigne se nobeden ter pravi: Proft tvoja mera
je polna ----
Da. prepolna je mera in skrajni čas je, da posvetimo tudi temu možu in njegovemu vsemu, kar je slovenskega sovražnemu delovanju. Kdor primerja nekdanjo celjsko gimnazijo z današnjo, temu mora krvaveti srce, kako daleč je prišel zavod, ki je namenjen slovenski mladini. Celjska gimnazija je prišla vsled znanega „Studentenheima"'. kjer se zbira nepo-korna in neubogljiva, ter pred vsem za druge zavode nesposobna nemška mladina skoraj cele Avstrije pod pa-
LISJEK.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel nj—.
(Dalje.)
Nekega vedrega dne začetkom meseca malega travna predpoldne hiteli ' so trije mladi častniki na konjih iz mesta proti Šestinam, kjer je ta čas I gospodovala gospa baronica Julijana Sermaž, rojena Moskon, zelo pobožna in vesela starka približno devetinšest-èsetih let,«'vdova po smrti svojega moža Josipa, to je od 1. 1746.
Prevzeti od pomladanskega solnca in svežega zraka poskakovali so konji s častniki prav veselo po cesti kraj jezuitske filijalke sv.
Dva izmed teh mladeničev sta bila graničarja, oba stotnika, kakor si to lahko spoznal po njihovi zeleni obleki in po častniških kapah. Eden izmed njih. bil je nekoliko močnejši, bil je Belizar Pakič, a drugi, slab, plavolas
mladenič, Josip grof Erdödi, sin ban-skega namestnika. Tretji je bil najbrž tujec. Nosil je še belo obleko rednega polka barona Molka ter gledal nekako porogljivo na graničarske suknje svojih tovarišev. Vendar se ni moglo reči, da je bil lepši od njiju. Vse njegovo vedenje je bilo nekako prisiljeno, nenaravno. Sedel je na konju kakor da je lesen, poskakoval v sedlu prav smešno, a svoje telo je nagibal naprej kakor neiznrjen jezdec, dočim sta njegova tovariša jahala mirno, junaško, ali vendar gracijozno in varno. Obrit obraz rednega častnika je bil širok, ploskovat, a nos stisnjen in širok. Niti trohice duha nisi zasledil v tem rumenem, lenem obrazu, v teh praznih modrih očeh. Samo okrog tankih, širokih ust mu je igral nek prezirljiv smeh, neka drzna oholost, ki žali vsakega na prvi poeled. Ta tretji stotnik je bil baron Anton Bergen, ki je prišel s polkom Molk kot poročnik k vajam v Ptuj, a pozneje zlezel na Klefeldovi milosti in po prijateljih svojih dunajskih sorod-
nikov za stotnika pri novourejenih hrvatskih graničarskih četah. Če bi verjel njegovim besedam, bil je silen junak, četudi ni znal nikdar ■ povedati, v katerem boju si je stekel junaške lavorike. Izven hiše je nastopal zelo gosposki, baronski, toda doma je jedel črni vojaški kruh, tako so si pripovedovali vsaj ljudje. Pripovedoval je vedno o svojih visokorojenih tetah in bogatih stricih, a nikdar o svojem imetju, katerega bi najbrž spravil v svoj levi žep. Smejal se je sam svojim prav plitvim dovtipom na ves glas kakor da hrže konj, govoril počasi in presekano skozi nos, a vsak svoj govor je začel s frazo: „Pri nas na Dunaju"' ... Po svojem lastnem mnenju je bil najboljši jezdec, plavalec in plesalec, nenavaden veščak v sabljanju. Trdil je, da mu je lahko dobiti vsako ženo in da bi se bil že lahko oženil neštetokrat s prvimi krasoticami in milijonarkami dunajskimi, četudi ni nikdar povedal, zakaj da se ni oženil in zakaj da je prišel tako daleč semkaj
v prezirano, divjo Hrvatsko, ki se mu ni mogla na noben način omiliti, kajti čeravno je bil že pred polovico leta imenovan graničarskim stotnikom, je še vedno nosil uniformo rednih čet, katera ga po njegovem mnenju napravi veliko bolj zanimivega.
