GRADIVO PRILOGA 5 - 1976 ZA SEPTEMBRSKO SEJO OBČINSKE SKUPSCINE POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA V OZD IN TOZD NA PODROČJU GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE JANUAR-JUNU 1976 Skupščina občine in izvršni svet sta dolžna ugotavljati realno izpolnjevanje planskih ob-veznosti iz samoupravnih sporazumov in dogo-vorov o osnovah planov, analizirati vzroke ne-izpolnjevanja in v mejah svojih pravic in dolž-nosti nastopiti z ukrepi, za katere sta poobla-ščena, oziroma predlagati ukrepe, ki so potreb-ni, da se uresniči plan in izpolnijo prevzete ob-veznosti. Polletni pregled gospodarjenja je prvi tak-šen pristop, ki je usklajen z določili zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in ima za cilj skozi analizo stanja, pogojev, vzrokov in gibanj dati odgovor, kako gospodarimo, izpol-njujemo prevzete obveznosti in planske naloge. I. UVOD Poročilo o rezultatih gospodarjenja je se-stavljeno na podlagi dokumentov in obrazcev, ki jih TOZD posredujejo občinski skupščini, in to: poslovni uspeh med letom, TOS-obrazec, za-ključni list, obračun davka iz dohodka. RAD-1, uvoz surovin in reprodukcijskega materiala in izvoz blaga in storitev. V posameznem področju je bilo vključeno naslednje število temeljnih organizacij združe-nega dela: VSEBINA Poročilo o rezultatih gospodarjenja v OZD in TOZD na področju gospodarstva za ob-dobje januar—junij 1976. Poročilo o organizaciji in delu davčne uprave v času od 1. januarja do 30. junija 1976. Osnutek za javno razpravo družbenega do-govora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. Predlog odloka o urejanju zazidalnega otoka ŠS 108 v Šentvidu. Predlog odloka o dopustnosti gradnje ka-nalizacijskega omrežja za odpadno in me-teorno vodo na detu območja ŠS 5/2 Pod hribom. Predlog sklepa o določitvi imen novlh ulic. Osnutek odloka o organizaciji in pristoj-nosti delovnih Ijudi v upravnih organih ob-čine. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine. Osnutek družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spo-minskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju Ljubljanskfh občin. Sprejeti sklepi občinskih zborov na april-skih, majskih, junijskih in julijskih sejah. industrija 58 kmetijstvo 1 gradbeništvo 11 promet 5 trgovina 23 gostinstvo 4 obrt 23 komunalna dejavnost 2 gospodarstvo skupaj 127 V predpisanem in kasneje podaljšanem ro-ku, do sestave poročila niso dostavili poročil o polletnem uspehu naslednji: AVR inženiring ŠPEDTRANS — TOZD Transport, Medvode GORJANA ISKRA TEE — Montažno servisna organiza-cija ISKRA — TOZD Zarnice. V samem poročilu smo morali upoštevati no-ve organizacijske spremembe nastale s konsti-tuiranjem TOZD v do sedaj enotnih DO, kot so Plutal, Avtomontaža in druge, zato v nekaterih primerjavah, kar bomo snrotno v materialu opo-zorili, niso zajete. Navedena odstopanja in pri-lagoditve na prikaz gibanja celotnega gospodar-stva nimajo velikega vpliva, bistveno pa pri-spevajo k realnejšim primerjavam. Gospodarska gibanja v I. polletju 1976 so povsem