■-------------------■
Izhaja v Trstu
Tsau petek ob 5. pon
Rokopis: se ne vračajo. Nefrankovnna pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo is opravništvo
ul. del Lavatolo št. 1,1.
Telefon 18-67.
11----1 ■

Posamezne štev. te prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v fiiro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Pozor na volitve v okrajno bolniško blagajno!
Delavci iz mesta In obolite!
Za nedeljo, dne 8. majnika t. 1. so razpisane volitve v okrajno bolniško blagajno za Trst in njegovo okolico, ter ste poklicani, da volite 60 članov v glavni občni zbor te okrajne bolniške blagajne.
Vodstvo in gospodarstvo v okrajni bolniški blagajni se je nahajalo zadnja štiri leta v rokah tukajšnje socialne demokracije, katera je Vas pri zadnjih volitvah v okrajno bolniško blagajno vabila z različnimi obljubami, da ji pomagate do zmage proti italijanski liberalni stranki, ki je prej gospodarila v tem zavodu.
Žalibog pa se je on6 naše delavstvo, katero je verjelo socialno-demokratičnim obljubam, strahovito varovalo, kajti izpolnila se ni niti ena danili obljub. Zlasti pa poudarjamo, da se pravice našega slovenskega 'jezika v okrajni bolniški blagajni pod upravu dr. Puecherjevo in njegovih socialnodemokratskih sodrugov r a v no tako prezirajo in teptajo, kakor pod upravo italijanske liberalne stranke. Slovenec je tudi za časa socialnodemokratske uprave v okrajni bolniški blagajni prav tako preziran in zaničevan, kakor je bil preziran in zaničevan pnd liberalno-itaiijansko upravo.
Pri sedanjih volitvah se bo zopet borila socialna demokracija za ta zavod in sicer s pomnoženimi silam1, ker nastopi proti njej tudi Ca-mera del lavoro, ki hoče spraviti okrajno bolniško blagajno zopet v svoje, italijanske liberalne roke.
Slovensko delavstvo ! Tudi gospoda, ki sedi v Camera del lavoro, goji proti Vam slovenskim delavcem prav enaka čuvstva, kakor socialna demokracija, in bi se vsled zmage Pagninijancev izpremenilo le ime gospodarja, nikakor pa ne način poslovanja v okrajni bolniški blagajni.
Narodno delavstvo pač nima torej prav nobenega povoda, hoditi po kostanj v ogenj niti za eno niti za drugo teh strank, zato je sklenila ,,Narodna delavska organizacija*', kot predstaviteljica narodnega delavstva, da nastopi pri volitvah v okrajno bolniško blagajno samostojno.
Narodno delavstvo Trsta in okolice! Za Vašo korist gre tu, gre zato, da bo slovenski delavec popolnoma enakopraven v okrajni bolniški blagajni vsakemu drugemu delavcu, gre zato, da bo na š^ slovenski jezik užival v tem zavodu, katerega tudi Vi v veliki meri vzdržujete s svojimi težko zasluženimi novci, enako pravico z drugimi jeziki.
Zato pa, narodno delavstvo Trsta in okolice, zavedaj se svoje dolžnosti in nastopi složno kakor en mož vtem boju. Ni to samo naša pravica, temveč tudi naša dolžnost!
Pokažimo, da znamo in hočemo varovati svoje delavske in svojega materinega jezika koristi in pravice!
Volilni odbor N. D. O
za volitve v okr. bolniško blagajno.
Odlomek Kopačevstva.
Našim članom ie znano, da se je Z. J. Z. obrnila svoj čas na vodstvo tukajšnjih socialnodemokratičnih železničarjev v svrho skupnega nastopa v zadevi zvišanja stanarine in doklade za železniške delavce v Trbtu. Odgovor je tudi znan, ker smo ga priobčili najprej v odlomkih, potem pa v celoti.
Človek, ki misli in dela tako, kakor to zapovedujejo oni večni, po nobeni c. kr. ali drugačni odredbi ali naredbi vzpostavljeni ter z bajoneti in ječo varovani in vzdrževani zakon, človek, ki misli in dela pošteno vedno in vselej, ker mu to veleva njegov človeški čut, ne pa le tedaj, kedar čuti za svojim hrbtom državnega i pravdnika in žandarja, tak človek si je moral nehote stvoriti o teh socialnodemokratičnih železničarjih, posebej pa še o njihovem „tajniku“ Kopaču svoje mnenje, ki pa je gotovo vso kaj drugega kakor dobro.
Le poglejte ga tega edinozveličujočega tajnika železničarjev, ki ima z železnico le toliko opraviti, da se na stroške svojih zaslepljenih in zapeljanih organizirancev vozi po nji, sicer pa prav čisto nič ! »Naša organizacija se smatra za edino upravičeno zastopnico železničarskih interesov !“ tako pravi ta oblastnež.
Vprašamo le: s kako pravico? Ali res zato, ker je splošno avstrijska in stoji na edino pravilnem stališču razrednega hoja" ?
Naj nam le odgovori Kopač in vse njegovd.tajništvo, kdaj je avstrijsko železničarstvo priznalo s. o -cialhodemokratično organizacij o kot edino zastopnico železničarskih interesov? Pove naj nam vendar kak tak sklep vsega avstrijskega železničarstva! Pove naj nam, kdaj so tisti tisoči io tisoči avstrijskih železničarjev, ki niso nikjer organ zirani, ki pa tudi nočejo niti čuti o socijalni demokraciji, poverili zastopstvo svojih koristi kakemu Kopaču ali kakemu drugemu so-cialnodemokratičnemu kričaču ? Pove naj nam ta socialnodemokratični poštenjak, kdaj so priznali socialno demokracijo kot zastopnico svojih interesov vsi oni drugi tisoči in tisoči železničarjev, ki so organizirani, toda ne pri socialnih demokratih ? Končno naj nam pove, ali morda priznavajo kot zastopnico svojih interesov socialno demokracijo tudi tisti zopet tisoči in tisoči železničarjev, ki so izpoznavši socialno demokracijo kot izkoriščevalko
železničarjev, obrnili hrbet njej in vsej njeni farbariji in hinavščini ? In vsi ti tisoči in tisoči tvorijo ogromno večino avstrijskega železničarstva, da se število socialnodemokratskih železničarjev komaj primerjati da ž njo ! Pa pride potem kak Kopač in se končno smatra za edinega upravičenega zastopnika interesov avstrijskih železničarjev !
O,	da, prav kmalu pride lahko kaka organizacija in kriči: mi smo »splošno avstrijski** ! Seveda s tisti pravico, kakor je kričal osel, da hoče biti operni pevec, ker je sam v svoji modrosti spoznal, daje sposoben zato. Kakor bo temu oslu edinemu gotovo vsak operni pevec priznal pravico zastopstva svojih interesov, tako gotovo tudi priznava vse avstrijsko železničarstvo edino le Kopaču in njegovim sodrugom pravico, da zastopajo interese vsega avstrijskega železničarstva! Malo težko bo morda to šlo, zato svetujemo Kopaču prav prijateljsko, da gre med operne pevce, morda se mu tam stvar prej posreči, kakor pa pri nas železničarjih.
