y VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO Izdajatelj: Predsedstvo Združenja vojne za Slovenijo Odgovorni urednik: Naslov uredništva: Rojčeva ulica 16, 1110 LJUBU. E-mail: Drago.Bitenc@guest.arn Cena izvoda: 1,00 ECU Vsebina Kakšno naj bo glasilo........... Anketa poslanskim skupinai Državnega zbora Republike Slovenije............. od ustanovitve naprej.. lika Posavskega muzeja Beseda urednika: VETERANI. V- Fotografija na naslovnici : Nepodpisanih prispevkov ne stranka ali posameznik ne bomo objavljali, člani lahko zbrisati namesto imena in priimka navedejo svojo člansko Veteranski pozdrav - u evidenčno številko, v kolikor ne želijo biti imenovani. Prispevke nam po možnosti poSljite na disketah 3,5" v urejevalniku besedil Word for Windows 6.00 (EE), diskete Vam bomo vrnili, prav tako bomo vrnili fotografije za objavo. BOJ - ZMAGA - SVOBODA Bilje čas vojne. Bil je čas življenja in smrti. Bil je čas, ko nas je domovina potrebovala. Bil je čas, ko smo narod bojevali. Zdaj "j vljivem obdobju smo bili enotni, povezani in odločni ob ideji svobode, domovine. Uspehe in dosežke bo sodila zgodo- resnica je: URESNIČILI SMO STOLETNI SEN SLOVENSKEGA NARODA - SAMOSTOJNOST. Vojna je kruta za vsakega posameznika, skupino, narod ali državo, ponuja samo dve možnosti: živeti ali umreti. travme, razočaranje, pa tudi upanje v boljši in pravičnejši jutri. Tudi zato gledamo z zaupanjem v jutrišnji dan. VOJNE ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO, zaznamujemo tretjo obletnico delovanja naše organizacije in drugo obletnico enakopravnega članstva v SVETOVNI VETERANSKI FEDERACIJI, v katero je včlanjenih 27 milionov veteranov vsega sveta. To pomeni, da smo člani številnega veteranskega avditorija, ki je veliko doživel in preživel ter zagotavlja vsaj spoštovanje dosežkov za blaginjo svojega naroda. Morda bi lahko v tem Hvala vam za vaš prispevek v osamosvojitvenih procesih Republike trud v delovanje NAŠE ORGANIZACIJE. Naj končam z verzom pesni- bili v obdobju 1990 - 91 in takšni v naši organizaciji sedaj: ne- preteklostjo. t imamo NAŠO organizacijo is VETERANA. a naroda je bila v naših skupnih rokah in obrnili smo jo v svojo korist, usoda nas, veteranov, je v naših rokah, zato bo naša organi- Preprosto povedano: Smo bili tedaj. Smo bili vojaki. Smo bili junaki. Smo postali zmagovalci. planinski raj!). Tu rod je moj, tu moj je kraj, tu živel bi rad vekomaj, ni kraja mi krasnejšega, ni ljudstva mi milejšega. vse kar smo naredili, smo naredili s profesionalno. Preživeli smo tudi to obdobje in začenjamo novo obdobje orno s profesionalizacijo dveh dolžnosti v našem združenju. Zagotovo bomo dosegli še večji uspeh. Tudi to glasilo našega uspešnejše obdobje - obdobje in obveščenosti,zato mu zaželimo srečen in uspešen razvoj. Spoštovane veteranke in veterani! Iskrene čestitke ob 5. OBLETNICI VOJNE ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO. dom Španskih borcev. Foto B. Toič Glavni zbor ZWS 17.05.1995, KAKŠNO NAJ BO GLASILO ? V grÁ Na raznih srečanjih in v pogovorih sc je izkazovala potreba po boljšem nas veže duh veteranstva, borcev zi mir ter seveda članov in pripadnikom organizaciji, ki ji pripada vse Sloveniji. Ker smo tudi član naš glas mogoče slišati tudi v 2' milijonski družini vojnih dovolj problematiko, dosedanjimi nalogami, bnejšimi zadevami, ki se načrtujejo za lahko formiramo svoj medij (glasilo). otrebne izkušnje in Ljubljani, kjer smo pridobili potrebno učinkovito delo, in ki predstavlja tudi podlago za delo v posameznih pokrajinah in območjih. Stike pretežno preko telefona, pisem in seveda tudi neposrednih