„Belizar"', prične mladi Erdödi, „razumeš ti ta poziv stare baronice Sermaž? — Slavitev, zabava! Kako, zakaj ?"'
„Rekla je"', odvrne Belizar, ..da priredi praznovanje, ker je rodila kraljica zdravo hčer, kakor so nam to pred štirimi dnevi naznanjali topovi v Zagrebu"'.
„Ali res veruješ, daje to?"' praša Erdödi.	,
„Odkrito rečeno, ne verujem"', pravi Belizar in zlekne z ramama, „pač pa se čudim baronični razkoš-nosti."'
„Kaj ne da?" pritrdi Erdödi.,
..Baronica Julijana je škrtava"*, nadaljuje Belizar, „prirejala ni nikdar zabav, jezila se nad tvojo materjo in
In kaki pa smo mi Slovenci. Gotovo je resnica, da smo v celi dolgi dobi svojega narodnega preporoda dosegli že marsikaj. Toda ne slepimo sami sebe, ne mečirao si sami peska v oči — in priznajmo si povsem odkrito, da so vse to le majhne drobtinice, da so vsi naši uspehi in ves naš napredek le površen, polovičen. Vsem našim stremljenjem manjka one realne, trajne podlage, na kateri bi naj temeljilo naše življeje. če se hočemo res povspeti do pravega napredka. Zdi se mi. da moramo ono staro ubrano pot večnega in večnega navduševanja že skoro zapustiti in kreniti na pot realnosti, kreniti na pot dela. Zadnji čas je že, da storimo ta korak, da sledi vsem lepim in navdušenim besedam, ki so se napisale in govorile — delo.
Močan narod — to je naš cilj. ker le tak ima gotovo prihodnjost — vzbuditi, zbrati in upreči v delo vse speče narodove sile — to je naša naloga, ki zahteva poglobitve in premišljenega, organiziranega dela. Kam vede ona površnost, ki se veseli, da je ljudstvo tako nerazsodno pa vendar nam tako udano in pokorno, da si pri volitvah da od nas izpolniti glasovnice, o tem so nas razni dogodki in razna presenečenja zadnjih let menda vendar že dovolj poučila.
Politika mora biti delo. in sicer ne toliko v velikem in večjem, ampak glavno v manjšem in malem. Če imamo kedaj in za kateri narod te besede velikega Čeha Massaryka pomen in veljavo, potem jo imajo za nas v tej dobi našega narodnega življenja. Ne iskati in se zanašati na tujo pomoč, doma — v nas samih leži ona sila, ki nas pelje do napredka in zmage.
Skrbimo, da postane naš narod gospodarsko in kulturno močan, potem bo tudi laVzgT konkuriral s svojimi švavilno Močnejšimi sobedi. Naši denarni zavodi so z denarjem prenapolnjeni. naša zemlja je bogata — in vendar nimamo nikake lastne industrije, manjka podjetnosti, naši ljudje si premalo upajo, in naši denarni zavodi ne pojmujejo svojega časa.
Zadnji čas sè je začel širiti širom naše (lomovine klic po -širjenju in po splošenju izobrazbe v najširše sloje ljudstva. Dijaštvo je nastopilo pri nas kot misijonar te misli, in naše moderno dijaštvo moramo pozdravljati tudi kot prve . delavce na polju ljudske prosvete.
Podrobno narodno delo, to je veliko delo naše mladine, katero je začela. In v tem delu, v tej veliki nalogi
združino svoje sile vsi, ki nam je mar naprèlek narodov. Tu se lahko zbirajo iu najdejo naše sicer politično razcepljene sile — v plemenitem delu za pravo ljudsko izobrazbo, za resničen napredek narodov.