Ako nam Kopač očita, da ne stojimo na enakem stališču, kakor on in njegovi sodrugi, mu pritrdimo prav radi. Nikdar 6e še ni naša »Zveza** bahala, da je »splošno avstrijska**, da je edinoj upravičena zastopnica železničarskih interesov, kakor se baha Kopač s svojim sodrugarstvom. Ne, takega bahaškega, kričaškega in ir barskega stališča ne bo naša „Z. J. Ž. nikdar zavz-la, pač pa se bo vedno smatrala za upravičeno zastopnico interesov svojih članov, ki so železničarji, ki so po svojem rodu Jugoslovani. Ako bo dosegla za svoje člane koristi, ki bodo v dobro tudi nečlanom, prav, veselilo jo bo, ali zato si ne bo nadevala nikakih blesteči, naslovov in ne bo izrabljala tega v orna zane agitatorične, strankarske namen kakor to dtlajo socialni demokrati, ako « jim posreči v sto slučajih morda enki da dobe drobtinico, katero pa petem svoji stari navadi razpihnejo kakor otr< milni mehurček, samo di je videti nek velikega, blestečega, kar se pa razprši nič, ako se le dotakneš s prstom.
Pritrdimo torej prav radi, da Z. J. Ž. ne stoji in ne bo nikdar stala na takem stališču in da prav rada prepušča to stališče sodtugu Kopaču in njegovi socialni demokraciji. Naj se socialni demokrati le še tem trdnejše postavijo na to stališče, mi ga jim gotovo ne bomo izpodkopavali. Naj se le še temeljitejše bahajo s svojo „splošnostjo“, naj le še glasnejše kriče o
Narodni delavci, proslavimo slovesno 1. majnik!
PODLISTEK.
Prvi majnik!
Slovensko delavstvo se pripravlja, da slovesno praznuje delavski praznik — 1. majnik. »Narodna delavska organizacija“, njeni člani in prijatelji hečejo ta svoj praznik proslaviti na prav izreden način, j ■ne med zadubl m zidovjem, ne med štirimi stenami te ali one gostilne, kjer človek ne dobi niti za dibljaj čistega, svežega zraka, temveč zunaj v prosti naravi, katera prav sedaj tudi vstaja iz svojega zimskega sna in se probuja v novo, veselo pomladansko življenje. Ven torej iz mestnih zidov, v prosto naravo, da se vsaj enkrat v letu, na naš delavski praznik iznebimo onega dima in prahu, v katerem izgubljamo svoje moči dan za dnevom, da pod milim nebom
| s tisoči svojih tovarišev, prijateljev in . znancev proslavimo naš praznik, praznik I probujenja našega delavstva iz stoinstolet-nega robstva, praznik osamosvojitve de lavstva.
»Narodna delavska organizacija** priredi v nedeljo, dne 1. majnika, d poludne v gledališki dvorani .Narodnega doma** veliko slavnostno zborovanje I po katerem se vrši obhod po mestu, da nas vidi to mesto tudi v našem veselju, da nas vidi kot ljudi, ki se zavedamo svoje moči, svoj: ga pomena, da nas vidi sebi enake, ne pa le kot tovorno živino, ki je s trudom svojega dela zgradila to mesto kamen za kamnom, ki je nagromadila v tem mestu oni sijaj, ono bogastvo, s katerim se diči prvo pomorsko mesto naše države, katero pa tako rado prezira tistega, kateremu se mora zahvaliti za vse to, — delavstvo, in pred vsemi prav naše delav-
stvo, saj mera priznati vsak poštenjak, da je prav slovenski delavec v Trstu tisti, na katerem sloni v ogromni množini skoraj vse delo.
Popoludne v nedeljo, dne 1. majnika, pa se vrši velika ljudska veselica pod milim nebom in sicer na naših prijaznih, domačih — Opčinah.
Ne bo tu nikakega strogega sporeda, nič onega okostenelega obročja, ki sili človeka, da naj bi se zabaval tako, kakor drugi hočejo. Ne, popolnoma svobodno se zabavaj vsak, kakor mu poželi srce.
»Narodna delavska organizacija** se je obrnila na celo vrsto narodnih društev, da prijateljsko sodelujejo pri slavnosti narodnega delavstva, in prepričani smo, da bodo ta društva z veseljem pohitela z nami in po svojih močeh pomogla k čim sijaj-nejšemu uspehu.
Komur je pešpot na Opčine predolga in preutrudl)iva, kdor se želi popeljati z vzpenjačo, naj se popelje, saj je ravnateljstvo cestnih železnic dovolilo precejšen popust, da stane vožnja na Opčine in nazaj samo 1 K. Vozni listki se bodo dobivali v uradu N. D. O. in uradu »Delavskega podpornega društva** in »Tržaškega podpornega in bralnega društva**. Prepričani pa smo, da bo ogromna večina ude-ležnikov rajši korakala pod našo modro zastavo tja gor na Opčine, kjer nas bo pričakovala gotovo silna množica naših vrlih narodnih okoličanov, da nas pozdravijo, da nam prijateljsko stisnejo roko in v našem krogu z nami vred proslavijo naš praznik.
Neprisiljena, domača, res ljudska bo naša zabava. Tu petje, tam godba, ondi zopet za poskočno mladež vesel ples, vmes pa prijateljski razgovor, da se nasmeješ
svoji „edini upravičenosti11, naj le še si-jajnejše farbajo tiste, ki se jim dajo far-bati, s tem bo le še hitreje rastlo število tistih železničarjev, ki prav čisto nič nočejo vedeti o tej ,,splošnosti“ socialne demokracije in „edini upravičenosti", ravno tako pa tudi število tistih, ki so se naveličali verovati v edinozveličavnost Kopačevega rdečega evangelija in trum' na obračajo hrbet socialni demokraciji z vso njeno hinavščino in njenim strankarskim šovinizmom.
Prepričan pa naj bo tudi Kopač in ves njegov 'privesek, da Z. J. Ž. ne bo. nikdar storila niti enega koraka, da bi lovila člane, kakor jih lovi on in njegovi priganjači v svojo „splošno“ organizacijo. Z. J. Ž. želi imeti članstvo, ki bo vestno in točno vršilo yse dolžnosti, ki jih sprejme s pravili Z. J. Z., za kar bo tudi Z J. Z. storila vso svojo dolžnost napram njim. Ako socialna demokracija vzame vsakogar, samo da ga potem more izžemati kskor citrono, -naj le dela tako, Z. -T. Z. ji ne bo sledila na to stališče, temveč bo sprejemala slej ko prej le železničarje, ki imajo smisla za njene namene in tudi resno vol o storiti vse v dosego teh namenov. Z. J. Z. je in hoče ostati solidna firma, zato priveskov, ki se obešajo zdaj tu zdaj tm, ne potrebuje in jih prav rada prepušča falitni grajzlariji Kopač & Comp.
(Pride še.)