srečanj, ki so najbolj zaželjena. Slednje je sicer težavnejše, saj nas bo kmalu 10.000, vendar pa je s pomočjo internega glasila mogoče prispevati, da se med skratka, da postanemo prijatelji, ki predsedstva ZWS. Člane bi obveščali o pomembnih odločitvah in sklepih iz zapisnikov posameznih sej. V tem delu naj bi bilo predstavljeno tudi mednarodno sodelovanje, sodelovanje z organi in organizacijami na ravni države, sprejeti dogovori, programi... KAKO NAJ IZGLEDA GLASILO, KAKŠNA NAJ BO NJEGOVA VSEBINA? o oblikovati formo, ki bi bila predpisana po obliki in oblikovanju prispevkov ter za vse doživljanje vojne za Slovenijo, kar je zanimivo tudi za ostale člane. Glasilo "Veteran vojne za Slovenijo" določeno simboliko v tem, da je sodelovali in dali svoj prispevek v dosegli želeni cilj. In ne nazadnje nas združuje in povezuje. Dimenzije glasila naj bi bil 22x30 cm (kot za revije) in na začetku dvobarvne z mogoče barvnim ovitkom. Poleg znaka ZWS naj bi bil vsakokrat na naslovnici tudi znak WVF (Svetovne federacije veteranov), Znak ZWS naj bi bil poleg označene strani, datuma in številke izdaje na vsaki strani Ker pa zopet ni dobro, da je branja preveč, se moramo omejiti na pet do nih pokrajinskih ii PISMA BRALCEV V tej rubriki naj bi člani imeli možnost objavljati svoje prispevke c i objavljeni, z javnost, da ne zatonejo v pozabo. Po objavljeni tudi s fotografijo. Predlagamo pa, da naj bi vsak članek bil opremljen tudi s fotografijo teri prispevki tudi polemični, kar pa ne sme pomeniti, da bi se zaradi tega tem zavedamo, da smo prestali neko obdobje, ki je bilo zelo kritično za našo nadaljnjo usodo. Spoznali smo veselje in žalost v drugačni luči, kot ga doživljamo vsakodnevno. Zato se tudi o teh zadevah sedaj pogovarjamo drugače, z večjim razumevanjem kot bi se sicer. Nedvomno pa ne bomo objavljali žaljivih in dvomljivih prispevkov za katere se oceni, da vinske resnice, temveč medsebojnega obračunavanja, o čemer bi se dotični lahko pogovorili ob skodelici kave. Na podlagi konkretnih vsebin ter splošnosti posameznih dogodkov naj bi se organizirale tribune, pogovori v OBJAVE 1 V tej rubriki naj bi se objavljale vse zadeve, ki bi jih člani želeli predstavi- - iskanje pomoči, dela, zaposlitve.. - nudenje pomoči, dela, zaposlitve... - izmenjava možnosti počitnikovanja (moije, planine,toplice..) - objavljanje reklamnih oglasov sponzorjev, kjer je mogoče kupiti usluge pod ugodnejšimi pogoji na - zbirateljstvo in nasploh hobiji, s katerimi se ukvarjajo člani, ki bi v svoj krog želeli povabiti tudi druge. V primeru, da bi avtor objave ne želel biti imenovan z imenom in priimkom, je mogoče navesti, objaviti samo številko članske izkaznice, na podlagi katere se lahko identificira člana. OBJAVE 2 V tem delu naj bi se objavljali vsi prireditev na vseh ravneh. Vsa srečanja, prireditve, ki se organizirajo, imajo namen vključevanja čim večjega števila članov, kamor naj bi se povabilo tudi člane iz drugih krajev, ki se želijo neposredno dogodka. osnovno obliko in izgled našega glasila. Prosimo vas, da nam posredujete vse vaše predloge za morebitno dopolnitev, spremembe predvidenih rubrik. Brez vas in vašega sodelovanja ne moremo moto glasila: "člani članom". Ker še ob tej priliki prosimo, da vsi, ki bi njegovem delu to sporočite na sedež ZVVS v Ljubljano. Za začetek si predstavljamo, da bi poleg glavnega in odgovornega urednika imeli še po rubriko in tajnika (-co) uredništva. Ker nam tehnične možnosti dopuščajo, tudi ni nujno, da so sodelavci iz Ljubljane. Potrebno je le, da obvladajo znanje računalništva Microsoft Word, da radi pišejo in