f oitnlno plofono v gotovini
, I
BESED
Posamezna Številka 1 Din
Uredništvo: Dal« malinova 8 • Upravo: Beethovnova 6 N o r o č n i n-dt Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din • Čekovni račtm 17.152
Izhaja (sak petek
ŠTEVILKA 45
V LJUBLJANI, 23. DECEMBRA 1938
LETNIK II.
D^, Dlnko Puc:
Mir liuaeml
Človeštvo si pripravlja samo pot v pogi-beli in je skrajni čas, da se spametuje
Težko in nemirno leto je skoro za nami. Neprestano nam je grozil letos izbruh velike vojne v Evropi. Čeprav smo bili v Jugoslaviji toliko srečni, da pri grozečih konfliktih nismo bili neposredno prizadeti, je vendar strali pred vojno vplival tudi na nas, — saj je težko vedeti, v koliko bi mogla vojna med petimi velesilami ostati omejena samo na ozemlje teh držav. Generacija, ki se je udeležila svetovne vojne, še živi in zato imamo živo pred očmi vse grozote vojne, ki bi bile v sedanjem času še veeje in hujše, kakor so bile pred dvajsetimi leti.	;	v
Začasno se je posrečilo izogniti se grozečemu spopadu. Žrtve so bile kljub temu težke in usodepolne. S težavami in ogromnimi stroški vzdrževano ravnotežje v Srednji Evropi se je porušilo. Avstrija je izginila popolnoma, Češkoslovaška deloma, in kolikor je ostala, je gospodarsko, vojaško in politično popolnoma odvisna od Nemčije. Evropa je presekana po osi Berlin— Rim na dva dela, ki sta med seboj popolnoma ločena, vsled česar se moreta Berlin in Rim, — poslužujoč se ugodnosti notranje linije , obrniti vsak hip proti kateri koli si bodi točki zahodne ali vzhodne
fronte.	,	i
Nade, da bodo doprinešene žrtve utrdile mir, so bile jalove. Vojna je bila samo odložena in njena nevarnost bo obstajala, dokler ne izginejo oni vzroki, ki gonijo narode v vojne. Naivno bi bilo misliti, da so to samo nekatere osebnosti, katerih lmperijali-stične težnje ne dajo narodom miru. Vzroki so globlji in ti rodijo vsak čas ljudi, ki sprožijo vojno.	.	.	,
Narodi, ki se prekomerno množijo, so v strahu za svoj kruh. Doslej si je človeštvo pomagalo na ta način, da je intenzivnejše obdelovalo zemljo, da je z gnojenjem izsililo iz tal večje in boljše žetve, ali pa, da je pritegnilo k prehrani prekomorske dežele in v to svrlio izvojevalo in okupiralo ona ozemlja, kjer so živeli se pii-mitivni narodi, ki se niso mogli upirati strojnicam in topovom.
A v bodoče? Ako se tudi znanosti posreči povišati donos zemlje ako bodo tudi države izrabile vsak košček, ki še ni obdelan in ga napravile plodnim, vendar bo ob stalno naraščajočem številu prebivalstva napočil čas, kobo višek produkci je dosežen. Takrat ne bo drugega izhoda, kakor poslužiti se t r e t j e g a s r e d -stva, to je, vzeti zemljo tistemu, ki je slabsi in
Ponavljala se bo tedaj zgodovina: Kakor je svoj čas vitez izrabljal neoboroženega kmeta, plenil potnika in trgovca, a se pri tem imenoval plemenitnika, ki ga morajo redit, drugi, tako vidimo tudi danes, da o r a v n o p r a v n o s 11 med narodi ni go-v o r a. So narodi, ki so menda rojeni le za trpljenje, glej lnde, Kitajce, zamorske rodove —, in narode, ki si lastijo^ gospodarstvo sveta. Včasih je bila to samo bela rasa, danes ima ta že konkurenta v Japoncih, a v beli rasi sami se dele narodi v privilegirane in
neprivilegirane.	■	,	.	.	.	...
Če smo še pred štiridesetimi leti sanjali o večnem miru, vidimo
danes, dTso bile to iluzije in da si. čl o v e š t v o s a m o pri-
pravlja pot v pogibelj. Miselnost imperij alizma se giblje v začaranem krogu: Da bo narod močan, se mora urno ploditi; ker se je pomnožil, potrebuje več kruha; ker potrebuje vec kruha, ga mora vzeti drugim, to je, izzvati mora vojno. Če zmaga, bo se močnejši, potreboval bo še več, zato mora začeti novo vojno, dokler ne treščita skupaj dva enako močna in oborožena faktorja, ki povzročita, d«
vzidanih ves svet.	.
Bolj, kot kdaj prej, nam je potrebno, osvobodit; sc te miselnosti in misliti na m i r. Dal Bog, c a bi se človeštvo spametovalo v zadnji uri'
V tej želji: Čestit Božič!
Dr. M. Korun:
Slovenska opozicija
Poiskati je treba nove smernice za bodoče politično delo z ozirom na nove naloge in nove razmere
Kolikor je bilo v danih razmerah mogoče, so pretekle volitve v narodno skupščino pokazale .grupacijo in številčno, pa tudi moralno moč opozicije v Sloveniji-	,
Kar se tiče grupacije, so se jasno pokazale tri skupine, ki so šle tucji zunanje ločeno v volilni boj. Prva je v Slovenijo preneseno gibanje HSS, ki je nastopala celo s hrvaškimi kandidati in ki je agitirala z ideološkimi gesli te stranke, ki predstavljajo
slovenskemu narodu tuj pokret. Drugo skupino so predstavljali nekateri bivši pristaši SLS skupaj s tako imenovanim kmečko-delavskim gibanjem. Tudi ta skupina je nastopala ž gesli, prevzetimi od HSS, vendar prikrojenimi za njeno slovensko
stališče.	, „.
Tretjo skupino so sestavili pristaši JNS in socijalisti, ki so se, kakor so poudarjali, samo tehnično vezali na listo dr. Mačka. Vsaka obeh skupin je v volil-
nem boju propagirala svoj program, ki ga je JNS izčrpavala v pobijanju dela vlade dr. Stoja-dinoviča, dočim so propagirali socijalisti svoj strankarski program. Kljub tej prav za prav rahli medsebojni vezi obeh skupin, se vendar ne motimo, če trdimo, da utegnemo še kdaj srečati obe skupini na skupnem bojnem pohodu.
Številčno se opozicija v Sloveniji ni izkazala, kajti razlika med številom glasov, ki jih je dobila napram glasovom JRZ, je tako ogromna, da se ne da prepričevalno razložiti z ugodnostmi, ki jih bre‘ž dvoma nudi volilni zakon vladajoči stranki.
Mnenja smo, da je številčni neuspeh posledica moralne slabosti opozicije v Sloveniji. Ne le, da se opozicijske grupe niso mogle zediniti na enotne kandidature, kar je bilo spričo dija-
metralnih načelnih razlik res težko, temveč so tudi nastopale z gesli, ki v duši slovenskega vo-lilca niso' našla odmeva.