Ir tu se obračamo do vas vseh, ki ste v to poklicani, obračamo se do vseh izobražencev po naših mestih, trgih in vaseh — ne presedite in prespite vsega prostega časa v brezdelju. Vaša dolžnost je. da greste med ljudstvo, da ga spoznavat? in da onospoznatudivas.
In posebej se še obračamo do našega učiteljstva po deželi, da tudi ono stori v tem več, ko mu nalaga učiteljski poklic. Ne samo besed, dela je treba, ki bo zacelilo nevarne rane v našem narodnem življenju.
tvetovno-politicni pregled,
p,^.. Domače dežele.
Razprava o peti skupini je bila najživahnejša in glasovanje o tem delu volilne preosnove najvažnejše do sedaj. Vsi nasprotniki splošne volilne pravice so se prav energično postavili na noge. da bi volilno preosnovo str-'moglavili.
V imenu Slov. zveze je govoril posi. dr. Korošec. Nastopil je krepko proti Tollingerjevemu predlogu o plu-ralitetni volilni pravici, katero bi, ako se uzakoni, svojevoljno razdelilo državljane v politično več in manj vredne člane človeške družbe, kar bi pa ne bilo samo krivično ampak dandanes tudi že nemogoče, kajti dandanes se vsakdo zaveda svojih pravic. Volilna pravica pritiče vsakemu državljanu, kateremu je blaginja države na srcu in kateri je voljan in sposoben to f blaginjo po svoje pospešiti. p0 Um načelu naj se dele političii . lt™vi,-e. Volja in zmožnost pospeševati blaginjo ržave. naj bode ediffo mèrodfajna za podeljevanje volilne r ;,. ce, te volje in zmožnosti pa se državljanom, ki nimajo od zagovornikov pluralitetne volilne pravice zahtevanih šol. ne more odrekati, zato tudi ne gre, da bi se jim kratila volilna pravica. To. kar ti gospodje nameravajo bi ne bil pravičen volilni zakon ampak politični kazenski zakon. Govornikova stranka bo zato glasovala proti Tollingerjevemu in za predlog volilnega odseka.
Nasprotniki splošne volilne pravice so še poskusili s predlogom, naj se o tej skupini tajno glasuje, da bi tako omogočili glasovati proti postavi tudi onim, ki se takega glasovanja prav za prav sramujejo. Tudi to je spodletelo, glasovalo se je javno in
peta skupina je bila sprejeta po predlogu volilnega odseka z 201 glasom proti 143 glasom. Rezultat glasovanja je bil sprejet z burnim ploskanjem v zbornici in na galeriji.
Rusini so izjavili po glasovanju, da se nadaljnih razprav o volilni reformi ne bodo več udeleževali, ker je večina pod uplivom Poljskega kola zavrgla vse premene postavnega načrta, ki bi bile v njih interesa po-j trebne.
Predsednik katoliškega centra Kathrein je odložil predsedništvo, ker je stranka glasovala za Tollingerjev predlog, dočim je on odločen pristaš splošne volilne pravice.
Podpredsednik nemške ljudske stranke Kaiser je ostro napadal svojo stranko in nemške parlamentarne ministre zaradi njih postopanja o vprašanju volilne preosnove. Druzega dne je pa izjavil, da ni hotel žaliti ne stranke ne ministrov, ampak da je samo izrazil svoje osebno prepričanje. Mož hoče prestopiti k stranki „svobodnih vsenemcev". Včeraj se je začela razprava o šesti skupini volilnega zakona. Zanimanje ni več tako živahno, kakor prejšnje dni, vender je na dnevnem redu veliko število manjšinskih predlogov.
Italjanska poslanca Rizzi iu Pitacco sta v torek urgirala pri naučnem ministru radi pripoznanja skušenj, ki s« dovršene na italjanskih vseučiliščih. J Avstriji. Marchet je obljubil, da se hoče vlada ukvarjati s tem vprašanjem takoj po dovršeni volilni preosnovi.