imajo veselje do dela na tem področju. Finančna konstrukcija glasila je stanju zagotoviti potrebna finančna sredstva. Koliko iz proračuna, koliko iz sponzorstva in kolikšna bi naj bila Naša želja je, da bi na začetku glasilo izhajalo trimesečno in kasneje, ko bodo jasnejši pogoji, vsak mesec. Glasilo "Veteran vojne za Slovenijo" naj bi prihajalo po pošti na dom, na naslov vsakega našega člana. Cena naj bi bila vključena v letno članari- Bojan Potočnik podpredsednik DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE VSEM POSLANSKIM SKUPINAM-PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK, KI SO ZASTOPANE V DRŽAVNEM ZBORU Spoštovani! Glede na to, da se nahajamo v predvolilnem obdobju, menimo, da je za naše delovanje zelo pomembno, kako : posebno na proces n nadaljnje graditve i, ki naj bi državo Slovenijo popeljala v stanje enakopravnih človeka vrednega življenja v samostojni Sloveniji. i tega \ , da r 4. Kakšno je vaše mnenje o veteranski zakonodaji? 5. Kako ocenjujete napore ZVVS pri - pripadnike MSNZ (organizatorji so - prostovoljce organov za notranje zadeve in TO 6. Kaj menite o funkciji in vlogi delovanja Združenja veteranov vojne za Slovenijo v prihodnje? i predvolilnih aktivnosti in načrtovanih programov odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kakšno je vaše stališče oziroma mnenje o obdobju 1989 do 1991? Slovenijo? 3. Kaj menite o Maneverski strukturi To je nekaj vprašanj, na katere bi želeli dobiti vaš cenjeni odgovor. Vaše stališče nam bo v veliko pomoč pri zagotavljanju ustreznega delovanja in potrebne skrbi za naše člane, ki so nedvomno dali izjemen prispevek v obdobju pred in seveda v vojni za Slovenijo. To nam prizna tudi Svetovna federacija veteranov, ki nas je konec leta 1994 sprejela v polno- V Združenju • Slovenijo je trenutno včlanjenih nekaj manj kot 10 tisoč članov. Združenje ima nevladni in nepolitični značaj, vendar pa so naši člani lahko menimo, da je tudi iz tega stališča vaše mnenje o postavljenih vprašanjih izjemnega pomena. kakršenkoli način AKTIVNO S spoštovanjem! sodelovali v osamosvojitvenih procesih Republike Slovenije od 17.05.1990 do 26.10.1991. Pri tem posebno izpostavljamo: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH VETERANIH PRVA OBRAVNAVA ZA ZDRAVSTVO, DELO, DRUŽINO IN SOCIALNO POLITIKO DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH VETERANIH - PRVA OBRAVNAVA (ZW-A)št. 545-01/93-1/5, EPA 1298) ZVEZA: Spošto Slovenijo je prejelo mnenje Vlade Republike Slovenije ( na dosedanjih dveh sejah Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predloga zakona ni bilo mogoče obravnavati, ker Vlada RS ni pripravila mnenja - predlog zakona je bil vložen že 15.11.1995 ) k predlogu zakona o dopolnitvah zakona o vojnih veteranih - skrajšani postopek. Ker gre za svojevrsten pristop Vlade RS pri reševanju vprašanj, ki so v interesu članov našega Združenja in to v letu, ki je za nas jubilejno ( pet zgodovini slovenskega naroda), želimo v pisni obliki seznaniti dejavnike odločanja kot tudi širšo slovensko javnost z našimi pogledi glede sedanjih neustreznih rešitev v Zakonu o vojnih veteranih, kije pričel veljati s 01.01.1996. V kolikor ni urejeno vprašanje statusa v tem zakonu, ni mogoče uveljavljati upravičenj iz zakona o vojnih invalidih oziroma zakona o žrtvah vojnega nasilja. Združenje veteranov vojne za Slovenijo je na podlagi izraženih interesov svojega članstva (organizatorjev in izvajalcev manevrske strukture narodne zaščite, pripadnikov TO, organov za notranje zadeve, delavcev upravnih organov za obrambo, pripadnikov narodne zaščite, pripadnikov