77 ZVEZA "
JMLOTOT ŽELEZNIČARJE?.
zjž— Sekreter Kopač ! Mož, ki se drži, kakor ie slišati po lastnih njegovih članih breznarodnih slovenskih železničarjih, le še po vplivu centrale in o katerem je bilo že toliko čitati o dvomljivemu ravnanju pri raznih akcijah organizatoričnega delovanja v prid železničarjev, ima korajžo podtikati narodnim ž lezničarjem »nepoštenost". In z kaj ? Čujte in strmite! Ker je bila Z. J. Ž. tako poštena, da .te pozvala internacionalno vodstvo na skupno akcijo v svrho povišanja stanarine in dra-ginjske doklade delavcem za Trst. Jože Kopač, povejte, ali je to izdajstvo železničarskih interesov, ako poziva organizacija Z. J. Ž. Vašo organizacijo za skupen nastop v interesu železničarjev ? Kje e izdajstvo, in nepoštenost? Pri organizaciji Z. J. Ž. ali pri Vas in Vaši organizaciji, ki odklanjate s o d e-nanje stanovskih tovarišev prid železničarjev!? Torej pri V&b, kaj ne brate Kopač ? Ali naiven bi moral biti, kdor bi se temu koraku Kopača čudil, kajti njega je in bo vladala le strast in domišjija in menda si š < vedno domišljuje, da stoji kot ediuozapovedu oč organizator železničarjev na jugu pod za-iavo internacijonale. Ne želimo mu, da J se pri tem svojem-domišljevanju vrezal, ’i dogodili se pa le more, da se mu le rdfitro zjasni, da so n egove domišljijo jufive sanje. Posmehovati se tudi hoče že Kopač, da se je pisalo v našem gla-u o bratski ponudbi. Da, Jože, vsak »rodni železničar bode smatral v sta* ov-iih vprašanjih vsakega železničarja kot tanovskega tovariša m mu lahko ponudi tudi bratsko pomoč. Da pa se bodemo zvezali proti rdečkariji, ki je izdajica interesov slovenskega železničarja na njegovi lastni zemlji in izdajica slovenskega jezika in naroda, magari s hudičem, to pa imate prav, kajti med narodnimi škodljivci morajo tudi med nami Slovenci izginiti, kakor izginevalo že med Nemci. Kopač prizna tudi, da ga pika narodnjaštvo, kar mu prav radi verjamemo, in mu le želimo, da hi ti piki ne bili za njega smrtnonevarni.
Star Kopačev prijateb. zjž— Gorica, drž. kolodvor. Kakor se tukaj čuti, je uredil plače delavcem
šali svojega tovariša, pa tudi da mu potožiš svoje brige in svoje skrbi.
Ne bojimo se očitanj, da prirejamo to veselico, saj če kdo zasluži, da se tu-patam dostojno in pošteno poveseli, je to gotovo delavec, ki se od jutra do mraka, od mraka do jutra trudi in muči, da zadosti svoji dolžnosti napram svojemu gospodarju in napram sebi in svoji družin’. Kdo mu bo torej očital, ako se hoče razveseliti na svoj praznik, na delavski praznik ! In če tu žrtvuje nekaj, žrtvuje zopet le sam za, sebe za svoje tovariše delavce, saj bo s svojimi malimi žrtvami le podprl prepotrebni podporni zaklad, iz katerega dobiva podporo v slučaju bolezni in drugih nezgod.
Zato pa, narodno delavstvo: proslavimo dostojno naš delavski praznik !
dobrosrčni načelnik \VIeser prav po svoji germanski volji. Kaznoval je, kakor je Slišati slovenske delavce stem, da oni dobijo na dan le K 2‘30, kar je 'sploh proti določbam c. kr. ravnatebstva državnih železnic, in pripomnil še, da bodo Slovenci ostali vedno najzadnji. Nasprotno pa nemškim delavcem odkazuje dnevno plačo K 2'40 do 2'50 na dan. Na tej postaji se človek že res ne i/pozna, ali je ravnateljstvo podreieno naebnku Wieserju, ali je še Wieser podrejen ravnateljstvu. Na vsak način je vse njegovo dejanje tako, kakor bi bil on gospodar nad ravnateljem, kali on dela, kar hoče in se mu vse potrdi. Le tsko naprej dokler ne bode mera polna.
zjž— Poziv sodrugotn. V glasilu socijaldemokratičnih železničarjev št. 7 od tega leta se je neka podla duša (ako ne voz štirih rdečih koles) zagnala proti moji osebi, in sicer, da si jaz domišljujein, da je mnogo takih železničarjev, ki bi se radi iznebili mednarodne organizacije. Tega si ne domišljujem, ampak lahko dokažem. da večina ni organizirana pri so-ci.jalnili demokratih iz prepričanja, ker sploh nimajo pojma, kaj je socijalizem in socialdemokrati. Takih socijalistov, kakor je n. pr. Skalar, ki agitirajo s pomočjo zaljubljenih gospodičen, pa se bodemo ogibali, že radi tega, ker se poslužujejo tako lepe slovenščine, kakor „alston, alzo" itd. Nočem drugih naštevaj ker se poznamo. Ker pa navaja dopisnik v isti notici, da sem se jaz izrazil, da bodem zbral fante in udrl živimi ob priliki znane mednarodne ali nemčurske veselice železničarjev na Opčinah v gostilno, kjer se je vršila veselica in tam vse razbil, poz vljam butičnega dopisnika, naj dokaže, da sem to res rekel, «li pa prekliče to svojo laž v istem glasilu, drugače ga imenujem podlega obrekovalca, lažnika in oskrumtalja moje osebne časti.
Simon Kariž. — Opčine.
zjž— Poziv sodrugu Ostričku, Opčine. Ker ste se izrazil, da je pripravljenih 40 K podkupnine v svrho, da bi se pretepli socijalisti na Opčinah, poživljam Vas v mojem in v imenu drugih, da navedete dotičnega, ki je teh 40 kron sprejel, imenoma in to dokažete, drugače smatramo Vas za čisto navadnega Obrekovalca.
Fran Bizjak, preds. pripravlj. odbora Z. J. Z. podružnica Opčine.
zjž— Za podporni fond. Na se-
ttanku članov Z, J. Ž. v Rihenberku dne 10. t. m. se je nabralo za podporni fond Z. J. Ž. K 4 06 st., kateri svoti so p i-spevale tudi nekatere gospe. Posebna hvala pa gre gospodu gostilničarju Gerzeju, ki je nam dal brezplačno na razpolago dvorano in daroval vrhu tega k omenjeni sveti 1 K. Srčna hvala darovateljem.
zjž— Zahvala. Podpisani se srčno zahvaljujem podružnici Kanal Z. J. Z. za izredno podporo v znesku 10 K ki mi jo je podelila ob priliki daljše bolezni moje žene. —
R u s t j a, Kanal.
zjž - Zahvala. Podpisani se srčno zahvaljujem podružnici Kanal Z. J. Z. za izredno podporo K 10 v priliki sedanje moje bolezni in želim, da bi vsi slovenski železničarji sprevideli pošteni namen orga nizacije Z. J. Z. in pristopili vsi kot člani da bi tem laglie mogla izvrševati svoje človekoljubno delo.
V Kanalu, dne 14. aprila 1910.
Franc Berlot.
zjž— Shod v Rihenbergu. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil v Rihenberku dobro obiskan shod zaupnikov čuvajev c. k. drž. železnic. Razpravljalo se je o več točkak, katere s • nanašajo na zboljšanje položaja železniških čuvajev. Slišale so se tud briike pritožba zoper upravo c. kr. drž. žel., katera se prav malo briga za svoje uslužbence, tako malo, da kaj takega niti od najbolj zagrizenega kapitalista pri vsem njegovem egoizmu ni pričakovati. V svrho izraza zahtev žel z-mških čuva ev se je sklenilo, sklicati večji shod čuvajev in bi se potem skupno stavile na c. kr. železniško ministrstvo zahteve za zboljšanje razmer čuvajev c. kr. državne železnice. Glavne točke bi bile :
1.	16 urna, namesto 18 urna služba, pri 16 urnem počitku.