Precejšnje število volilcev v Sloveniji se je volitev zavestno vzdržalo, tako, da je mogoče govoriti o posebni skupini, ki je ostala med vladno stranko in opozicijo. Glasnik te skupine je bila «Slovenska beseda*. ZanidrC se reči, da sta potek volilnega boja in rezultat volitev pokazala,, da je bilo stališče zavestne abstinence pravilno, še bolj bo pa to pokazala bodočnost. Spričo jasne odklonitve vseh v volilnem boju uveljavljanih opozicijskih gesel s strani ogromne večine glasovalcev, nastaja potreba, poiskati novih smernic za bodoče politično delo tistih Slovencev, ki so prišli do prepričanja, da sta nas čas in razvoj postavila pred nove naloge.
Gustav Grobelnik, Celje:
N
r* rt t q'6 n n 5 i M
evaren
Križanje
Jvok
IVODOI
angleških in nemških gospo-
darskih interesov v južnovzhodni Ev-opi
«Slovenska beseda* je že poročala o gospodarskem širjenju Nemčije z ene in Anglije * druge strani v vzhodno odnosno južno-vzhodno Evropo. (Gl. «S1. bes.* št. 36.)
Vsem nam je še v spominu septembrsko potovanje nemškega gospodarskega ministra dr. Fun-ka v države evropskega jugovzhoda, ki obsega med drugimi tudi našo kraljevino in kjer naj bi ustvaril pogoje še za ožjo gospodarsko povezanost tega evropskega dela z Reichom. Popolnoma v skladu z misijo Funka, ki je tudi izjavil: «Jugoslavija, Bolgarija in Turčija so svoje vrste balkanska os, ki sega od nemške meje do Črnega morja — to je okolnost, ki nam dovoljuje zamisel obsežnih načrtov gospodarske graditve v teh deželah*, ali, kakor bi se izrazili mi, po načelu c.Drang nach Osten*, je prišlo v teh gospodarsko velevažnih krajih do novih nemških eko-nomsko-političnih afirmacij. Tako je RumUnija pristala na pogajanja o petroleju; pred kratkim pa je podpisgln novo trgovinsko pogodbo, po kateri se bodo med drugim likvidirali rumu nski dolgovi v Nemčiji in uredila prodaja rumunskega žita v Nemčijo. Turčija je dobila novo posojilo v višini 12 in pol milijona funtov za gradbo tovarn in pristanišč; da, celo v Perziji je tvornici Krupp uspelo dobiti naročilo gradnje rudniških topilnic za vsoto 30 milijonov RM. Jugoslavija je po tem času sklenila z Nemčijo novo trgovinsko pogodbo, Da pa bo ekonomsko sodelovanje z vzhodom in jugovzhodom popolnejše, je bil na Funkovo zahtevo na Dunaju ustanovljen «Tnstitut za gospodarsko ih kon-junkturno proučevanje južno-vzhodne Evrope*. Pred kratkim pa so bili dogotovljeni načrti o kanalu, ki bo vezal Ren, Menp in Donavo ter tako, kakor je predvideno, do leta 1946. spojil Veliko Nemčijo s Črnim morjem in z državami okrog njeg^;. Nemški ekonomsko - politični vpliv bo torej segal, kolikor ne sega že sedaj, z vsakim mesecem globlje v angleške gospodarske
interesne sfere. Vsaka razširitev nemške oblasti na jugovzhod mora avtomatično pomeniti grožnjo na zapad.
V tej bojazni in pa, zavedajoč se važnosti imenovanih gospodarskih področij, si Hoče tudi Anglija (poleg Francije) zagotoviti svoje deleže. Razen nove okrepitve že večkrat obravnavanih angleških finančnih koncernov in družb, katerih tvornice z ogromnimi dobički izkoriščajo rudna in druga prirodna bogastva tega evropskega dela, je bilo v zadnjem času podvzetih še več drugih akcij. Tako so bile Rumuniji, zlasti po londonskem obisku kralja Karola, obljubljene velike nabave rumunske pšenice za angleška tržišča. Pred kratkim pa so Angleži vložili mnogo svojega kapitala tudi v rumunsko industrijo življenjskih potrebščin in v kemično industrijo; nadalje finansirajo Angleži nekatera tekstilna podjetja v celoti za pol milijarde lejev, zlasti pa metalurgična podjetja, ki delt----------------- ----------------
lajo na izpopolnitvi rumunske narodne obrambe. Prav tako v rumunski petrolejski industriji ni udpležen samo nemški kapital, temveč pretežno angleški; po ru-munskih strokovnjakih sodeč je dobra polovica vse rumunske industrije nafte v angleških rokah. Kakor so listi poročali, pa jp kralj Karol sam izjavil, da je še «dovolj možnosti za investicije tujega kapitala v rumunski proizvodnji* ter izrazil željo, «da bi Angleži bolje poznali Rumunijo* ... V ta čas spadajo tudi velike angleške ponudbe posojil. Tako se je Anglija zavezala dati Bolgariji posojilo (za katero bo jamčila sama angleška vlada) v znesku 6 milijonov funtov, ki se bo uporabilo predvsem za nabavo poljedelskih strojev in pa vojnega materijala. Prav tako je ista finančna skupina, ki je svoj čas dala posojilo Turčiji, že meseca septembra ponudila tudi Jugoslaviji večje posojilo.
Z eno besedo: Nemčija in Anglija sta se znašli v velikem gospodarskem tekmovanju, na katero so Angleži reagirali z nedavnim sklepom vlade, da se z vsemi sredstvi podpro angleški gospodarski krogi v borbi proti nemškim trgovinskim metodam, za kar je vlada dala na razpolago skoro neompjena finančna sredstva. V želji, da bi se pomirili napeti gospodarski odnošaji med obema državama, oziroma, da se Nemčija gospodarsko reši, je bil pretekle dni poslan v London guverner nemške Narodne banke dr. Schachi z načrtom o gospodarskem sodelovanju med Anglijo in Nemčijo. Po tem načrtu naj bi se končala angleško-nemška konkurenca v srednji in južnovzhodni Evropi,, a Nemčija naj bi razen tega prejela od Anglije tudi primeren devizni kredit. Najbrže pa bo angleška vlada dobro premislila podelitev tega posojila, kajti z njim bi Nemčiji samo še olajšala njeno cks-panzivnost v južnovzhodni Evropi. V slični bojazni, da ne bi (Je-iiar služil Nemčiji, tiči tudi vzrok, da je bilo pretekli teden odklonjeno angleško posojilo Češkoslovaški. i	_	';■**
1»
-Vi,«-
V. Vlahovič, Ljubljana:
Prelelclosl
nas svari
Pred očmi moramo Imeti stvarne pow trebe državnega in.narodnega ž.ivlienja
Volitve so končane. Z njimi bo oživotvorjena nova narodna skupščina za nadaljnja štiri leta, kakor to določa ustava. Rezultati, kakršni so izpadli, so na eni Strani veren prikaz spretnosti režima, na drugi strani pa rezultat ncorijentiranosti naroda, v katero ga je potisnilo v zaxlnjih trenutkih docela preusmerjeno volilno gibanje Združene opozicije.