pod vplivom stabilizacijskih prizade-vanj in zakonskih predpisov s področja knjigo-vodskega evidentiranja in plačilnega prometa. Izražajo nevzpodbuden porast celotnega dohod-ka z 12,3 % (zaradi primerjave vzeta fakturi-rana realizacija, ob plačani realizaciji porast CD le 3,2%), močno povečanje zalog nedovršene proizvodnje 32,4fl/0, gotovih proizvodov 21,3%, osebnih dohodkov za 24,6% ob 1,6% poveča-nju zaposlenosti. Na drugi strani ugotavljamo visok porast sredstev na žiro računih za 138,2 odstotka in zmanjšanje kupcev za 52,7 %, kar dokazuje pozitivnost zakonskih predpisov o za-gotavljanju plačil in plačilnih instrumentih. Amortizacija je v porastu za 27,4 %. Za skupaj 127 primerjanih in analiziranih. TOZD ugotavljamo: — manjši dohodek, manjša porabljena sredstva 14 TOZD Celotni dohodek — ni mozna primerjava (novo konstituirani) 14 TOZD — večji dohodek, manjša porabljena sredstva 25 TOZD — večji dohodek, večja porabljena sredstva 13 TOZD — manjši dohodek in večja porabljena sredstva 47 TOZD — izguba na substanci 14 TOZD Ob upoštevanju plačane realizacije je pora-stel celotni dohodek gospodarstva občine le za 3,2% in predstavlja izguba TOZD na substanci 78,619.000 din ter izguba od obveznosti iz do-hodka (pogodbene in zakonske obveznosti in osebni dohodki) 188,034.000 din. Gibanje cen v I. polletju pa je bilo nasled-nje: 1. dvig cen proizvajalcev v SR Sloveniji Indeks junij 1975 : junij 1976 102,8 I.—VI. 1975 : I,—VI, 1976 106,1 december 1975 : junij 1976 100,5 povprečje 1975 : junij 1976 103,4 maj 1976 : junij 1976 100,2 2. dvig življenjskih stroškov za SR Slove-nijo Indeks junij 1975 : junij 1976 112,5 I.—VI. 1975 : I,—VI. 1976 117,6 december 1975 : junij 1976 105,8 povprečje 1975 : junij 1976 104,8 3. dvig cen na drobno in storitve v Ljubljani Indeks I.—VI. 1975 : I.—VI. 1976 112,5 december 1975 : junij 1976 103,3 povprečje 1975 : junij 1976 109,6 II. CELOTNI DOHODEK, DOHODEK PORABLJENA SREDSTVA IN Rezultati šestmesečnega poslovanja TOZD na območju občine kažejo, da je celotni doho-dek porastel glede na isto obdobje lanskega le-ta za 3,2 %, ob upoštevanju neplačane realiza-cije pa za 12,3%. Na tako majhen porast so vplivala določila zakona o zagotavljanju plačil, odnosno umiritev tržišča in večanje zalog v in-dustriji, stabilnejše cene, ni rasti celotnega do-hodka na račun dviga cen, kot smo ugotavljali v preteklih obdobjih, padec produktivnosti ia rentabilnosti. I.—VI. 1975 I.—VI. 1976 Neplačana —----------------------------------------------------- Indeks realiza- cija znesek strukt. znesek strukt. j.__vi. 1976 Industrija 3,586.199 56,7 3,782.289 58,0 105,5 472.005 Kmetijstvo 22.673 0,4 27.514 0,4 121,4 2.129 Gradbeništvo 272.945 4,3 261.828 4,0 95,9 7.477 Promet 202.217 3,2 213.856 3,3 105,8 15.475 Trgovina 1,999.455 31,6 1,972.112 30,2 98,6 64.948 Gostinstvo 35.341 0,6 44.054 0,7 124,7 728 Obrt 187.501 3,0 204.365 3,2 109,0 13.112 Komunala 18.270 0,2 18.149 0,2 99,3 440 Celotno gospodarstvo 6,324.601 100,0 6,524.167 100,0 103,2 576.314 Elementi poslovnega uspeha (celotni doho-dek — porabljena sredstva — dohodek) niso v usklajenem gibanju. Porabljena sredstva so na-raščala hitreje kot celotni dohodek, povečala so se za 8,1 %, čeprav se je nabavna vrednost trgovskega blaga zmanjšala na 97,3% glede na preteklo obdobje. Ekonomičnost Delež porabljenih sredstev v celotnem d(?