2.	Pomnožeoje podelitve službene obleke, katera za sedaj določene čase nikakor ne zadostuje. Ako bi čuvaji čakali na vsakokratni termin za podelitev službene obleke, bi jih uprava kmalu opozorila na nedostojno3t njihove uniforme. Da pa si ohranijo službeno obleko čisto, mora o se oblačiti v svojem prostem času v civilno obleko, ki si jo morajo kupiti seveda sami. Tako hočemo zahtevati in to se mora tudi
upoštevati, d«, dobijo čuvaji : letno kapo ne le vsake 2 leti, ampak vsako leto, platneno bluzo ne vsaka 3 leta, ampak vsaki 2 leti. Mesto kožuha z znano kožuhovino, v kateri človek res ni več človeku oodoben,, naj se da toplo,, gladko podvle-čen zimski jooič ali pa kožuh z res čedno kožuhovino. Sramovala bi se lahko c- kr. železniška utirava teh strašil dvajsetega stoletja, kajti ako srečamo na cesti otroke, se nas bojijo, ker mislijo, da pride kak medved, odrasli se nam na smejejo. Kurjava, to je premog in drva, kar so primorani si kupiti čuvaii v čuvajnicah za režijsko ceno, nai ne jim oripelje enkrat na mesec z režijskim vlakom na dom, to se pravi v čuvajnice. Posebno na progi Jesenice—Trst do marsikatere čuvajnice še poti ni, kako naj si potem čuvaj snravi
kurjavo na dom iz kake postaje. Tako mora marsikateri vlačiti si kurjavo no kaki ozki stezi do svoje čuvainice po dve uri daleč ali pa trpeti mraz s svojo družino. Prosti dan, ki pripada '»sak mesec čuvaju, ne sme biti odvisen od železniške unrave. ampak dati se mora uslužbencu prost, kadar on potrebuje. Nehati se mora nadalje do sedaj upeljana zloraba čuvajev za postajna in skladiščna dela. ker drugače železniška uprava nikakor ne more zahtevati od ogi-balnih čuvajev nobene odgovornosti, ako bi «e morda pripetila kaka nesreča na ogi-bališčib. ker se mora že reči, da uporabljajo ogibalne, čuvaje več kot postajne delavce, kakor kot čuvaje.
zjž— Nevarnost za prožne delavce. Prožni delavci se uporabljajo po priložnosti tudi za jako nevarna dela. i ’ to v presekah. V teh presekah morajo rušiti trhli material, pri tem plezati no strmem skalovju in viseti v zraku po 50 m globoko na vrvi. Pri takem delu, katero se ne more imenovati samo težko, ampak tudi smrtnonevarno. bi morala biti železniška, uprava vendar toliko človeška, da bi priznala tem delavcem pri takem delu vsaj 50 vinarjev na dan doklade. In to se bode tudi zahtevalo. Saj lahko poskusi tako delo enkrat kak inženir, da bode poskusil, kako ie to prijetno. Železnica, bodi malo bolj človeška !
zjž— Članom Z. J. Ž. ki jih tiče!
Naznanjamo članom, ki so zaostali s svojo članarino 3 mesece, da sem jim v slučaju, ako ne dopla čajo, vstavi v mesecu m Mu list „Narodni delavec" kot društveno glasilo in so zgubili tudi vse pravice do društva,, ter se smatra, da so izstopili. Kdor je zaostal več mesfcev s članarino in ne more vse doplačati, se vpiše lahko kot na novo pristopajoč član, ne da bi moral še • nkrat plačati vstopnino. Seveda si pridobi pravice članov šele po preteku 6 mesecev, kakor ie označeno v pravlib.
zjž— 1. majnlk v Kanalu. Podružnica Kanal Z. J. Ž. napravi L maia skupno s podružnico N. D O. v Kanalu obhod in sicer točno ob 11 in 3/4 dono-ludne s sokolsko godbo iz Prvačine. Po-pnludne od 3. do 8. ure zvečer popoldanski ples proti vstopnini, od 9. ure zvečer do 3 ure zjutraj večerni ples proti novi vstop nini. Vstopnina K 2. Stem poživljamo bližnje podružnic0, da sa udeležijo slavnosti 1. maja v Kanalu. Stem se napravi ob enem majnikov izlet.
zjž - Odlok c. kr železniškega ministrstva. Namesto odredbe za odmero stanarine in oceno „naturalnih stanovanj", ki je bila do sedaj v veljavi, stopi v veljavo s 1. januarjem 1910 nova odredba.
V novi odredbi se določi za podlago za oceno naturalnih stanovanj enotna cena od porabljivega pVosto a zx štirjaški meter in sicer :
Za območje občine Dunaj	K 8.—
I.	stanarinski razred	„ 7.—
II.	„	„ 6.-
III.	n	r	- 5-
IV.	.	„	„ 4.—
I. stanarinski razred je
80°/0
70°/0
60°/„
50°/o
dunajske stanarine.
Tako se plača na primer v Trstu v naturalnih stanovanjih namesto kakor prej 8 K za štirjaški meter, samo 7 K. naje-8dnicah na primer namesto 5 K za in2 samo 4 K
zjž— Podružnica Maribor Z. J. Ž.
Radi nepričakovanih zaprek se preloži ustanovni občni zbor podružnice Maribor Z. J. Ž. in se vrši isti dne 5 maja t. 1. ob 4. uri popoludne v ..Narodnem domu" v Mariboru. Zanimanje z* Z. J. Ž. raste vedno bolj in je upati, da prihodnji mesec število članov zopet poskoči. Seveda bode naša podružnica tudi marsikaterega nemčurja internacijonalca bodla v oči, kar
pa nas ne bode ustrašilo, da ne bi zastavili vseh svojih sil, da postane naša po-' družnica ponos Z. J. Ž. na skrajno °b-groženi meji. S časom upamo, da boe jo sprevideli vsi slovenski železničarji, da spadamo svoji k svojim in da tudi mi železničarji ne smemo ostati še dalje zadnje kolo slovenskega naroda.
zjž— Delavce rokodelce drž. železnice vabimo, da pridejo v soboto dne 23. aprila ob 7. uri zvečer na važen razgovor v društvene prostore, Via Lavatoio štv. 1. I. nadst.
Domače vesti.
d— Zadnji čas za reklamacije
volilne pravice pri okrajni bolniški blagajni poteče s pojutrišnjim dnem, nedeljo. Poživljamo torej tovariše delavce, ki so člani okrajne bolniške blagajne in se še niso vpisali na. reklamacijske pole, nai to utore takoi, še tekom jutrišnjega dneva, Sobote. Take pole so na razpolago v društvenih prostorih N. D. O. ul. Lavatoio št.