Za narod sta bila torej najbolj nepojmljiva sodelovanje in enotni nastop HSS in JNS iz enostavnega razloga, ker stahili do dneva skupnega nastopa pri volitvah ti dve'politični stranki v svojih načelnih smeteh, po svojem programu in zlasti po politični preteklosti nezdružljivi. Naenkrat pa so bili siljeni pristaši JNS kot
vneti pobomiki ideologije narodnega edinstva, unitarizma ter končno zagovorniki centralističnih stremljenj z glasovanjem za listo dr. Mačka okrepiti svoje prehodne ža veznik e - federaliste, ki'so številčno itak v petkratni premoči. Bil je torej napravljen ž obeh strani abnormalen korak, ki je strl vso moralno moč programov Občh sodelujočih političnih skupin.
ŠpriČo tega dejstva je bilo pričakovanje izkazane abstinence popolnoma, realno in upravičeno. Nastala je povsem nova situacija. Čočim bo HSS 'najbrže ostala kljub vsem pogreškam še vedno močna in strnjena, je JNS prišla Sc ob tisto' navidezno moč, ki Jo je vsiljevala narodu s svojim ca-
sopisjem in vtihotapljenimi yest-mi o vseh mogočih in nemogočih nevarnostih za državo in narod.
Vse pisanje in govorjenje o nasilju in sličnih vesteh torej ni moglo preprečiti neizbežnega dejstva, pred katerim danes stojimo. Vsekakor pa je potrebno, da podčrtamo še naslednjo resnico. Sistem, po katerem so se izvršile volitve, je bil pred leti ustvarjen in uzakonjen z odločilnim sodelovanjem tistih ljudi, ki so si že od nastanka naše države vedno lastili monopol na demokracijo. Napravili so ga torej v nasprotju s svojimi načeli iz gole oblastiželjnosti in maščevalnosti, — vse to pa izključno v škodo naroda in države. Pri tem uzakonjevanju svojih «demokra-tičnih* načel so namreč pozabili, da ima vsaka palica dva konca in da niso udarci palice prav nič milejši na tistem koncu, ki je prvotno tičal v njihovi roki.
Naj bo že kakor koli, eno je gotovo, da je že skrajni čas, da
se začne preusmerjati politika v cilju lepše bodočnosti preko do danes še neraziskanih širokih pojmov nekakih «načelnih» vprašanj v realno gospodarsko politiko. Pri tem naj se pritegnejo v aktivno in pozitivno delo vsi oni pošteno misleči državljani, ki ne utemeljujejo svojih pogledov z nekakih «načelnih» stališč, temveč z živimi, stvarnimi potrebami državnega in narodnega življenja.
Kdor pa misli, da se brez takih «načelnih» stališč ne da voditi politike pomirjenja in sožitja, ta ne spada več v sodobno javno življenje.
To so misli, ki nam jih narekujejo realni pogledi na nove razmere, v katerih se nahajamo, obenem pa tudi obramba slovenske samoohranitve ter previdnost in zavarovanje pred vsiljevanjem onih političnih varuhov, ki bi nas morda prej uničili, kakor pa obvarovali.
PolreLi
Jel
no sodelovanje
Z odpravo nepotrebnih ovir in težav »i utrimo pot k napredku 1
Že vsa povojna leta, odkar prebivamo v lastni narodni državi, se na vseh gospodarskih zborovanjih, razpravah in sestankih neprestano ponavljajo skoro iste temeljne zahteve, ki pa nikdar ne morejo doseči svoje izpolnitve in zadovoljitve. Vzrokov za to je več in se bomo z njimi postopno še podrobno bavili. Danes naj naglasimo enega glavnih vzrokov, s katerim so se v zadnjem času že obširnejše bavili tako slovenski, kakor tudi hrvaški in srbski gospodarstveniki v svojem strokovnem gospodarskem tisku.
Na ves glas je treba povda-riti, da manjka v našem javnem državnem življenju ono pravo in tesno sodelovanje med našimi gospodarskimi krogi in producenti na eni strani in med državno upravo na drugi strani, kakršno je brezpogojno potrebno, če želimo in hočemo, da bo tekel naš jugoslovanski državni voz res gladko, brez velikih pre-tresljajev in brez nevarnosti, da bi se utegnil na kakem kritičnem mestu in v neugodnem trenutku zvrniti v jarek. Če pogledamo vsaj za hip na zborovanja naših gospodarstvenikov in pridobitnikov, vidimo povsod skoro iste in enake tožbe ter zahteve. Indu-strijci zaman poudarjajo svojo zahtevo, naj bi se pri državnih nabavah in dobavah upoštevali predvsem in če le mogoče povsem naši domači dobavitelji; isto željo izražajo obrtniki vseh panog, ki obenem tudi trajno dvigajo svoj glas vpijočega v puščavi proti šušmarstvu, ki jih ugonablja še najbolj poleg ostalih neštetih nadlog in bremen; nič manj glasni niso trgovci, ki bijejo skoro brez upa zmage svoj težki boj s krošnjarji, kon-zumi, karteli in drugimi škodljivci; pogled na desno in levo nas pripel je na novo zlo pri gostilničarjih in hotelirjih, pri denarnih zavodih in pri neštetih drugih predstavnikih našega gospodarskega življenja.
Krivda torej leži predvsem v trm, da ni pravega in prepotrebnega sodelovanja med našimi gospodarstveniki in našo državno upravo. Gospodarski krogi pri nas predlagajo eno, voditelji državne uprave pa napravijo potem nekaj povsem drugega, nasprotnega in neskladnega. Zato nikdar ne moremo priti do one komponente sil, ki predstavlja temeljni kamen za vsak gospodarski napredek. In ker tega sodelovanja ni, trnita razumljivo neprecenljivo škodo obe strani: gospodarstvo in država. Trpijo; gospodarstveniki, ki se za--ii'> mi jo
man trudijo noč in dan, da bi povečali in dvignili svojo proizvodnjo, trpi pa seveda tudi državna blagajna, ki bi sicer z zdravim sodelovanjem zasebne in javne inicijative lahko znatno povečala svoje dohodke in se potem seveda lahko tudi mnogo uspešnejše zavzemala za razvoj našega narodnega gospodarstva vobče. V danih razmerah pa država nikakor že več ne more s polnim učinkom in uspehom apelirali na potrebno pomoč gospodarskih krogov pri nas.
Prav povsod se kažejo slabe, marsikje res že usodne posledice današnjega neznatnega, skrajno pomanjkljivega sodelovanja med javno in Zasebno inicijativo. Zlasti se to opaža pri vseh javnih delih v naši državi. Če bi bila ta inieijativa bolj živa in intenzivnejša, bi se morala brezpogojno in uspešno pokazati in uveljaviti zlasti po uvedbi cestnega sklada, kakor tudi pri naglem prilagodevanju zasebne inicijative vsem možnostim novih del, ki jih zakon predvideva in omogoča. Vsaka velika akcija države bi morala brezpogojno takoj najti svoj odmev v zasebni inicijativi, s čimer bi dobila državna akcija ono potrebno podporo in temelj, ki bi ji edino lahko jamčila popoln uspeh. Čim intenzivnejše je poseganje države v gospodarsko življenje, tembolj je državi potrebno kar najtesnejše sodelovanje z zasebno inicijativo, ker se more le s takim sodelovanjem obvarovati pred napakami, zlasti s tem, da jo podpira s svojimi bogatimi izkušnjami. Omalovaževati te izkušnje pa pomeni, samemu sebi delati težave in samemu sebi postavljati nepotrebne ovire.