Uplivne stranke v gosposki zbornici so pod uplivom glasovanja o peti skpp-ini volilnega zakona sklenile, da ^Qri0 sprejele volilno preosnovo tako. Ktakor jo sprejme državna zbornica sama. Qosposka zbornice se je postavila na stališče, da ima poslanska zbornica pravico, da si sama določa svoj volilni zakon, da bode pa tudi*.
osposka zbornica, ko pride enkrat to vprašanje na dnevni red. svoj volilni zakon po svoji volji in potrebi p re- ' uredila, brez obzira na gosposko zbor nico.
V imenu ogrske vlade je izjavil j trgovinski minister Kossuth v justič-nern odseku, da je sedanja vlada nastopila svoj urad pod pogojem, da ne bode klicala člane Tiszovega in Fejer-varyjevega ministrstva na odgovornost zaradi njih vladnih činov. Sedanja vlada torej nima nič proti temu. da zbornica stigmatizuje na kak način bivše vlade, naj pa odstopi od svoje nakane, postaviti je na obtožno klop. — Predsednik narodnostnega kluba dr. Mih. Polit je izjavil, da bode klub
tronanco gospoda Profta do imena: refugium peccatorum (pribežališče grešnikov), celjska gimnazija je postala, odkar jo vodi Proft, mučilnica slovenskega dijaštva. ona zapušča v naši mladini mesto lepih solnčnih spominov, le žalostne sledove filistrskega, nemško-nadutega in zaničljivega ravnanja. Dolgo smo molčali — Proft sam je izbil poslednji klin s svojim zadnjim slavnim činom. Poživljamo naše poslance, da si ga do dobra ogledajo — mi ne nehamo v svoji zahtevi: proč ž njim!
Tako je toraj delovala zveza celjskih purgarjev s c. kr. uradništvom. V kratkem bo stalo zidovje nemške šole v Gaberjih ih agitatorji bodo mešetarili za slovensko deco. Mi pa upamo, da spozna slovensko ljudstvo nje namen ter zakliče celjskemu „nem-štvu ": Mi se hočemo učiti potrebnih stvari in tudi nemščine v svojih šolah na podlagi svojega jezika, vaših pa ne maramo, ker niso šole ampak čifutsko-kramarska podjetja!''
Podrobno narodno delo.
Že površen pogled v naše polično življenje na Spodnjem Štajerskem nam kaže, da je moč naroda pri nas še zelo majhna, preslaba — da bi mogla uspešno braniti svojo posest napram nemštvu in nemčurstvu. Le z veliko silo in najhujšim naporom smo vzdrževali zadnja leta nasprotne navale, v mnogih krajih smo celo podlegli, doživeli smo poraz za porazom. Tako nepričakovano, tako nenadno so prišle te izgube, ti silni porazi in neuspehi našega dela! A priti so morali, rodila jih je železna sila razvoja, ki ne pozna slučajev in čudežev ne v napredovanju ne v ginevanju narodov.
Dan na dan se uresničuje oni večno resnični stavek v življenju posameznega človeka kakor v življenju narodov : močnejšega je sv|t, močnejši d (> s e ž e in uživa „pravico", ker ima moči doviolj, da tirja, zahteva in si vzame „pravico" sam.
Slavni buditelj češkega naroda Havliček nam je to jasno povedal: Življenje je večni boj: sila s silo, razum z razumom; narod z narodom se meri, slabši služi močnejšemu in de lavne j šemu. V ničemur se ne smemo zanašati na druge, ampak sami za vse skrbeti, česar si .sami ne priborimo, tega ne bodem o imeli. In narod češki je umeval svojega vernega sina, z lastno silo in neumornim delom si je priboril današnjo moč in veljavo.
na samega škofa, zakaj da prirejajo plese, češ, da je to pot v pekel."
„Da, da!" pravi Erdödi. „Pa pomisli, koliko se je jezila starka, ko je vzel njen sin Troilo po smrti svoje prve žene Anko Draškovičevo, vdovo požeškega velikega župana Petra Keg-leviča, ker si ni izbral večje bogatice, četudi so Sermaževi tako sami silni bogataši."