civilne zaščite, pripadnikov enot za zveze republike in občin, pripadnikov varnostno obveščevalnih služb in prostovoljcev) skozi celoten za konodajni postopek opozarjalo na neustreznost določenih rešitev, predvsem pa na tiste, ki so v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, žal neuspešno. V drugem branju je Državni zbor izglasoval predlagane amandmaje, ki eranov zadnje vojne, v tretjem branju pa je bila politična odločitev poslan-Tudi Državni svet ni dvema "vojnima zakonoma". Ponovno poudarjamo, da kot Združenje ne zasledujemo cilja "Vsak član bo veteran !" Mnogo naših članov se zaveda, da jim zakonsko nikoli ne bo omogočena pridobitev statusa ohranitev s privilegijih, temveč la na dogodke iz let 1990 in 1991 ter skupen cilj, doseči družbeno priznanje za dan prispevek v osamosvojitvenem procesu. Prejeto mnenje Vlade RS k predlogu zakona o dopolnitvah zakona o vojnih veteranih nas navaja k razmišljanju, da Vlada nima namena pristopiti k reševanju vprašanja ureditve doprinesli k nastanku in ohranitvi te države. Sklicevanje na izpolnjevanje zakonske ter vojaške dolžnosti v primeru uspešne odvrnitve vojaške agresije je blago rečeno posmeh vsemu dogajanju v letih 1990 in 1991. Sklicevanje na pravne okvire in cilje zakona, ki ga je Vlada predlagala državni svetniki strinjali, da sedanje rešitve za izvajalce obrambnih in varnostnih nalog v zadnji vojni niso ki jih je kasneje država, ki se je šele razglasila, po črki zakona vpoklicala k izvrševanju vojaške dolžnosti ? Kdo je usposabljal vojaške in policijske niku, mar res samo uradne institucije države, ki je bila napadena en dan po svoji razglasitvi ? Zakaj so se RS v svojem mnenju? Ali lahko Vlada RS res zatijuje in na podlagi česa, da so za namen in vsebino aktivnosti Manevrske strukture narodne zaščite vedeli samo organizatorji narodne zaščite ? Mar Vlada tako očitno podcenjuje tiste posameznice in posameznike, ki so več kot leto dni s svojo aktivnostjo ogrožali tako sebe kot svoje najbližje ? Želeli bi zvedeti tudi mnenje Vlade Republike Slovenije o tem, ali je res obstajala vojaška dolžnost, zakonska dolžnost oziroma državljanska dolžnost za tiste posameznike in njihove družine, ki so na prošnjo pripadnikov MSNZ , TO in Policije od leta 1990 do 25.06.1991 na svojih domovih skrivali orožje, strelivo, eksplozivna sredstva, vojaško tehniko, celo helikopter? Tem istim posameznikom sedanja zakonska ureditev ne daje nikakršnega statusa. So bili takrat zaradi svoje domoljub- spustili v tveganje za ceno lastnih življenj? V postopku obravnave sedaj veljavnega zakona je bilo v obrazložitvah Vlade navedeno, da je kriterij za pridobitev veteranskega statusa povečana nevarnost za življenje in zdravje , ne pa vojaška in zakonska dolžnost, izvajana v neposredni vojni ali vojaški agresiji, kot je to mogoče razbrati iz omenjanega mnenja. Vlada govori o neupravičeni in nepotrebni širitvi kategorij vojnih veteranov zadnje vojne iz načelnih razlogov. Za koga so lahko ti razlogi načelni, če se v istem zakonu uporabljajo vsaj trije različni kriteriji (pridobljene veteranske pravice na podlagi 18. člena Ustavnega zakona - obdobje I. in II. Svetovne vojne, izjema od osnovnega principa - organizacija TIGR ter sklicevanje na obdobje oboroženih spopadov z JLA za veterane zadnje osamosvojitvene vojne). Ne gre za širitev temveč za opredelitev očitno namerno izpuščenih kategorij veteranov, ki so po vseh normah in principih civiliziranega sveta upravičeni do minimalne zakonske zaščite, zagotovo pa morajo biti deležni posebnega varstva v smislu 50. člena Ustave Republike Slovenije. Se lahko v