-hodku je znašal v polletju lanskega leta 79,4 %, v letošnjem letu pa se je povečal na 83,2 %, kar pomeni, da je ekonomičnost poslovanja, ki predstavlja razmerje med celotnim dohodkom in. porabljenimi sredstvi, padla. To pa je imelo za posledico počasnejšo rast dohodka, ki je bil dosežen v višini 1.094 milijonov ali kar 16% manj kot v istem obdobju preteklega leta. Rentabilnost in produktivnost Rentabilnost (doseženi dohodek nasproti po-vprečno uporabljenim osnovnim in obratnim sredstvom) in produktivnost (doseženi dohodek na delavca) izkazujeta nazadovanje. V poročilu obravnavamo le najbolj karakteristične enotne kazalce uspeha in učinkovitosti. Rentabilnost Dosež. doh. na delavca I.—VI. 75 L—VI. 76 I.—VI. 751.—VI. 76 Industrija 19,6 11,0 53.068 43.076 Kmetijstvo 14,5 — 26.379 Gradbeništvo 22,6 19,4 40.382 41.746 Promet 119,7 43,7 53.343 53.389 Trgovina 10,3 9,0 49.952 48.128 Gostinstvo 24,1 17,2 39.685 47.135 Obrt 37,3 23,8 44.179 41.299 Komunala 33,2 27,5 30.753 33.903 120,2 din 95,4 12,2 din 61,3 43.684 din 85,7 Celotno gospodarstvo 19,9 12,2 50.998 43.684 V gospodarstvu občine je bila uspešnost po-slovanja izražena z enotnimi kazalci v I. pol-letju 1976 naslednjai Indeks ekonomičnost rentabilnost produktivnost Pripominjamo pa, da izračuni niso v celoti uporabni, ker so primerjave med letom 1975 in 1976 na različnih osnovah (fakturirana oziroma vnovčena realizacija). Dohodek V posameznih gospodarskih panogah je bila ekonomičnost poslovanja boljša in je dohodek naraščal hitreje od porabljenih sredstev in ce-lotnega dohodka. Za celotno gospodarstvo je doseženi dohodek nižji za 16 % ob 2,3 % po-rastu CD in 8,1 % višjih porabljenih sredstvih. S tem se je znižala tudi udeležba dohodka v ce-lotnem dohodku od 20,6% na 16,8%. Doseženi dohodek Podrocje ----------------------------------Indeks I.—VI. 19751.—VI. 1976 Industrija 966.042 759.084 78,6 Kmetijstvo 2.084 — — Gradbeništvo 68.448 68.965 100,8 Promet 75.214 71.435 95,0 Trgovina 98.607 98.710 100,1 Gostinstvo 14.485 18.100 125,0 Obrt 72.144 71.612 99,3 Komunala 6.120 6.984 114,1 Celotno gospodarstvo 1,303.144 1,094.890 84,0 Iz doseženega dohodka so OZD krile vse obveznosti, razliko pa predstavljajo sredstva, s katerimi razpolagajo same. Le-te so naraščale hitreje kot dohodek. Delitev med OZD in dru-gimi udeleženci je bila v razmerju 42,8 % : 57,2 odstotka v korist OZD, kar pa je slabše kot v primerjalnem obdobju in pomeni, da se delit-veni odnosi kljub naporom za stabilizacijo go-spodarstva niso izboljšali. Obveznosti in ostanek dohodka . v 000 din Januar—junij Struktura --------------------------------------- Indeks januar—junij 1975 1976 1975 i976 I. Razdeljeni dohodek 1,322.183 1,284.324 97,1 100,0 100,0 1. Pogodbene obveznosti 115.272 129.867 112,7 8,7 10,1 — obresti za kredite 83.547 91.269 109,2 6,3 7,1 — provizija in dr. plač. za banč. stor. 7.509 10.065 134,0 0,6 0,8 — zavarovalne premije 18.072 20.673 114,4 1,3 1,6 — prispevki in članarine 2.288 4.753 207,7 0,2 0,4 — druge pogodbene obveznosti 3.856 3.107 80,6 0,3 0,2 2. Prometni davek — — — 3. Zakonske obveznosti 161.929 150.354 92,9 12,2 11,7 — po obč. predp. 