L in pri vseli zaupnikih po delavnicah. Ne zamudite torej časa !
d Več Odločnosti! Iz Ltoydovih delavnic nam prihajajo poročila o silno pristranskem postopanju socialnih demo-kratov pri takozvanib kolektah za delavstvo. Socialni demokrati imajo namreč to navado, da prihajajo da.nZadaev.om s ko-Lktarni za sveje ljudi. Naše delavstvo je dobrosrčno in da prav rado p > svoji moči za svojega sotrpina delavca, neglede nato, ali je dotičnik tega ali onega prepričanja. Vse drugače pa socialni demokrati. Za svoje da. za svoje hodijo tudi okrog naših, ali ča pa je v potrebi kak nas človek, tedaj pa se zgodi, da socialdemokrati ne samo, da nič ne dajo, temveč še skušajo celo onemogočiti kolekto. Tako se je zgo-dilo v zadnjem času, da je neki tak sodrug, menda z imenom Mi Ioni kar po vrsti odreial kolekte za socialne demokrate, do-čim je naše delavstvo že dolgo časa zahtevalo, da se izobesi naznanilo kolekte za nekega našega človeka. In dasiravno je ta Miloni že rekel, da pride na vrsto ^ na-šinec, pa je vendar bilo nanovo izobešeno naznanilo kolekte za nekega drugega, ln tu moramo sedaj odobravati odločni nastop našega tov. Juriševiča, ki se ni bal nobene zamere ter kratkomalo raztigal razobešeno naznanilo in na pristojnih mestih z vso odločnostjo nastopil za pravice naših ljudi ! Tako je prav ! Odločnosti je treba, pa ne bodo pometali z nami. Mani ponižnosti, pa več poguma in odločnosti. Le tako bo prišlo naše delavstvo do svojih
pravic.	.	.
d— Iz mostne plinarne (gas) nam
poročajo : Nastop slovenskega delavstva v zadevi ustanovitve nove socialistične oiga-nizacije za pbnarno je napravil velik vtis na delavstvo st Job, posebno pa še na tiste, ki so misl li. da bodo slovensko delavsto kar lepo pobasali v koš in p >tem delali ž njim, kakor bodo hoteli. Seveda s > se strahovito opekli ob zavednosti slovenskega delavstva, ki noče niti slišati o kaki drugi organizaciji, kakor o N. I). O. In res, kakšna neumnost, ustanavljati novo društvo. Saj so že takointako tri organizacije zastopane v plinarni, čemu potem še m ve. N. D. 0. ima svoje člane v pliuarni, imajo jih socialni demokrati pa Pagnini. Ce je socialnim demokratom res toliko na tem, da se izboljša stan e delavstva v mestni plinarni in ako se sami ne upajo ničesai doseči, zakaj se pa ne obrnejo na ostali dve organizaciji, na našo in Pagninijevo, da bi se vse tri organizacije skupaj potegnile za delavske koristi. N. D. O. je vedno pripravljena sodelovati pri takih rečeh, zato ker je poštena, ker ji ,je korist delavstva res na srcu, ne pa na jeziku. Drugače pa je pri socialistih iu Pagni-njancih. Tem ni za koristi delavstva, temveč le zato, da bi se bahali potem, ako bi kaj dosegli, češ mi sami smo to dosegli, glej d lavstvo, zato moraš pristopati k naui in s svojimi težko prisluženimi kronami polniti naše blagajne ter nam kričati živio in eviva. Ker jim ni za korist delavstva, temveč le za strankarske koristi, zato niso hoteli niti socialni demokrati niti Pagninjanci nikdar skupnega nastopa za delavsko koristi. Da bi pa dobili vse plinarniško delavstvo v svoje kremplje, zato so pa socialisti ustanovili, to novo organizacijo, v kateri pa ni niti enega naših. Mi smo nasprotniki socialnih demokratov, toda rečemo, da tudi temu novemu društvu ne bomo nasprotovali, celo nasprotno, ako se obrne na nas za skupni nast >p v zboljšanje delavskih razmer v plinarni, smo vedno pripravljeni sodelovati. Strogo pa stojimo na tem, da ne more in ne sme biti noben slovenski delavec član tega društva, ker je socialno-
demokratično. Član N. D. O. biti in obenem biti član socialnodemokratičnega društva, to moro biti le kak brezznaeajnež, falot, pošten delavec more biti le tam in samo tam, kamor spada po svojem prepričanju.
d— V socialni demokraciji občutno poka. To zlasti dokazujejo dogodki zadrega tedna na Češko Moravskem in pa na, Štajerskem. Na Češko-Moravskem se bije velik boj med takozvanimi socialnimi demokrati avtonomisti in centralisti. Avtonomisti zahtevajo samoupravo, neodvisno nd osrednjega socijslnodemokrntskega vodstva na Dunaiu in vodstva v Pragi, dočim so pa centralisti za osrednjo upravo. Za samoupravo se ie izreklo nad sto strokovnih organizacij moravskih i" se ta samouprava tudi izvede. O shodu centralistov .ie poročala „Arbeiterzeitung“, da. ie b:l na njem zastopanih po 200 delegatih 28.000 Članov. Naj si že bo ta razpor resen ali navidezen, vsekako ie znamenje, da v socialni demokraciji ni edinstva. in enotnosti da "e pripravlja razpad. — Enako ie tudi ^a Štaierskem. Socialna demokracija na Štajerskem in Koroškem ni bila nikdar drugačna, kakor nemško-nacionalna, kakor je pri nas v Trstu v resnici tudi italiiansko-narndna. Pristaši socialne demokracije slovenske narodnosti so bili prrisiljeni vstopati v to nemškonacialno organizacijo in njihovi nemški sodrugi so iih vedno gledali postrani kot „bindišarje“. Takozvana „iugos'ovanska“ socialna demokracija se ni nikdar brigala za te ljudi in jih prepuščala' v svoii ..mednarodnosti" ponemčevanju. Naveličali so se pa Slovenci vednih psovanj in rapostavljanj. V ponedebek. dne 4. t m.. RO sev Kapfenbergu na Zg. Štajerske slovenski in nemški sodrugi sprli popolnoma. Prišlo je do velikanskega, pretepa, katerega posledica pa je — odločitev Slovencev od nemške socialne demokracije. Slovenci hočejo ustanoviti svojo organizacijo. Le žal, da najbrž med njimi ni ljudi, k' hi jim prav na podlagi teh dogodkov pokazali, kako škodljiva ie socialna demokracija delavstvu sploh, posebno pa še slovenskemu, kako lažnjiva so njena zagotavliaja enakopravnosti vsakomur, da slovenski delavec more priti do svojih pravic le potom svoje lastne, narodne organizacije. Bilo hi le želeti, da se najdejo taki liudje ne samo v Kapfenbergu, temneč tudi drugje v industrijskih krajih na Štajerskem, kakor v Ljubnem, Koflachu, Donaivifau, Voritsbergu, zlasti pa v Gradcu kjer tisoči in tisoči slovenskega delavstva čakajo odrešenja iz n°mškonacionalne socialne demokracije. Našo „Narodno delavsko organizacijo" tu čakajo še velikanske naloge, kaiti le naša N. D O. je tista organizacija. ki bi mogla združiti vse to slovensko delavstvo v močno armado, ki bi potem nrav hitro pometla z našimi Jugoslovanskim" socialnodemokratičnimi brezdomovinci.