smislu ustavnega načela enakosti pred zakonom v istem zakonu različne kategorije vojnih veteranov obravnava na različnih Dejstvo, da Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve kot vladna resoija "obvladujeta" večino takratnih neposrednih izvajalcev priprav na obrambnem in varnostnem področju preko delovno pravnih razmerij še ne pomeni, da bodo "svobodni" izvajalci priprav in neposrednih obrambnih aktivnosti v letih 1990 in 1991 dopustili, da se bo o najtežjih trenutkih njihovega življenja pisala neka nova zgodovina, ki načrtno zmanjšuje in poskuša minimalizirati aktivnosti udeleženk in udeležencev tako priprav kot samega vojaškega odpora zoper JLA. Iz dosedaj zbranih podatkov so bile nesporno pomembne in odločilne slovenske novo nastajajoče državnosti, brez katerih tudi izvajalci ne bi mogli storiti tistega, kar so storili. S temi možmi mislimo takratnega predsednika predsedstva RS, predsednika Skupščine Republike Slovenije, predsednika Vlade, republiškega sekretaija za obrambo in republiškega sekretarja za notranje zadeve. Dejanska izvedba priprav pa je bila potisnjena v kaos in neodločenost, ki je vladala na političnem in obrambno varnostnem področju (razen pri najodgovornejših državnikih in nosilcih MSNZ tistega časa).Izvedba priprav je bila plod dela požrtvovalnih posameznic in posameznikov, ki so o večini svojih aktivnosti morali sprejemati odločitve SAMI. Seveda pri tem ne gre pozabiti tudi izredne vloge republiške koordinacije, brez katere si uspešnega oboroženega odpora ni mogoče predstavljati. Ne moremo pa pristajati na teze, ki so jih do sedaj relativno uspešno ponujali tako javnosti kot dejavnikom odločanja posamezniki, ki si želijo s tem ali oprati svojo neodločnost in nasprotovanje oboroženemu odporu 1990 in 1991 zaradi lastnih trenutnih demagoške izjave o enormnih stroških in povečanju državnega proračuna zaradi veteranov zadnje vojne(čeprav bodo obveze nastopile šele čez 15 let), operetni vojni, o vojni s "premalo žrtvami in vojne škode" in vprašanjih ali je to sploh bila vojna, ali pa je prisotno kar preveč očitno dokazovanje, da za nekatere veterane vojno stanje predstavlja časovni okvir, za druge pa ne, odvisno od števila, vrste ipd. Dnevno lahko beremo in slišimo o junaštvih in zaslugah mnogih politikov in državnih uslužbencev, ki bi si radi pripisali osamosvojitev in njeno ubranitev samo sebi. Tuje veteranske organizacije s Svetovno veteransko federacijo na čelu kot tudi tuji vojaški strokovnjaki nam priznavajo uspešno izveden pripravljalni del kot tudi odločne vojaške ukrepe, ki so dosegli svoj cilj in ne ogrozili narodovega obstoja, lastna država pa v zelo okrnjenem obsegu. Naj omenimo samo medalje Manevrske strukture narodne zaščite, ki jih je podelil predsednik Republike - v zakonu o odlikovanjih jih ni zaslediti. Najbolj boleče pa je spoznanje, da je v tem času in prostoru še vedno merilo uspešne in "prave " vojne količina prelite krvi in človeškega trpljenja. Mar se res ne zavedamo vsi skupaj, da je bila ravno preprečitev ubijanja, posiljevanja in nesmiselnih civilnih žrtev ob relativno nizkem številu padlih in ranjenih, dejanski uspeh obrambnih in varnostnih struktur, ki so delovale predvsem v pripravljalnem obdobju? V mnenju Vlade RS se omenjata dva akta, ki ju je izdalo Ministrstvo za obrambo in na podlagi katerih so upravni organi, pristojni za obrambo v letu 1992 začeli vpisovati udeležbo v vojni v vojaške knjižice. S tem so nastale konkretne posledice glede odločanja o materialnih pravicah posameznikov, saj sedanji zakon določa obdobje od 26.06. do 18.07.1991, na podlagi navedenih