1.589 2.139 134,6 0,1 0,2 — po predp. rep. in avt. pokr. 21.462 10.712 49,9 1,6 0,8 — po predp. federacije 4.201 1.665 39,6 0,3 0,1 — prisp. inter. skup. s področja gospodarstva 7.166 7.431 103,7 0,5 0,6 — prisp. inter. skup. s področja negospodarstva 73.821 66.817 90,5 5,6 5,2 — prisp. stan. int. skup. 13.033 16.062 123,2 1,0 1,3 — stan. prisp., ki zapade skupni porabi OZD 33.849 42.371 125,2 2,6 3,3 — druge zak. obv. iz doseženega dohodka 6.808 3.157 46,4 0,5 0,2 4. Prisp. iz OD in dr. osebni prejemki 207.724 269.227 129,6 15,7 21,0 II. Del dohodka za organizacijo združenega dela 837.258 734.876 87,8 63,4 57,2 1. Za osebne prejemke in druge prejemke 494.045 605.171 122,5 37,4 47,1 2. Ostanek dohodka 343.213 129.705 37,8 26,0 10,1 Dohodek, ki je ostal gospodarskim organiza-cijam za osebni dohodek in ostanek dohodka se je v letošnjem letu zmanjšal za 3,9 %. V notra-nji delitvi so bruto osebni dohodki višji za 24,6 odstotkov, ostanek dohodka pa manjši za 62,2 odstotka. Notranja delitev se je torej poslab-šala na škodo ostanka dohodka, saj znaša delit-veno razmerje med bruto osebnimi dohodki in ostankom dohodka 87,1 : 12,9 (lani 67,2 : 32,8). Delitveno razmerje se je poslabšalo v vseh pa-nogah. Zaposleni in osebni dohodki Povprečno število zaposlenih iz statističnih poročil RAD službe (primerljivost po bilančnih podatkih zaradi uvodoma navedene odsotnosti poročil in konstituiranja TOZD izven občine ni možna) znaša za prvo polletje 23.391 delavcev ter se je nasproti primerjalnemu obdobju pove-čalo za 1,1 %. Povprečni izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega so se povečali na 4.034 din ali za 12,8 % Področje Povpr. št. zaposl. 1975 I.—VI. 1976 Indeks Povpr. izpl. mes. neto OD______ 1975 I.—VI. 1976 Indeks Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Gospodarstvo 16.851 55 1.490 1.277 1.243 439 1.661 126 23.142 17.094 53 1.421 1.287 1.279 451 1.672 134 23.391 101,5 96,4 95,4 100,8 102,9 102,8 100,7 106,4 101,1 3.572 3.087 3.224 4.596 3.549 3.059 3.633 2.707 3.579 4.015 3.727 3.853 5.120 3.893 3.627 3.866 2.973 4.034 112,4 120,8 119,5 114,4 109,7 118,6 106,5 109,9 112,8 Največji porast povprečnih osebnih dohod-kov izkazujejo kmetijstvo, gradbeništvo in go-stinstvo, ostale panoge pa so pod povprečjem rasti življenjskih stroškov 17,6% v Sloveniji v I. polletju. Ob tem pa rast osebnih dohodkov ni usklajena z dogovorom o osnovah družbe-nega plana občine, kjer smo se zavezali, da bo-mo osebne dohodke dvigali eno indeksno točko počasneje kot produktivnost. Pri analizi izplačanih osebnih dohodkov tudi ugotavljamo, da so nekatere OZD, od katerih nismo prejeli podatkov in