d— Razglednice N. D. O. Narodna delavska organizacija je založila jako lične razglednice v narodnih barvah. Opozarjamo vse skupine in podružnice, zlasti pa tudi posamezne člane N. D. O., da v slučaju potrehe uporabljajo le naše razglednice, katerih čisti dobiček je v korist naši organizaciji. Posebno pa še želimo, da bi se te razglednice uporabljale na dan našega delavskega praznika, na dan 1. majnika !
d— Pagninjanska lumparija. V
prosti luki ie neki .regnikolo" iz vipavske doline, ki niti pošteno italijanski ne zna. To človeče je vodilo nekega Pagninijanca okrog slovensk h delavcev ter jih popisovalo za sedanie volitve v okrajno bolniško blagajno. To je lumparija, kakršna se ne more dovolj ostro obsoditi. Poživljamo tiste slovenske delavcp, ki jih je na ta način vjel Pagnini po tem nesramnem rene-gatu. da nemudoma prekliče;o svoje pooblastilo !
d— Volitve v okrajno bolniško
blagajno. V soboto, dne 16. t. m. zvečer ob 8. se je vi šil v Skednju v pro*tordi »Gospodarskega društva" dobro obiskan shod N. D. O., na katerem se je razpravljalo o volitvah v boln ško blagajno. Narodno delavstvo je z navdušenjem sklenilo, da naj narodno delavstvo nastopi samostojno za svoje pravice pri teh volitvah. V nedeljo dopoludne se je vršil enak shod v Rojanu, popoludne pa na Opčinah, kjer se je sprejel enak sklep. Tekom tega tedna so se vršili enaki shodi tudi pri sv. Ivanu, v Skednju, pri sv. Jakobu in pri sv. M, Magdaleni Spod. Slovensko delavstvo je
pač prišlo do prepričanja, da je zadnji čas, da se osamosvoji, da se popolnoma odtegne vplivu raznih »reševalcev" delavstva, ki imajo za delavstvo le lep. besede kedar rabijo delavstvo, drugega pa nič. Na eni strani breznarodna socialne demokracije, na drugi pa skraino šovinistični Pagninijanci — ali je sploh mogoče, da bi naše narodno delavstvo storilo le en korak v korist enim ali drugim ? Ne! Torej samostojen nastop!
d— Pozivjamo narodno delavstvo* da naj še od prvega do zadnjega moža, ki plačuje svoje doneske v okrajno bolniško blagajno, udeleži volitev v okr. bolniško blagajno in se vsaj zadnji čas jutri v soboto, dne 23. t. m. prijavi v uradu N. D. O. ali pa pri njenih zaupnikih, da se reklamira zanje volilna pravica. Po nedelji, dne 24. t. m., je prepozno.' Narodni delavci, pobrigajte se za svoje pravice, na va,s samih je ležeče, kdo bo v bodoče upravljal okrajno bolniško blagajno in kako jo bo upravljal 1
d- Slavnost 1. majnika v Gorici. N. D. O. v Gorici priredi v nedeljo, dne 1. majnika, na delavski praznik, svojo veliko veselico v prostoVih pri Kateriniju. Začetek ob 3. popoludne. Pri slavnosti sodelujejo pevci iz Solkana in pevsko dr. iz St. Andreža, ter popolen vojaški orkester. Slavnost se otvori s slavnostnim govorom. Oficielnemu delu sledi prosta zabava s petjem, šaljivo pošto in plesom na dveh plesiščih. Vabimo vse tovariše narodne delavce in njihove prijatelje iz mesta in okolice, da se v čim najobilnejšem številu udeleže proslave našega delavskega praznika.
d— Veselični odsek N. D. O. vabi vse svoje člane in tudi druge tovariše, ki bi hoteli sodelovati na dan 1. majnika, na jako važen sestanek, ki se vrši v p et e k dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. Radi važnosti se prosi obile in točne udeležbe.
Veselični odsek N. D. O.
d— Skupina N. D. O. — »prosta luka" priredi v nedeljo, dne 8. majnika vesplico v .Narodnem domu" v Barkovljab. Prihodnjič več.
d— V protest nroti dejstvu, da ie »Tržaška posojilnica in hranilnica" prezrla pri razdelitvi svojega letnega čistega dobička bolniški podporni zaklad N. D. O., iz katerega dobiva podporo v bolezni naše zatirano slovensko delavstvo, podarjam v ta podporni zaklad 1 K.
Josip Košir.
d — Zahvala. Podpisani se zahvaljujem N. D. O. za podporo 20 K, ki sem jo prejel od nje v času hude stiske. Naj-prisrčnejša hvala !
Jurij Dobrajc.
Iz Pule.
\
Proslava 1. maja !
Kako več javismo, narodno radničtvo sprema se, da svečano proslavi 1. maja.
U jutro obdržavati če se u dvorani ..Narodnog Doma" javna manifestačiona skupština.
Po podne u 3 sata biti, če u vrtu »Narodnog Doma" zabava sa prikaziva-njem, pjevanjem, tamburanjem, tombolom i srečolovom uz svirku vojničke glazbe. Na večer pak biti če ples u dvorani
Pozivamo sve svijesno narodno radničtvo, da brojno pohrli na skupštinu i dostojno proslavi radnički blagdan, prisu-stvujuči tak' djer po podne zabavi u vrtu.
Proslavimo svečano prvega maja!
p. — Predavanje na Velom Vrhu.
U nedelju, 24. ov. mj„ u 4 sata p. p. biti če na Velom Vrhu predavanje, prire-djeno od N. Ii. O. Drugovi iz Velog Vrba i Tivoli a neka svi dodju.
p.— Sastanak u Stinjanu. Prošle nedjelje odgodjeni sastanak N. R. O. u Stinjanu radi ružnog vremena, obdržavati če se ove nedjelje dne 24. ov. mj. u 4 sata po podne u gostioni Mihaljevič.
p.— Uspjeh »Narodne Radničke Organizacije". Poznat je postupak socialdemokrata u pitanju jezika kod kotarske bolesničke blagajne, kojim su, netom su dobili upravu u ruke, promijeoili do tad postoječe tiskanice u. čisto taljanske. Pro-tiv tome postupku ustala je u svoje doba N. R. O. i u javnoj skupštini odlučno
protestirala protiv krnjenja našeg prava resolucijom, kojom poziva sve narodne elemente u borbu za izvojštenje potpune jezične ravnopravnosti u kotarskoj boles-ničkoj blagajni i ne primajuči nikakav spis, koji nije hrvatski. Ta resolucija je bila dostavljena do znanja i c. kr. kotar-ekom poglavarstvu kao nadzornoj oblasti. Ovih je dana c. k. kotarsko poglavarstvo odgovorilo na podnesak, dostavivši prepis odluke, koju je posla o kotarskoj bolesnič-koj blagajni, kojom poziva istu da udo-volji našem pravu zakonom nam zaiamče- i nom i da hrvatskim strankama do Javi 1 sve spise, račune i riješenja hrvatski. j Ujedno c. k. poglavarstvo javlja N. R. 0., i da predsjednik kot. bolesničke j blagajne moli članove brvat- ; ske i slovenske narodnosti,; da se u z t r p e i da če u ovoji godi ni nabaviti brvatske tiskanice. Tm pr v1 m uspjehom može N. R. O. da bude zadovoljna, nu ne .unije da sustane i ne prisili upravu kotarske bolestničke blagame, da odmah uvede hrvatske tiskanice. Gospoda S( cial-demo-krati, koji su se tolik > junačili i ustajali protiv N. R. 0. na jedanput mole istu, da se uztrpi. Njihovi vodje, koji su govorili, da kot. bolesnička blagajna nije aužna da hrvatski ureduje, iza kako su bili podučeni o svojim dužnostima, moraju da udovolje našem povrijedjenom pravu i moraju da nas mole za uztrpljenje. Nu mi u narodnim pitanjima ne poznamo uz- j trpljenja, kao što ga ne poznamo u borbi za radničke interese, več čemo i dalje poduzeti sve korake, da ne trebamo to uztrpljenje imati, več da nam se čim prije j udovolji pravu, koje nam pripada. Borbu l valja nastaviti, da pobjeda ne bude samo S u priznanju našeg prava, več i • u udovo- ; ljenju istome. Istom odlučnošču, kao i do sada, treba da i dalje uztrajemo i pobjeda biti če podpuna.