Dobro in mnogo se dela le! tam, kjer zasebna inieijativa podpira javno, ta pa zopet zasebno, ker se pač vzajemno podpirata in iz tega obe vlečeta velike obojestranske koristi. Kjer pa tega sodelovanja ni, vse delo zaostaja in ostajata obe strani le na pol poti. To pa pomeni danes z ozirom na ostro tekmovanje med narodi in državami dejansko nazadovanje, katerega je bilo, žal, tudi pri nas že več, kakor dovolj. Zakaj torej ne bi poskusili kreniti po novi, boljši poti in zakaj ne bi usmerili svojega velikega, krepkega in polnega koraka naprej, namesto vedno nazaj?!
Na to vprašanje pa je poleg gornjega odgovora na mestu še drug odgovor, čigar potrebo uveljavljenja poudarjajo naši gospodarstveniki že leta in leta.
Srečne in vesele božične praznike želita vsem naročnikom, inserentom in čitateljem Uredništvo in uprava .Slovenske besede1
Nobenega dvoma ni, da bi bilo sodelovanje med zasebno in javno inicijativo mnogo večje in konkretnejše, skladnejše in uspešnejše, če bi med gospodarstvom in državno upravo obstojalo neko trajno telo, ki bi bilo dejansko neka trdna in zanesljiva vez med obema činiteljema. To telo pa bi mogel biti edino prepotrebni gospodarski svet, ki j ga vse naše gospodarstvo že dol- I ga leta tako željno pričakuje. V I
popoln uspeh take ustanove danes nihče več ne dvomi. Ko se z novo skupščinsko dobo novo izvoljenega parlamenta napovedujejo med drugim tudi najširše samouprave, vse naše javno in gospodarsko življenje upravičeno pričakuje končno odpravo naštetih težav in ovir ter s tem utrditev prave poti kvišku, k napredku in blagostanju vse države in vsega naroda.
Domači pomenki
Nova vlada dr. Stojadinoviča
Po končanih volitvah narodnih poslancev je ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovič 21. t. m. podal ostavko celokupne svoje vlade, ki jo je kraljevo namestništvo tudi sprejelo. Še istega dne je g. dr. Stojadinovič sestavil novo vlado, jLi )>MM1
•VKMfilO lAJ** '
v****#	h	"	*	**
Nova vlada je sestavljena naslednje: Ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič; prometni minister g. d r. Me h med Spah o; pravosodni minister g. Milan Simonovič; kmetijski minister g. Svetozar Stankovič; prosvetni minister g. Bogoljub Kujundžič; minister za socijalno politiko jn narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič; minister za gozdove in rudnike g. Dobrivoj Stošovič; finančni minister g. dr. Dušan L e-tica; gradbeni minister g. dr. Miha Krek; minister za vojsko in mornarico armijski general g. M i -ljutin Nedič; trgovinski minister g. inž. Nikola Kabali n; minister za telesno vzgojo naroda g. Ante Maštrovič; poštni minister g. Pa n ta Jovanovič; notranji minister g. Milan Ačimovič in ministri brez listnice gg. Vojislav Djordjevič, tir, Džafer Kulenovič in Franc Snoj.
Iz vlade so torej izpadli dosedanji notranji minister g. dr. Anton Korošec, poštni minister g. Vojko čvrkič, prosvetni minister g. Dimitrije Magaraš^vic in ministra brez listnice gg. dr. Niko Novakovič in Svetislav Hodjera. Nekateri ministri so zamenjali svoje dosedanje resore, na novo pa so vstopili v vlado notranji minister g. Milan Ačimovič, dosedanji policijski upravnik mesta Beograda, poštni minister g. Panta Jovanovič, mestni župan v Skoplju in minister brez listnice g. Franc Snoj, ravnatelj Kmečke posojilnice v Gornji Radgoni. Glede gornje spremembe v vladi je izjavil g. dr. Stojadinovič, da se smernice vlade v notranji in zunanji politiki ne bodo menjale.
Volitve na Slovaškem
Volitve na Slovaškem so zaključene s popolnim vladnim uspehom, kar je povsem naravno, saj so bile organizirane povsem po vzorcu totalitarnih držav. Volilci niso mogli glasovati za posamezne kandidate, marveč le z «da» ali «ne». Kdor ni prišel volit, bo kaznovan, če bi sodili po teh volitvah, Čehov na Slovaškem sploh ni.
Chamberlain potuje
Angleški premier Chamberlain je urnih in gibkih nog. Teka po svetu ter se poslužuje vseh modernih prometnih sredstev. A uspehi niso bog-ve kako sijajni.
Na misel nam prihaja pravljica o ježu in zajcu, ki sta stavila, kdo hitreje teče. Postavila sta se na koncu njive, vsak v en razor ter sta na dano znamenje začela tekmo. Toda jež je napravil samo dva koraka, potem se je obrnil in se vrnil na izhodišče. Ko pa je zajec pritekel na drugi konec njive, se je tam iz razora dvignila ježevka ter zaklicala: •Sem že tu!» Zajec se je začudil in
jo je ubral nazaj, a že se je pred njim oglasil jež: «Scm že tu!» Zajec je tekal, kar je mogel, vedno je bil jež pred njim. Končno se mu je ulila kri in premagan je obležal.
Tako je s Chamberlainom. V blazni tekmi teka ob osi Berlin— Rim, a vedno je pred njim tam ali jež ali pa ježeva mati, ki že sedita bodisi v Avstriji, bodisi v Češki, bodisi v Španiji, Abesiniji in bosta sedela morda tudi v Tunisu, Egiptu, Ukrajini, Memlu itd.