je to vzrok izpada ustrezne tabele, prekoračile dogovorjeni del do-hodka za osebno in skupno porabo. Te OZD bo-do morale brezpogojno do konca leta uskladiti dogovorjeno porabo po samoupravnih sporazu-mih z izplačanimi OD, oziroma z rezultati dela opravičiti prekoračitve, zlasti tiste OZD, ki imajo nesorazmerno rast osebnih dohodkov in negativen finančni rezultat. Skrb za standard in problematiko osebnih dohodkov ni mogoče lo-čiti od obveznosti delavcev v vsaki TOZD, da dobro gospodarijo in ustvarjajo dovolj dohod-ka, s katerim bodo sposobni zagotoviti tudi ustrezno raven osebnih dohodkov. Obveznosti, da se še posebej ščiti standard delavcev z naj-nižjimi osebnimi dohodki, ne bo možno uresni-čevati s stalnimi prerazporeditvami, pač pa sa-mo s povečanjem dohodka. Zaposlenost v občini sicer ne presega dogo-vorjene stopnje 2,8 %, saj smo število zaposle-nih dvignili le za 1,1 %, vendar smo se z »dogo-vorom« zavezali povečevati zaposlenost le ob sočasnem dvigu produktivnosti za najmanj 3 %. Praviloma TOZD s slabimi poslovnimi rezultati iščejo rešitev iz gospodarskih težav z ekstenziv-no zaposlitvijo in neupravičenim prekoračeva-njem dogovorjenih sredstev za osebne dohodke. Pojavlja se splošen primer povečanja števila zaposlenih v delovnih skupnostih skupnih služb kot posledica vse več nalog, ki se pred le-te zastavljajo tako s strani zakonskih. predpisov, kot dograditve samoupravne organizacije pod-jetij. III. POSLOVNA SREDSTVA IN NJIHOVI VIRI Poslovna sredstva organizacij združenega dela v občini so znašala (brez plasmajev in po-slovnih sredstev iz funkcije — za polletje po-datki niso dostavljeni) 8,993.956 tisoč din. Tvorijo jih: — obratna sredstva 6,089.465.000 din ali 67,7%, — osnovna sredstva 2,904.491.000 din ali 32,3 %. Obratna sredstva V I. polletju 1976 so OZD razpolagale z ob-ratnimi sredstvi v vrednosti 6,089.465 tisoč din. V primerjavi s primerjanim obdobjem so se po-večala za 24,4 %, kar je mnogo glede na pove-čanje obsega poslovanja. Posamezne vrste ob-latnih sredstev so naraščale neenakomeino, kar je vplivalo na ugodnejšo strukturo celotnih obratnih sredstev. Udeležba posameznih vrst obratnih sredstev je naslednja: denarna sredstva 2,428.347 ali 39,8% terjatve 688.072 ali 11,3% zaloge 2,973.046 ali 48,9 % Med letom prikazujemo samo najpomemb-nejša obratna sredstva, zato se udeležba ne-koliko razlikuje od bilanc stanja. Denarna sredstva predstavljajo najbolj Hk-vidna sredstva gospodarstva. V I. polletju so se zelo povečala (indeks 392) vendar v celoti še ne zadoščajo za redno poravnavanje obvez-nosti. Terjatve so v strukturi padle, zaloge pa so ostale na približno isti ravni. Gospodarstvo je imelo ob polletju 646.072 tisoč terjatev (42.190 tisoč din pokritih z garancijo), kar pred-stavlja na preteklo primerjalno obdobje zmanj-šanje za 52,7%. Znižanje terjatev in povečanje denarnih sredstev je ugodno vplivalo na likvid-nO sposobnost gospodarstva tako, da so se ob-veznosti do dobaviteljev znižale od 1,168.280 ti-soč. v I.