p.— Izbor liječnika u bolesničkij blagajni radnika zaposlenih kod c. i k. mornarice. Kod bolesničke blagajne mornarice osnovalo se je novo (četvrto) mjesto liječnika radi velikog broja članova, koji nijesu mogli uživati dovoljno liječničke njege sa dosadašnjim brojem liječnika. Bio je razpisan natječaj na to mjesto i izmedju natjecatelja imenovan je večinom glasova dr. Stanek, premda radničtvo ne poklanja istome pouzdanje, koje je neobhodno potrebito jednorn liječniku sa strane onih, koje ima da liječi. I baš o tome imenovanju hočemo da reknemo par riječi osobitim obzirom na način, ko-jim su neka gospoda agitirala za dr. Sta-neka. Spomenusmo, da je dr Stanek imenovan večinom glasova. Tu večinu su po-mogli stvoriti i dva člana uprave zastup-nika radničtva, koji se nijesu ni najmanje osvmuli na mišljenje i ž<-lje radničtva, premda su baš njihovim povjerenjem kao kandidati N. R. O. u upravu bili izabrani. Njihova ]e dužnost bila, da se osvrnu na mišljenje radnika i da svoj postupak i svoje glasovanje udese baš prama željama radnika. Tim što su se oni odvrgli od svojih drugova i ne glasovali složno sa drugim zastupnicima radničtva u upravi, tim su ujedno prestali biti i pouzdanici radničtva u upravi i izgubili su njihovo povjerenje. Imenovanje je izazvalo medju radničtvom veliko nezadovoljstvo osobito, što je medju natjecateljima bio i jedan kandidat, koji je svojom dosadašnjom praksom i drugim svojim kvalifikacijama potpuno pružao garancije, da če njime radničtvo u svakom pogledu dobiti izvršna liječnika i švog prijatelia. U natječaju se je zahtjevalo kao kvalifikaciju i praksu za pomoč pri rodjenju, koju, u koliko je po-znato, dr. Stanek kao dosadašnji vojnički
liječnik nema, svakako pak je nije imao u mjeri, u koioj drugi natjecatelj. I baš okolnost, što jo dr. Stanek bio do sada vojnički liječnik, je na radničtvo najviše djelovala, da je primilo njegovo imenovanje negodovanjem. Način pak, kojm su se neki služili pri agitaciji za njega, je svakako za osuditi, Razglasivali su svuda, da viceadmiral Ripper hoče, da bude imenovan dr. Stanek, tvrdili su, da radnički kandidat nečo, i ako bude imenovan, na-stupiti mjesto, več da ide samo za tim, kako da postigne veču plaču od opčine, u kojoj služi. A što je žalostno u toj agitaciji, isticao se ie drugi liječnik iste blagajne, Hrvat i ki tome drug liječnika, protiv koga je agitirao. To je postupak pri ovom imenovanju, koga iznesosmo, da radničtvo znade, kako je stvar tekla i da nastoji, kako se nešto slična ne bude moglo ponoviti, da bude imenovan lijcčni-kom onaj, prama ko j emu radničtvo gleda nepovjerenjem, več onaj, koga radničtvo želi i koji mu pruža dovoljno garancije u svakom nogledu. Drugo neka radničtvo znade, kako su se držali zastupnici radničtva pri imenovanju, da uzmogne odgovornost svaliti na onega, tko je tomu imenovanju doprinio.
DOPISI.
Iz Zagorja ob Savi. V izpolnitev zadnjega dopisa, javljamo še : Neresnična je trditev, da je ža leto minulo, odkar ja imela »Narodna delavska organizacija" prvi posvetovalni sestanek. Seveda je samoumevno, ako je bilo tajno posvetovanje, ni imel nikdo brez povabila prostega vstopa. Na shod so bili vabljeni le slovenski narodni delavci, ne pa steklarski razgrajači, ki so se ravno iste nedelje s silo hoteli udeležiti posvetovanja, ter ga pod vodstvom Čohala razbiti. Resnica je, daje Čobal lahko ponosen na to svojo kompa-ni.jo. Vprašati hočem, kdaj se kdo izmed mirnih naših ljudi udeleži tajnih posvetovanj ? Na javni shod, katerega je sklical Čobal dne 27. svečana t. 1., je prišel le en naroden delavec, a še tega so s palicami pognali, ker se je predrznil ugovarjati. Nadalje predbaciva „Praporiev“ dopisnik, kaj vse je obljubila liberalna stranka klerikalcem, samo da so sklenili kompromis. To nas sicer ne briga, ali vendar smemo to primerjati s činom, katerega je storil gospod Čobal s svojim adjutantom Repovžem. Čobal, kot zaščitnik delavcev proti nemškutarskim izkoriščevalcem, je šel ter sramotno prestopil k zvezi »rudnik, Mihelčič, Sclnveiger i. t. d." — kapitalistični stranki! No pa kaj bodemo o tem več govorili. Prodal je uboge delavce mamonu kapitalistov, kateri jih vedno huje izkoriščajo. Ubogi delavci morajo sedaj, poleg že tako majhne plače, razun nedelje še po dva druga dneva na teden praznovati, kar pa do letošnjega leta ni bilo. Kako naj sedaj izhaja delavec s svojo ženo in kopico majhnih nedoraslih otrok. Že vsled slabe plače je marsikateri zadolžen, a kaj naj pa sedaj počne. Ni čuda torej, da se mnogo naših domačinov izseljuje v tujino, upajoč na boljšo bodočnost. Odpotovalo jih je dne 15. t. m. kakih 20 družin in do 30. t. m. kaže zopet, da odpotuje kakih 40 do 50 delavcev rudarjev. Kar se pa tiče naših preda vanj, katere je imel tovariš Slavoj Škrl, so usoela popolnoma zadovoljivo. Že prvo, dne 30. januarja t. 1. je bilo vzlic slabemu vremenu povoljno obiskano, bilo ie nad 50 poslušalcev, dočim je imel Cobalov javni shod dne 14. januarja t. 1. komaj 14 do 20 poslušalcev. Kakor se je pa pokazalo na društvenem javnem shodu, je upati, da se bodejo tudi Cobalovi pristaši vpisali v
A	CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE.	fl ■ ■
■ rt	5£ \a obroke ^	< CD a ~
o> S oo E o o . SL	1/elika zaloga izdelanih oblek	3 S CD CQ ... PJ IM
01 E iS ■E, Jo os o	za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.	cr s ® £ *»
a. *" co	Adolf Moris, ul. S. Glovunnl 16,1. n. zraven ,,BUF“'ET AUTOMAT1CO“	“ < 1
■ii	POZOR! Skladišče ni v pri II- JH	POZOR! Skladišča ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju.	j^j 5ju, ampak v prvem nadstropju.	A
iKonsumnn zndnijn M. D 0.
