Balkanski agrarci. Ne samo v Avstriji ia Nemčiji, ampak Judi aa Balkaau agrarao vprašaaje od dae do dae postaja aktuvalaejše. Kako silao se je razvil agrarai pokret v Bulgariji od zadajih decemberskih volitev sem, je zaaao. AgrarBa straaka v Bulgariji je daaes ae samo aajmočaejša političaa, ampak tudi najmočaejša gospodarska, oziroma socialaa straaka, katera stremi prcd vsem po okrepljcaju sredajega kmečkega posestva, dočim zahteva kolikor mogoče veliko obremeajeajc veleposestva ali pa celo razdelitcv prevelikih latifuadijev, prav kakor aameravaJo to tudi v Rumuaiji. V Srbiji je kmečkega prebivalstva aad 85 odstotkov. Srbom dela aajveč preglavice agrarao vprašaaje v Novi Srbiji. Ne samo, da tam aiso posestva zarisaaa v aikakem katastru, tako da prav za prav aihče nataako ae ve, kaj ia koliko posestva je njegovega, — še večje težave povzročajo turški gospodarji. Turki, po milosti turških vlad gospodarji srbskega ozemlja, se trumoma izseljujejo, svoja spahijska, t. j. aajeaiBiška prava pa prodajajo srbskim špekulaatom, ki so sem ia tja hujši gospodje kakor so bili Turki; špekulaati aamreč račuaajo pred vsem aa dobičkoaosea odkup svojih pravic, Kolikor več Turkov bo svoje pravice Srbom prodalo, toliko težje bo stališčc srbske vlade pri odkupu: Turkc bi se dalo pač smatrati kot tujce, ki so zemljo aekdaj ugrabili ia bi morali biti zadovoljni prav za prav s tem, da so se smeli par stoletij rediti od žuljev srbskega kmeta; tega stališča pa vlada domačiaom aasproti ac bo tako lahko zavzemala. Zato bi bilo mogoče dobro, če bi srbska vlada aapravila eaergičea korak, špekulacije kratkim potom prepovedala ia Turke ravao tako razlastila kakor so Turki aekdaj srbske gospodarje zasužajili. Iz zgodoviasko prizaaaega ropa delati pravae podlage je pač mogočc po kakih turških paragrafih, po zdravi pameti pa ai treba. K večjemu iz ozirov humaaitete bi se Turkom aakazala dosmrtaa primeraa pokojaiaa, a drugega nič. Država aaj bi vzela v svojo last vsa osvojeaa turška zemljišča ia tam aaselila svoje staaovaištvo brez špekulacij. Tudi v Stari Srbiji se pojavlja agrarai pokret. Kmetje morajo plačati večiao vsega davka, aajhujše čutijo težko vojaško dolžnost — kaj čuda, če se počasi razvija tudi v kmečkih glavah misel dobiti primerea političea vpliv aa vlado? Dolgo ae bo trajalo, da bomo imeli v Srbiji poleg obstoječih petih straak še šesto, kmečko, Tudi princa Wieda čakajo v Albaaiji sličae težave. Če se bo aaslaajal samo aa turške bege ia veleposestnike, ljudstvo pa pustil stradati, potem bo težko kedaj doživel v svoji kaeževini mir ia red. Albaaci so reveži, aimajo druzega kakor par izstradaaih koz in backov, a za tujca delati je težko. Kaj čuda, če se ljudstvo potem rajše vrže aa rop? Agraraa reforma v Rusiji jasao kaže, kaj se da aapraviti iz topih ia iadoleataih tlačanov, če se jim da še tako skromaa lastaiaa. Vprašati seveda se je treba, če ae bodo politični oziri aa Turke prevladali stvaraih potreb. Gotovo pa je, da bi v Albaniji sredaji kmečki staa za mir ia red maogo več pomeail ia vlado priaca Wieda maogo bolj utrdil, kakor oziri aa prekaajea ia nezaaesljiv mohamedaaski elemeat, ki ae spada drugam kakor preko Bospora. Bati se je le, da bo aa priaca Wieda ia ajegovo agrarao politiko bolj vplival zgled Bosae in Hercegoviae, kakor bi bilo treba. Agrarai pokrct aa Balkanu je sicer šelc v povojih, a veadar je treba, da ga zasledujemo paznim okom. Vsi vemo, kako vclike izpremembe je povzročilo agrarao gibaaje aa Nemškem in ori nas v aotraaji politiki, ia ni dvoma, da bo sčasoma mogočao vplival tudi na politiko balkaaskih držav. V kakšai smeri, to se pa ae more čisto aič vedeti,