Božičnica
se bo izplačala po naročilu ministra g. Cvetkoviča nameščencem delavskih zavarovalnih institucij, in sicer tako, da dobe nameščenci, ki imajo plače do din 2.000.— in ki so oženjeni ter imajo otroke, 100 odstotkov mesečne plače, oženjeni 75 odstotkov, neoženjeni pa 50 odstotkov.	n	UW'
iSSSta 853! .#?!%.	IKC«W&S'
Lep in nujen program
za bodoče delo češkoslovaške vlade je nakazal med drugim novi ministrski predsednik g. Bernn tudi s sledečimi smernicami, o katerih piše ljubljanski «Trgovski list»: «G. Bernn je rekel: Javna uprava se mora preurediti, da more izpolnti vse svoje dolžnosti. Za birokracijo mora veljati načelo osebne odgovornosti. Iz vseh uradov morajo izginiti vse nepotrebne pisarije. Naloge uradni-štva So narasle, zato pa je tudi zahteva po pravičnem plačilu upravičena. Nasproten sem vsem poseganjem na uradniške plače, ki znižujejo njih življenjsko ravan, ker bi ta povzročila tudi težke gospodarske motnje. Vprašanje brezposelne inteligence se mora začeti reševati že v šoli. Izvedli bomo temeljito reformo vsega pouka. Nočemo, da vzgaja šola samo odvišno brezposelno inteligenco, temveč hočemo. da vzgoji mlade ljudi za praktično življenje v vseh poklicih.« — Te besede g. Bcrana veljajo v polnem obsegu tudi za nas. Kajti tudi pri nas je korenita reforma uprave nujno potrebna in čimbolj s to reformo odlašamo, temi večja je njena nujnost. Predvsem pa je eno potrebno, dn se demontira centralizem vsaj v njegovih najbolj nemogočih oblikah. Da se prepušča tudi v najbolj malenkostnih zadevah zadnja odločitev vedno le ministru, to mora nujno ubiti ekspeditivnost uprave. Sedanja vlada naglasa, da je njen program dvigniti gospodarsko delavnost, kar pa je dosegljivo le, če je uprava v resnici ekspeditivna, če ni treba ljudem za vsako malenkost leteti v Beograd Intervenirat, da se njih zadeva reši v doglednem času. V neločljivi zvezi z reformo uprave je tudi vprašanje ureditve uradniških plač. Naloge uradništva neprestano rastejo in morajo rasti, ker se vedno bolj veča vpliv države na vse gospodarsko življenje. Tem nalogam more biti kos samo uradnik, ki se ves posveti svoji službi, kateremu ni treba loviti se za postranskimi zaslužki. A tudi čistost uprave je zajamčena šele takrat, kadar je uradnik gospodarsko čisto neodvisen, da _ more z vso objektivnostjo presojati vsako zadevo. Ne iz sentimentalnih razlogov, temveč le iz praktičnih razlogov je treba rešiti vprašanje uradniških plač.»
Zunanja politika
V ospredju živega zanimanja vsega sveta je stal v preteklih dneh obisk g. Mussolinija v Car-boniji na Sardiniji. Vse je napeto pričakovalo, kaj bo izjavil vodja Italije po neštetih burnih proti francoskih demonstracijah, ki so odmevale dan za dnem po ulicah in trgih vseh večjih italijanskih mest, glede italijanske politike v bodočnosti z ozirom na načeto jabolko Sredozemlja, Korzike, Tunisa, Savoje, Nice, Džibutija in Sueza. Svet je doživel presenečenje. Šef italijanske vlade je bil izredno miren in dostojanstveno zaprt sam vase. Bistvo njegovega govora se je pokazalo v poudarku avtarkije, kar pa ni bilo za Evropo in ves svet nič novega in nič posebnega.
V	komentarjih k njegovemu govoru pa so italijanski listi vendarle naglasili, da preciziranje točnih italijanskih zahtev in aspiracij v gornjih načetih vprašanjih zaenkrat še ni mogoče, ker za to še ni napočil pravi in ugodni trenutek. Zaenkrat prepuščajo italijanski vodilni krogi vse razpravljanje o teh problemih italijanskemu in francoskemu tisku, sami pa stoje ob strani le kot nemi opazovalci, ki čakajo, da bo razvoj časa in življenja potisnil na površje in na svetovno pozornico ona vprašanja, katera bo treba potem reševati z diplomatskimi razgovori obeh neposredno zainteresiranih strank, ali pa s posredovanjem drugih vplivnih činiteljev.
Francoski zunanji minister gospod Bonnet je v parlamentu v proračunski razpravi za svoj resor podčrtal tesno sodelovanje Francije in Anglije v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, kakor tildi pripravljenost Francije, da bodo tudi v primeru neizzvanega napada na Anglijo vse fruncoake bojne sile na kopnem, na morju in v zraku nemudoma pohitele na pomoč Angliji. S tem si je g. Bonnet oči vid no hotel isto zagotovilo pridobiti tudi s strani Anglije za Francijo, za kar pa se mu po zadnjih izjavah angleškega premijerja g. Chamberlaina ne bo treba še posebej truditi. H koncu pa g. Bonnet ni pozabil podčrtati, da francoska vlada iskreno želi, da se vpostavijo in ohranijo kar najboljši odnošaji med Italijo in Francijo.
Medtem pa se je odpeljal italijanski zunanji minister grof Ciano v Budimpešto, kjer so ga zelo prisrčno sprejeli. Informacije iz dobro poučenih madžarskih političnih krogov trdijo, da je grof Ciano razpravljal z voditelji madžarske državne politike predvsem o okrepitvi madžarsko - italijanskega prijateljstva še pred bližnjim potovanjem novega madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Berjin, o italijanskem nasvetu Budimpešti, naj se popolnoma ustavi vsaka nadaljnja akcija za odcepitev Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške, o poskusu skupnega in enotnega italijansko-madžarskega stališča glede ukrajinskega nacijonalnega pokreta. o italijanskem priporočilu za navezan je čimbolj prijateljskih od-nošajev med Bukarešto in Budimpešto ter o čim tesnejšem italijansko - madžarskem kulturnem in gospodarskem sodelovanju. Zdi se, da je misija grofa Ciana uspela, ker bo madžarska vlada že v kratkem uvedla italijanščino kot obveze predmet v vseh madžarskih šolah, pa tudi v zunanji politiki je takoj krenila po nasvetovanih potih. Konflikt, ki je nastal med Madžarsko in Češkoslovaško zaradi zad-niih vpadov oboroženih madžarskih tolp na Slovaško, je že skoro v celoti poravnan.
V tej noči prelestni spomin se budi
na rojstvo Gospoda v raztrgani koči; prav kot takrat On, tudi danes drhti še marsikak revež brez vsake pomoči.
Brez hrane in strehe trpi siromak v podrti baraki brez tople pečice, zaman so vse prošnje, zaman vsak korak, zaman prosi bledo, sestradano lice.
Ob materi joka kopica otrok, v želodčkih je prazno in v srčkih nič bolje; nocoj to noč, ko se rodil je vsem Bog, darujmo vsak nekaj jim res dobre volje!
V zvoniku polnočni zvon krepko doni
in rojstvo Gospoda vsem bitjem oznanja; nocoj naj vsak revež brez grenke skrbi božični sen v miru in sreči zasanja!
DOMA IN NA TUJEM
VSE O N E, ki so potom naše pisarne reklamirali svoj vpis v volilni imenik za zadnje skup-ščinske volitve, prosimo, da se čimprej zglasijo v upravi »Slovenske besede» v Beethovnovi ulici št. 6, kjer dobe vrnjene svoje dokumente.
Poroka. Poročila sta se v Ljubljani g. Zoran Ra že m,-obče znani in priljubljeni gostilničar ua Žabjaku v Ljubljani in gdč. Milka Živec iz Ljubljane. Mlademu narodnemu paru želimo iskreno vso srečo!
Nj. Vel. kralj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo nad 19. mednarodnim velesejmom, ki bo od 3. do 12. junija 1939, in pa nad jesensko velesejmsko prireditvijo «Ljubljana v jesenb, ki bo od 2. do 11. septembra 1939 v Ljubljani. Za obiskovalce obeh teh velepomembnih slovenskih gospodarskih prireditev je odobrena polovična voznina na vseh železnicah in ladjah.