Prodajalne: ulicaBosco 17. : Telefon: štev. 23-21.
It. ul. Miramare III. v Škednju.
čisti dobiček tega vašega prvega apodarskega podjetja )e namerilen Vam In Vaši sveti stvari!
go-
le
naše vrste. Lahko je tedaj umevno, kaj je dalo Cobalu povod, da si je za voglom domov grede iz * Sokolovega doma“ brisal grenke solze. Prav tega dne je izprevidel, da ga njegovi verni pristaši več ne marajo, ampak ga zapuščajo. Ko bodo delavci iz-prevideli namene »Narodne delavske orga-nizacije“ v Zagorju, bodite prepričani, da malokdo še ostane pri internacijonalcih ! Za danes dovolj, pride pa še.
Ajdovščina, dne 19. aprila. Podružnica N. D. O. v Ajdovščini skupno z društvom za podporo rokodelcev v Ajdovščini proslavita 1. majnik na sledeči način : Ob 4. uri zjutraj budnica, obhod z godb« in streljanjem topičev po Ajdovščini in Šfcu-riji. Od 11. do 12. dopoludne svira godba na Lavričevem trgu v Ajdovščini. Ob 3. uri izlet na piano v bližnji gozdič za Štu-rijem, kjer se bo vršila prosta zabava z govorom, petjem, godbo itd. in to do 8. ure zvečer. Sam zabavni prostor naprav ja najboljši vtis, dekorirati ga ni treba, ga je že sama narava : gostorastoča drevesa, razno grmičevje, z mahom obraslo skali-čevje, drugače gosto z zeleno travo posejana'gladka tla, svež zrak. Tu torej, dragi tovariši in tovarišice ter vsi drugi obojega spola, prijatelji narave, se snidemo 1. maj-nika, da se pozabavamo in poveselimo te krasne narave in tako dostojno proslavimo naš prvi delavski praznik!— Pri vsem svira slav. »Sokolska" godba iz Prvačine. Za okrepilo bo tudi po mogočnosti preskrbljeno, sicer pa brez miz in stolov, kar po domače kakor kosci ob košnji na zeleni mizi.
Bralno in pevsko društvo „Zarja„ v Koprivi na Krasu priredi ples dne 24. aprila t. 1. na dvorišču gospe Ivanke Zega. Svirala bode Sokolska godba iz Prvačine. V slučaju slabega vremena se
prenese ples na 1. maja t. 1. Čisti dobiček je namenjen v korist društvu.
Iz delavskega sveta.
ds— Stavke. V mesecu januarju 1910 je bilo v Avstriji v vsem 47 štrajkov Po strokah so bile 3 rudarske, 1 v prste-narski, kamnarski, glinarski in steklarski obrti, 3 v kovinarski stroki, 7 v tovarnah, 1 v usnjarski, 7 v tekstilni, 11 v krojaški, 6 v papirni, 4 v jestvinarski, 3 v stavbnih obrtih 1 v trgovini. Kolikor je znano, se je udeležilo štrajkov 2678 delavcev. Velika večina stavk je bilo uprizorjenih vsled nezadovoljnosti s plačami. Stavke so imele po večini uspeh— 31. Uradna statistika ne pove, v katerih strokah se je dosegel uspeh dasiravno bi bilo zlasti zanimivo izvedeti, ali je bil dosežen uspeh v strokah, kjer je bilo največ stavk. S stavkami je bilo zadnjih deset let, od 1. 1899. do 1. 1908 v Avstriji izbubljenih 12 in pol milijona delavnih dni. Ta izguba res ni majhna, ali izogniti se ji ni mogoče, ako si delavec noče zapreti poti do zboljšanja svojega položaja.
Odgovorni urednik : STEFAN KOS.
Lastnica in izdajateljica: N Alt 01)N A DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA ..EDINOST11 v Trstu.
m
3IE
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je
prevzel
pekorno in slaščičarno
ui. Molin Grande štv. g.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Josip Tauč&r.
3 ni
Novo pogrebno podjetje
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
se je preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni)
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vri
| Irm | Eoj
% Te
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Eogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se -uljudno priporočajo
Telefon $t. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.
J
brez konkurence
g kii m m AITE
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ui. S. Lazzaro 5.
V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
i
Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa sed enar vrne brez nikakih zadržkov, poskusiti in sc prepričati.
VINKO SKERK
PEKARNA in SLADClČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
Članom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. D. 0. so znižane cene.
Književne novosti:
2-20
3.2»
udani
Alojz Povh, urar.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vutkov^tuili naj finejši h in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Tomo Kelemenič
krojač
ul. Giulia št 31. I. ndst. priporoča svojo moderno urejeno krojač-nico. v kateri se izvršuje vsa dela spadajoča v krojaško obrt. — Cene zmerne Svoj k svojim !	,
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A11’Adrla“ ul. Nnoru štv. II in „Ai fratelli dalmati“ alicl Zudecelie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
@@@@@@@@@@@@@@0
GREGOR .IČ: Poezijo, zv. IV. ... K
vezano
GOVEKAR:	»Dobra gospodinja*,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano....  2'80
»Stili.ruske slike", povesti ....	„ —
BENES: »Brodskovskl odvetnik* .	„	l-50
Kip Gregorčiča................. 4
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST I	NOVOST
Hakitl za dvorane in vrte pri :: zdrah ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni in papirnici
josip Gorenjec
TRST, Via Valdirivo 40.
*B*__J?_-	mizarski mojster
«1 Osip O bOJLI TRST, ulica Bel-vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v u!ici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na raspolago tudi •razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
** Osi Slovenci v slovensko trgovino! ..
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kupujem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male stroške ter mi je tako omogočeno prodajati po
neverjetno nizkih cenah
' Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, bOOO oblek za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bogata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hlač, srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za moške.
Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajce z kor-monskega exforta ter močne hlače in spodnje hlače.
Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
£as!na krojačnica.	Use po nizkih cenah.
Govori se slovensko. -
Priporočam se na najtopleje za podporo.
Vašo blagohotno
AU8TK.O-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
30 aprila parnik , Martha Wa8hlngton‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
5 maja parnik »Sofija Hohenterfi“ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palma*..
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tratu, ulica Molla Vioooio St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Podpisani priporoča sl. i bčinstvo svojo
:: žganjarno ::
ulica Petronio številka 1.
A. B.
©sna®®®©®®©!?©®®®
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
Sa®a®®®0®©a®a©a
— JADRANSKA K .4 N K A v TRSTU -
Via della Cassa dš Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VSED^OSTflE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PRIORITETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
----VALUTE Ifi DEVIZE--------
PRE DUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Mm\ menic in laso, tezi narod
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4I:
VLOGE NA KNJIŽICE
| j — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-------
Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: »JADRANSKA11 — Trst. — Telefon: 1463 in 9 73.