„Da, spominjam se prav dobro", nasmeje se Belizar; ,,c' était une affaire ardente. (To je pereča zadeva.) Troilo je včasi silen romantik in ni maral za vse ugovore stare baronice, ki mu je zaklicala po nenadni ženitvi precej ujedljivo: ,Sin, sin! Kje imaš pamet, da si za toliko svoje bogastvo kupil tako malo ženskega mesa!'"
„Da, da", nasmeje se Erdödi prav glasno, „ker je grofica Anka vitka in eterična."
„Messieurs (gospoda)", pripomni Bergen, ki je dosedaj poslušal žvižgaje pogovor svojih tovarišev, ma foi, ta baroničin nagovor smrdi po naši hrvaški
čebuli. Pri nas na Dunaju zakriva se tudi najdelikatnejši pogovor s parfumom".
„Ljubi moj", odvrne hladnokrvno Belizar, „baronica Julijana je žena stare šole, ta ti govori vedno brez : kolonjske vode."
„Pa prosim te", nadaljuje mladi Erdödy, „zakaj pa slavi baronica Ju-lijana porod v cesarski hiši? Ona ni niti ban, niti škof, niti banov namestnik. To je pripomnil tudi moj gospod oče."
„Mes camerades (tovariša moja)", pravi Bergen skozi nos. „čemu vama je ta neumna filozofija? Resnično, prav smešna sta. Vprašani jaz, kako., zakaj. Briga me! Zabava bode in jaz se rad zabavam, vabljen sem. Eh bien! (dobro) Pa pojdem. Kaj pa več? Veselim se brez konca in kraja. Ce sera pour moi un spetacle delicieux. (To bode zame diven prizor.) Gorim od radovednosti. Une soirée croate! (hrvatska družba.) Nezaslišano. Tukaj blizu Turčije, V tej domovini volkov — un cercle aristo-
cratique (družba, krog plemenitašev.) Rad bi videl vaše divje komtese in baronice — to pravcato komedijo. Ha! ha! ha! Pri nas na Dunaju . .
„Pri vas na Dunaju", spregovori resno Belizar in nagubančl čelo. je tudi dovolj nesramnih jezikov, gospod stotnik, a moja navada je najprej gledati in potem soditi. Ne vem, ali je to navada tudi pri vas na Dunaju?"
Pri teh besedah pogleda Belizar ostro Bergena. ki povesi oči. stisne zobe in ne črhne niti besedice. Vsi umolknejo za trenotek. Čez malo časa spregovori najmlajši med njimi:
„Ljubi stotnik Bergen, povejte mi vender, zakaj nosite, to belo obleko redne vojske? Vi/ste vendar grani-čarski častnik. Ljudje se radi tega iz vas silno norčujejo.
„Mladi tovariš", reče prezirljivo Bergen in udari konja, „človek opusti nerad svoje tradicije. Ljudje naj le brbrajo! Prosto jim. Grof, ali znate, kaj pomeni regulaško srce pod grani-čarsko uniformo? Poglejte mene! Ob-
lecite mi deset vaših graničarskih sukenj, srce mi tolče vendar po regu-laškem taktu (regulaši == redni vojaki.) Pri nas na Dunaju nosijo samo bele uniforme."
„Čudim se. mon eher baron", spregovori ostreje Pakič in nategne konju uzde,, „da ste se sploh odločili pogledati v ta divjaški kraj. Uvažujem popolnoma vaše tradicije. Da sem jaz na vašem mestu, prihranil bi si to. dolgo pot iu bi rekel: ,pri nas na Dunajn letajo pečeni golobi, pri nas na Dunaju se boljše živi. ostanem torej JI pri nas na Dunaju."
„Cher capitaine" (gospod stotniki, odvrne zbadljivo Bergen, „znate francoski? Vam je znan pregovor: ,noblesse oblige!' (noblesa, plemstvo nalaga dolžnosti.) Vidite, cesarica je ukazala, da pojdem v vašo zapuščeno zemljo. Jaz sem plemič in moram našo cesarico ubogati."