Hranilne vloge pri vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah so narasle v letošnjem novembru za 9,428.450 din na skupno 1.069,009.919 din. Vloge, ki so bile dvignjene v zadnjih mesecih spričo alarmantnih vesti o mednarodnem položaju, so se že v znatni meri vrnile v denarne zavode.
V	Kranju so imeli preteklo nedeljo kar dve veliki svečanosti. Svojemu namenu je bila slovesno izročena moderna šolska palača, ki je veljala nad šest milijonov dinarjev. Istega dne pa je bil blagoslovljen in svečano izročen javnemu prometu novi leseni most čez Kokro, ki je dolg 85 metrov in je veljal 350.000 dinarjev.
Silen mraz je zajel poleg ostale Evrope tudi našo državo. Ponekod je močno snežilo in imajo vlaki z vseh strani velike zamude. Najhujši mraz na svetu so zabeležili doslej v Sibiriji, kjer je kazal termometer 52 stopinj Celzija pod ničlo. V Jugoslaviji je bil zabeležen letos naj-hujši mraz v nekaterih krajih Bosne in Hercegovine, in sicer 22 stopinj Celzija pod ničlo.
Dn prepreči izmišliene vesti in njihovo razširjanje, bodisi potom tiska, bodisi z živo besedo, ie uprava splitske policije odredila za vsak tak prestopek denarno
kazen do 1000 din oziroma zaporno kazen do 20 dni.
Beograjski katoliški nadškof
dr. Ujčič je v posebni okrožnici opozoril podrejeno mu duhovščino, da sme krščevati Žide šele po večmesečni temeljiti verski pripravi in preizkušnji, ne pa kar čez noč, kakor se je to dogajalo doslej. Židje so namreč iz strahu pred morebitnim preganjanjem tudi pri nas začeli v množicah prestopati v druge vere.
Zagrebški «Zoološki vrt» bo
prihodnje leto popolnoma reorganiziran in izpopolnjen s celo vrsto eksotičnih dragocenih živali.
Naknadne volitve narodnih poslancev so se vršile preteklo nedeljo tudi v Valjevski Kamenici in je dobila po uradnih podatkih lista dr. Stojadinovica, na kateri je kandidiral bivši minister Dura Jankovič, 422 glasov, dočim je dobila opozicijska lista dr. Mačka s kandidatom Vitomirom Davi-dovičem samo 6 glasov.
Na občnem zboru nemškega «Kulturbunda? v Novem Sadu so ugotovili, da je včlanjenih v njem 300 krajevnih organizacij in društev. Samo letos je «KuI-turbund* narasel za 15 članic.
Znani srbski hajduk Koreja je bil ubit pred dnevi od nekega kmeta. Oblasti so v preiskavi ugotovile, da je pobegnil Koreja nedavno iz ječe okrožnega sodišča v Kragujevcu s pomočjo tamkajšnjih jetniških paznikov Petroviča in Čiriča, ki sta bila aretirana in sta tudi že priznala, da sta pomagala hajduku na begu za nagrado 100.000 din.
Kakor poročajo naši gospodarski listi, bo velepodjetje «Bata» zgradilo v Jugoslaviji še nekaj večjih tovarniških poslopij, v katerih bo izdelovalo tudi najrazličnejše kozmetične in higi-jenske predmete. Podjetje je že zaprosilo za tozadevno koncesijo pri pristojnem ministrstvu.
Telefonskih aparatov imamo v Jugoslaviji 53.479, in sicer jih odpade na avtomatične centrale 33.479, ostanek pa na stare stikalne centrale. Pred desetimi leti smo imeli v vsej naši državi šele 36.411 telefonskih naročnikov. Bilo bi jih pa tudi danes nedvomno še mnogo tisoč več, če bi mogli vsi interesenti dobiti
svoje aparate in številke, kar pa je onemogočeno zaradi premajhnih avtomatskih central. Po posameznih mestih čakajo interesenti že po več let na dodelitev in instalacijo telefona, toda zaman. Število radio-aparatov je naraslo letos od 95.926 na 111.994. Še leta 1931. smo imeli v vsej državi komaj 47.880 radio-naroč-nikov. Po področjih posameznih poštnih direkcij odpade: na Beograd 19.699, na Ljubljano 16.012, na Novi Sad 34.104, na Sarajevo 5.063, na Skoplje 6.613, na Split 4.484, na Zagreb 24.081 in na Cetinje 1.921 radio-naročnikov. Največji porast izkazujejo 3, 4 in 5-cevni aparati, kar pomeni, da naši ljudje mnogo poslušajo tuje postaje. Zato bi bila dolžnost, da se tudi pri nas preuredijo in povečajo oddajne postaje, predvsem pa izboljša in dvigne vsebinski oddajni spored.
Novi predsednik Češkoslovaške republike dr. Ilacha se bo v letošnjih božičnih praznikih sestal na tešinskem obmejnem ozemlju s predsednikom Poljske republike prof. Moseickim.
Bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov bo odpotoval še ta teden v Ankaro zaradi podal jšanja turško-bolgarskega prijateljskega pakta, ki se izteče meseca marca prihodnjega leta.
Novi turški veleposlanik v Londonu je postavljen v osebi dr. Tevfika Ruždi-Arasa, dolgoletnega zunanjega ministra turške republike.
Mestni svet v Monakovcm, v tem središču katoliške Nemčije, je izvolil za svojega častnega meščana Alfreda Rosenberga, znanega oficijelnega narodno-socijalističnega ustanovitelja nove germanske poganske kulture.
Židovski praznik protesta, žalovanja in samoobrambe je določen v Angliji in po vsem svetu na 8. januarja 1939.
dobi Božiček v
Drogeriji Gregorič
Ljubljana, Prešernova ul. j
Kolinske vode, nove cocteil puderdoze, parfume, kasite, kristalne vaze, n ila, fotoaparate
Nezadovoljstvo praškega tiska
postaja vedno izrazitejše z ozirom na pofašistenje Slovaške, ki ga izvajajo pristaši in sodelavci pokojnega patra Hlinke.
Lastne svobodne narodnosoci-jalistične hitlerjevske organizacije bodo imeli odslej na Češkoslovaškem tamkajšnji Nemci. Na svojih zasebnih sestankih bodo smeli svobodno nositi strankine znake s kljukastim križem in bodo tudi smeli izvešati Hitlerjeve slike.
Londonski tisk piše o priliki,
ko je sedaj Češkoslovaška iskala večje posojilo v Angliji, da Angleži nikakor niso voljni financirati novih nemških dominijo-nov, ker potrebujejo ta denar pač mnogo bolj nujno za financiranje lastne angleške vojne industrije.
Stari dunajski dnevnik «Neue Freie Presse*, ki je eden najbolj razširjenih in največjih listov v vsej Evropi, bo z novim letom prenehal izhajati po svojem 73-letnem obstoju. Tsta usoda bo
zadela tudi še dva druga največja dunajska lista, namreč «Wiener Tagblatt* in «Neues Wiener Journal*. Ti listi morajo biti udušeni zaradi tega, ker s svojo ogromno naklado preprečujejo širjenje lista «Volkischer Beobachter*. Iz istega razloga sta bila v Berlinu ustavljena 90 let stari «Berliner Tugeblatt* in cBerliner Volkszeitung*.