dopisov pa seje vpisovalo obdobje od 27.06. do 07.07.1991. S tem se je prikrajšalo posameznike legitimnost tovrstnega akta državnega organa, ki nima niti narave načelih se lahko o pravicah zakonskih pooblastil. Sklicevanje na sklep Predsedstva o začetku in koncu vojnih veteranih takrat še ni obstajal. Sprašujemo se, ali potem sploh potrebujemo zakone, če je pa že vse v naprej določeno kar z dopisi? I. PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH VETERANIH poslanci podprejo predlagano besedilo zakona, ki ga je vložil dr. Vladimir Topler s popravkom, da se v prvem odstavku predlaganega člena nadomesti beseda "pripadniki1 koordinacije in delavci orga n. NOVI PREDLOGI i utemeljenih pripomb s državljan Republike Slovenije, ki je navedene naloge opravljal na podlagi odločitev pristojnega organa ali poveljstva. Za vojnega veterana je šteti tudi državljana Republike Slovenije, vojaške agresije odpeljan v ujet- odvzeta prostost pri opravljanju nalog, navedenih Vojni t zakonom združujejo v dr upoštevajoč mnenje Vlade (zakon je v rednem postopku, zato je mogoče predlagati spremembe na celotno besedilo), je potrebno spremeniti besedilo 1. člena zakona tako, da se antifašističnih gibanj in v vojaške, obram-bne ali varnostne Obrazložitev: Iz mnenja Vlade RS izhaja, da je status vojnega veterana vezan na opravljanja varnostnih nalog, oboje vezano na neposredno vključenost v člen zakona dodaja še en pogoj, ki ga Vlada Republike Slovenije ne omenja in sicer, da so se te aktivnosti izvajale za obrambo Republike Slovenije in za nikogar drugega '.Zaradi očitnega nasprotja že obstoječih določb istega spremeniti tako, kot je Združevanje veteranov pomeni poleg domoljubja zakonodaje, s tem pa bistveno pripravljalni fazi postopkov. V primeru, da predlagana sprememba ne bo sprejeta, bo potrebno (s Republike Slovenije) črtati naslednje - 2. alineja 2. člena; ker 1. člen sedaj veljavnega zakona ne določa vojnih ujetnikov za vojne veterane, šteti jih je mogoče le za žrtve vojnega - 5. alineja 2. člena; v navedenem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. člena" za obrambo Republike - 3. člen v celoti. Od septembra leta 1927 do 06.04,1941 na ozemlju , Kraljevine Jugoslavije na podlagi splošno znanih podatkov NI BILO VOJNEGA STANJA. Mogoče je 06.04.1941 do 13.05.1941. Poleg navedenega bo potrebno ugotoviti s sprožitvijo ustreznih postopkov, ali vsi tisti, ki so navedeni v 3. in 4. alineji 2. člena izpolnujejo pogoje, ki jih navaja Vlada RS. n.B " Status vojnega Zaradi navedenega so upravičeni do posebne družbene pozornosti, ki se odraža tudi v dodelitvi statutsa društva, ki deluje v javnem interesu. Veteranske organizacije lahko za svoje člane konkretno zbirajo gradiva ter pomagajo svojim članom uveljavljati pravice na podlagi nimajo listin (tako kot ostali), zato je potrebno upravičencem omogočiti, da uveljavijo svoje pravice z ustaljenimi načini do- n.c kot pogoja za pridobitev n socialnih in varstvenih pravic pri vojnih veteranih zadnje vojne ni ustrezna. Mar mladi ljudje ne morejo oboleti za psihosomatskimi motnjami, ki so posledica stresov dogajanj v letih 1990 in 1991 ? Mar ne obstojajo invalidi iz zadnje vojne ? Mar mladi ne umirajo in za seboj puščajo nepreskrbljene družine in starše različnega prekoračili 50. leto življenjske starosti? ukrepi je Spoštovane poslanke in poslanci, članstvo Združenja veteranov vojne za Slovenijo (sedaj nas je uradno včlanjenih okrog 9.000) pričakuje Vašo p statusa v letošnjem letu, ki je za nas in za Vas jubilejno. Tudi iz strokovnega mnenja sekretariata za zakonodajo ¡publike Slovenije