„Pri nas se pravi kraljica", pripomni Belizar.
(Dalje prihodnjič.)
Posojilnica v Celju
Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges,
(Flöte) ..C" s krasnodouečim glasom, desetimi tipkami z novega srebra, črnega lesa. se proda za jako nizko ceno. Več pove upravništvo .Domovine'
jrejmera za kmetijsko posestvo z vinogradom v bližini Celja pošteno
in delavno V •
družino
tremi za delo zmožnimi ljudmi. Zahtevam zvedenost v kmetijskih in riničarskih poslih. Plača v pridelkih v gotovini po dogovoru. Nastop takoj ali do 1. aprila 1907. Ponudbe na dr». Antona Božič, (589) zagovornika v Celju. 2—2
Pratike
Blaznikove in družinske* se dobivajo na debelo in (592) drobno po izvirnih cenah 18~3
v Zvezni trgovini v Celju.
Sprejmeta se
zaHotista
brez otrok
l(ot hlapet in sVtajjfo dcKIa.
Zahtevajo se dobra spričevala o daljši službi na velikih gospodarstvih. Natančnejše se poizve v upravništvu tega lista.	(590) 3—3
Naznanilo.
Ako želite kupiti ali prodati kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotele, letovišča, gostilne, kmetije, opekarne, zdravilišča itd. Itd. tukaj ali na deželi hitro in diskretno, ako iščete posojila, tedaj se obrnite zaupno do izvrstnega renomiranega	'
„Mednarodnega trgovskega kurirja'*.
Sedež na Dunaju. Glavno zastopstvo v Gradcu, Jakominigasse 12. Podjetje prve vrste, strogo reelno, jako obsežno, kulantno in strokovnjaško.
Zastopstvo po vseh avstro-ogrskih pokrajinah in v sosednjih državah. Glavni zastopnik se bo v prihodnjih dnevih mudil tukaj. Ako želite, da Vas brezplačno obišče, da vidi predmet in govori z Vami, prosimo, da nas takoj obvestite.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXÌOO<XXX>0<
odda se od I. marca 1907 eventuelno tudi poprej pod jako ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe sprejema do 20. decembra 1906
(593) 3-2

Ilustrovani narodni koledar iššssi za leto 1907 iiiti
Bil i
31
je ravnokar izšel ¥ založbi Zvezne tiskarne v Celju. Cena broš. K1-, eleg. vezan K150, po pošti 20 vin. več. Zanimiva vsebina. M Okusna oprema.
31 v._
gflgjgiSglYsal(0 let0 razl)FOflan J
I
?
Potnikom v Ameriko |
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILÓHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se fpismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—47
se priporoča častiti duhovščini. slavnemu učiteljstvii," pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker
Zvezna tiskarna
je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepaké. opomine, vabila, podobice.spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. —= Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam tér p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice. , hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v cèlo ali pol platno z zlatim
ali črnim tiskom po nizki ceni. Za mnogo-brojna naročila se priporoča
Zvezna knjigoveznica.
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
Stajcrjcfl sfValni stroji J
Man beachte die Fabrikmarke.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
za domačo
porabo i« obrtne sVrhe VsaH« Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
BI
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v Šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja =====
Singerj evi šivalni stx»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Ringer Co. delnica dražba šivalnih strojev
CELJE. Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52-45
m 9
vi •

, JOS. LAMPRET, šoštanj .
1 mizarska delavnica s stroji I
I	OKEN, MfgrSjjg&S&gfta: VRATA jjf-^i l'.'^,'.^	j
Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilja na ogled.
IT	si naznaniti posestnikom
hmeljišč da sem prevzel napravo s
Posojilnica v Celju
uraduje vsak dan dopoldne od
9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike
sinca 1905
Za občinska in korporac ijska posojia v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
(43) 50—45
Obrestna mera za hranilne vloge ostane
kot dosedaj 4%.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
uraduje
vsak
dan
dopoldne
od