Indeks protifašističnih knjig pripravlja v Italiji posebna vladna komisija, ki ima nalogo, da izvede radikalno prečiščenje vseh zgodovinskih, političnih in književnih del, ki so izšla v italijanskem jeziku.
Veliki ameriški pomorski manevri, na katerih bo sodelovalo 140 naj večjih bojnih ladij in 600 bojnih lelal poleg neštetih drugih manjših bojnih edinic, se bodo pričeli takoj po novem letu ob obali Atlantskega oceana.
Po verski pripadnosti so razdeljeni Ukrajinci na Poljskem v glavnem na dve veroizpovedi, in sicer je okrog pet milijonov Ukrajincev unijatske, okrog tri milijone pa pravoslavne vere.
Božična drevesca je rumunska vlada docela prepovedala, ker se dela s tem popolnoma tujim običajem nepopisna škoda rii-munskim gozdovom in rumun-skemu narodnemu gospodarstvu.
Portugalska vlada je napram nacijonalistični Španiji docela zaprla svojo mejo in ne dovoljuje niti časopisnega prometa.
Madžarski socijalistični list «Nepszava» ima prepovedano izhajanje za štiri tedne, ker se je
o	priliki obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana zadnje dni v Budimpešti izpoza-bil tako daleč, da je na precej neugoden in nevšečen način izražal svoje mnenje o Italiji in Nemčiji ter o njuni politiki na znotraj in na zunaj.
Nemška državna uprava je naročila v Škodovih tovarnah na Češkoslovaškem velike množine topov, granat, vojnega materi ja-la in tudi 100 najmodernejših vojnih letal. Naročene popove bodo Nemci najbrže porabili v svojih novih utrdbah in trdnjavah na vzhodni nruski in zahodni francoski meji. Istočasno se Nemčija trudi, da bi spravila pod svojo točno kontrolo vso češkoslovaško voino industrijo.
Vsi židovski uradniki v Nemčiji, ki so bili unokojeni z novim letom, so z odlokom ministra za policijo Fricka izgubili pravico na pokojnino.
Pred zanimivimi razkritji stoji vsa francoska javnost z ozirom na pisan je in nanovedi nekaterih vodilnih angleških in francoskih listov. Po pisanju teh listov je baje šef francoskega generalnega štaba general Garnel in v času naikritičnerše situacije zaradi Češkoslovaške' najodločneie trdil, da sta vojaški položaj Francije in pa njena voina pripravljenost naravnost odlična, dočim je zu-nnnii minister Bonnet namenoma gledal vse črno in je zato kapituliral.
Pridelek orehov v vseh evropskih državah je bil letos zaradi pomladanskih vremenskih nepri-lik skoro povsod znatno slabši, v celoti pa je napram lanskemu letu nazadoval za skoro 300.000 vreč. Letos znaša pridelek v vsej Evropi komuj 1,645.000 vreč. V Jugoslaviji smo pridelali samo 165.000 vreč orehov in je zato poskočila njihova cena v podrobni prodaji za 100 do 120 %.
Plinske maske morajo v Italiji do novega leta brezpogojno nabaviti vsi lastniki trgovin, hotelov, transportnih družb in podobnih podjetij za sebe in za vse svoje uslužbenstvo.
Podmorski predor med Šimo-nosečijem in Fuzanom pod Korejsko morsko ožino bo v kratkem pričelo graditi japonsko prometno ministrstvo. Predor bo dolg 120 kilometrov.
Ves svoj dolg Združenim državam severnoameriškim je izplačala pred dnevi Finska, ko je nakazala zadnji obrok v znesku 232.935 dolarjev. To pa je tudi edina država-dolžnica na svetu, ki je poravnala Ameriki svoj vojni dolg. Najbrže bo tudi ostala edina.
Prihodnje leto bo svetovna razstava v New Yorku pod imenom «Jutrišnji svet» in bo trajala od 30. aprila do 30. novembra. Naslednja svetovna razstava pa se bo vršila leta 1942. v Rimu in je za njeno ureditev in zgraditev razpisal rimski cKreditni zavod za javna dela* domače notranje posojilo v znesku 459 milijonov lir s 5 % obresti in 35-letno amortizacijo. Jamstvo za posojilo je prevzela država.
Svetovna proizvodnja radija, ki se uporablja predvsem v medicini za zdravljenje raka in drugih novotvorb, je znašala od leta 1910. do danes komaj okrog 800 gramov. Ker se radij le zelo malo obrabi, bo ta množina zadostovala še zelo dolgo in so strokovnjaki izračunuli, da se bo polovica tega radija izgubila šele v 1580 letih. Gram radija stane danes okrog 4 milijone dinarjev. Uranovo rudo, iz katere pridobivajo radij, so v zadnjem času odkrili tudi v Jugoslaviji.
Letošnji vinski pridelek na
vsem svetu se ceni na približno 190 milijonov hektolitrov napram 165 milijonom hektolitrov v preteklem letu.
Italijanski državni redni proračun v oborožitvene svrhe za prihodnje leto je določen na deset milijard lir.
Egiptovska vlada je naročila
2	milijona plinskih mask za svoje prebivalstvo.
Statistika stoletnikov. Po zadnji statistiki londonskega kluba stoletnikov živi v Evropi 2500 oseb, starih najmanj 100 let. Od tega števila odpade na Anglijo kakih 500 stoletnikov.
Blizu Bukarešte gradi rumlinska država veliko tovarno kablov. Potrebne stroje ji je dobavila Nemčija.
O
Expreas kava
1	din
bitf ite m božične prainike gostilno pri „IiOVCU“
liUBUANA, Rimska c. 24 » vogal Blaiwalsova c. 2
Cene prehrane:
ZAJTRK cb 6.uri: Mleko, veliko 1 din — Kava, velika 2 din — Čaj 3 din — Ka-aba 2 din — Golaž, vampi, jetrca, ledvice itd. 8 din Razna mrzla jedila in domače pecivo.
KOSILO od pol 12. do 15. ure, kuha se dvakrat: Zakuhana goveja ali umetna juha, 2 prikuhi po izbiri, goveje meso 5 do 6.50 din — Piška, porcija 6 din — Dunajski ali pariški zrezki 5 din. VEČERJA v mnogovrstni izbiri od 3—6 din.
Hrana se dostavi tudi na dom.
TOČIMO SAMO NARAVNA DOMAČA IN DALMATINSKA VINA VSI, KI ŽELIJO PREHRANO. NISO OBVEZNI JEMATI PIJAČ! ABONENTI NA GORNJE CENE POPUST!
:i fTfalIV: ri 7	:!•
/ Gostilna
SP. ŠIŠKA Jernejeva 21
Naznanjam, da sem dobil za ptaznue zalogo vin: najboljši jeruzalemčan, r zling tei pristni cviček, kakor tudi najbolj e dalmatinsko belo in črno vino.
Obenem sporočam cenjenim halincarjem,
da sem otvonl na balinišču za zimsko sezono balincanje na ledu s ploščami.
*
Želim vsem gostom in znancem
vesele božične praznike in srečno novo leto
ter se pripori čam
Klančar Maks
OPTIK
J. GOLDSTEIN
Ljubljana, pod Trančo 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, trieUre, tlakomere, lop lom er e i. t. d.
Danes že povsod dodite lene, d bre in oceni zimske suk je in ouleke. L) biie pa tudi ie boljš». Toda oblačila „ > I VAR“, piesegiio danes vse v kvaliteti i/.delavi in nizki ceni. Naj'ečja in najbolj sortirana zaloga:
Anton Brumec Ljubljana
Prešernov«* ul. 54,nasproti Glavne posla
T i v a r oblekf za vsakega, ob vsaki priliki
r Ji	"	um'i/ i
>}C
20,000.000 LIUDi |E POKOSILA GRIPA V TREH ZAPOREDNIH
l /
VALOVIH
—	w	mm mm
Gripe, angina in revmatizem prihaja od prehlada nog. Ko se je gripa prvič pojavila v Ameriki in Kitajski, od koder je po tem prenesena v Francosko in celo Evropo, mobiliziran je bil ves zdravniški aparat da se to zlo prepreči. Ljudstvo teh zemelj je gripa stala milione.
Namesto da bolehate in zapravljate denar za zdravljenje in zdravila, pametnejše je da bolezen v pravem žasu preprečite. Gotovo jo boste preprečili, ako si pravočasno preskrbite toplo in nepremočljivo zimsko obutev.
NAŠA OBUTEV IZ USNJA IN GUME OHRANILA VAM BO ZDRAVLJE IN PRIHRANILA DENAR
MačeU Marko lisec stari deci Vaši veselje pravi.
@
V nebotičniku dvigala upravljani jaz, saj to ni šala.
ZORA
Trajne in močne nogavice iz egipatskoga bombaža, stanejo Din 9‘-
48321*648
Čeveljčki-na vezavo izdelani iz lakirane gume z močnim gumi* jastim podplatom. Ne prepuščajo vode in stanejo samo Din
15-- 19‘- in 25’-
7222-52
Tople domače copate za otroke, izdelane iz volnenega dubla z usnjenim podplatom in toplim medpodplatom. Okrašeni so z bogatim čopkom. Stanejo samo Din 25'-
2461*43600
Visoki otroški čevlji iz mekkega rjavega usnja. Njihova široka oblika vstreza kigijenskim zahtevam obutve za majhne otroke.
78155-657
Ženske galoše s široko peto, v katero dobro sede vsak čevelj. Podalj šan okrasni jezik varuje nogavice pred dežjem in blatom.
7025-44
Toplo copate z usnjenim podplatom In filcom. Obrobljene svilo in okrašene z lepo kokardo. Potrebne vsaki gospodinji.	,
f/\)
4425-6524
V teh čevljih udobnega kroja se počuti Vaša noga prav prijetno. Izdelani so Iz črnega diftina z apartnim okrasom Iz laka.
38675-631
jCelegumijasfi ženski čevlji za sneg, s toplo flanelasto podlogo in srednjo peto. Okrašene so z okusnim barži nastim ovratnikom.
2925-64648
Praktični ženski čevlji na vezavo iz. rjavega ali črnega boksa z usnjenim podplatom Im usnjeno peto.
MOŠKE
Ekonom . , Din 7’-Češljane.	.	Din	T’
Velington' Din 15‘-
ŽENSKE:
Domačica	.	Din	6'-
Zora .	.	.	Din	9'-
Flora .	.	.	Din	15'*
Tatjana	.	.	Din	29‘-
OTROŠKE:
Deran	.	.	Din	4‘-	5 - 6'-	7'.
Triglav	.	.	Din	7‘-	8'- 9’-	10'-
Sibirac	.	.	Din	7'-	9.-10'-
4055-64609
Latiki pa vendar topli čevlji Iz črnega sukna, okrašeni z krimerjem in lakasto kapico. Zapenjajo se z zaponko.
98157-660
Moške galoše potrebne vsakemu gospodu, ako hoče varovati dom pred snegom in blatom, svoje noge pa pred mrazom in vlago. Pojačane so v pregibu pa tudi podplat Je pojačen.
1937-68822
Poglejte si elegantne čevlje za uradnika, trgovca In obrtnika, izdelane Iz boksa in neraztržljivim podplatom. Prodajemo jih V črni in rjavi barvi za prav tako snlženo ceno po Din 79‘«, ~
3939-64721
Solidni, enostavni in elegantni šplčasti čevlji izdelani iz dobrega boksa z usnjenimi podplati in usnjeno peto. Spadajo v skupino naših najboljših čevljev „Naš ponos".
KVSAKEtl PARO OBUTVE IflAHO ODGOVARAJOČE NOGAVICE
K elegantni obutvi kupite naše fine nogavice, izdelane iz najboljšega flora in svile.
3967-68822
Moški Čevlji iz boksa z usnjenimi notranjki in z močnim nepromočljivim in nerazfrglji-vim gumijastim podplatom. Vsled svoje trpežnosti ti čevlji prenesejo vsak štrapac, a P® svoji obliki lahko nadomeščajo praznične čevlje.
Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela in dobave
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA
BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 ♦ TELEFON 27-04
I
Pojasnila v strokovnih zadevah brez- Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij plač o. • Cene zmerne. Postrežba	za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalnosti, pr javei,, naprava načrtov
točna in solidna e Zahtevajte re-	za str nke za priklop na omrežje krajevnih elektraren izvrSimo bre/. doplačil,
ference e Nočna služba za uujna	Popravljamo vse električne aparate, motorje, likalnike itd. Dobavljamo za
popravila e Kličite telefon 27-04.	instalacije in popravila prvovrstui materijal, kakor tudi svetila in žarnice.
r~
NOVO TRGOVINO
smo odprli na TYRŠEVJ C. 18, nasproti Figovca
ISTOČASNO
SMO PRESELILI PRODAJALNO iz „Peglezna“, Poljanska c. 7 v že OBSTOJEČO trgovino na SV. PETRA C. 24
Priporočamo se cenjenim nakupovalcem
M. PIRNAT
- - -w - )	^	t	t	.	f.	4	X
TTEŠEVA CESTA 18
modna trgovina in šivalnica perila
jj j	,v ""	!	y
SV. PETRA CESTA 24
PITANE
Razpošilja tudi po postil
P U RICE	MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE
« . nIT TTi?	fine narezke
tv A t* U IM C.	NUDI PO UGODNIH CENAH
SLAMIC
IZ RESTAVRACIJE	_
izbrana štajerska vina, rebula, kraški teran, la muškatni silvanec
Vesele božične praznike in srečno novo leto
l i
svojim cenjeuim^odj^malcem, prijateljem in znancem
TRIGLAV - J. OLUP
industrija perila in obleke Ljubljana, Pod Trančo i - Stari trg 2
Za konzorcij < Slovenske besede*: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko J ne. Tisk Delniške tiskarne, d. d* predstavnik Iran Ovsenik — vsi v Ljubljani