—VI. 1975 na 235.149 tisoč din v I. pol-letju 1976 ali za 79,9 %. V nasprotju z gibanjem terjatev pa zaloge še naraščajo v povprečju z 11,1 %, kar je hitre-je od rasti celotnega dohodka. Predvsem so na-raščale zaloge nedovršene proizvodnje z 32,4 odstotka in gotovih izdelkov z 21,3%, kar je posledica že znanega mrtvila v povpraševanju. Zaloge trgovskega blaga, materiala in drobnega inventarja rastejo počasneje oziroma so v pa-danju (indeks: material 102,4. trgovsko blago 91,6). Zmanjšanju zalog trgovskega blaga so prispevale predvsem trgovske organizacije, ki so zaloge zmanjšale zaradi pomanjkanja obrat-nih sredstev tako močno, da povečanje zalog trgovskega blaga v ostalih panogah nima odlo-čilnega vpliva. Trgovina je zmanjšala zaloge trgovskega blaga z indeksom 82,4 in skupne za-loge z indeksom 93,4. kar dokazuje, da so orga-nizacije s področja trgovine zmanjševale naba-vo (celotni dohodek indeks 97,5) in se oprede-ljevale le za konjunkturno blago. Pregled predpisanih trajnih obratnih sred-stev (TOS obrazec) nažalost ni popoln, saj je zopet prišla do izraza nedisciplina TOZD pri po-šiljanju podatkov. Po sprejetih podatkih znaša-jo sredstva, ki presegajo obvezno raven 443.339 tisoč, manjkajoča obratna sredstva pa 305.346 tisoč. Iz tega izhaja, da gospodarstvo kot celota ni v absolutni negativi glede obratnih sredstev, so pa znotraj panoge OZD z velikim minusom, kar dokazuje osamljenost in premajhno so-delovanje posameznih panog z ostalim gospo-darstvom v povezovanju v dohodkovne celote in druge oblike združevanja skladno z osnut-kom zakona o združenem delu. Na tem področ-ju, kakor tudi na področju združevanja sred-stev za plasmaje bomo morali v bodoče racio-nalnejše izkoriščati družbena sredstva. Osnovna sredstva OZD so razpolagale z osnovnimi sredstvi po sedanji vrednosti v višini 2,904.491 tisoč din, kar predstavlja 76,7% povečanje na prvo pol-letje lanskega leta. Ta primerjava ni povsem realna, saj so OZD v skladu z zakonom kori-girale vrednost osnovnih sredstev šele v dru-gem polletju 1975 in bo celoletna primerjava re-alnejša. Vrednost Področje osnovnih Struktura siedstev Industrija 2,322.604 80,0 Kmetijstvo 22.878 0,8 Gradbeništvo 85.736 3,0 Promet 81.593 2,8 Trgovina 171.615 5,9 Gostinstvo 89.872 3,1 Obrt 114.439 3,9 Komunala 15.754 0,5 Celotno gospodarstvo 2,904.491 100,0 153.173 tisoč din Stiri petine sedanje vrednosti osnovnih sred-stev odpade na industrijo. V prvem polletju 1976 so OZD obračunale amortizacijo: — po predpisanih minimalnih stopnjah — nad predpisanimi minimalnimi stopnjami 78.856 tisoč din Po vrednosti je višja amortizacija po pred-pisanih minimalnih stopnjah, ki je hitreje nara-ščala od pospešene (indeks 178,7), medtem ko je amortizacija nad predpisanimi minimalnimi stopnjami nazadovala (indeks 81,8). Skupna vrednost amortizacije je za 27,4% večja od iste v prvem polletju 1975. To dokazuje, da so za-konski predpisi zagotovili ustrezno vrednost obnovi osnovnih sredstev, dejstvo pa, da je le 63 TOZD ustvarilo pospešeno amortizacijo, pa ugotovitev, da so le-te dajale pri delitvi dohod-ka prednost osebni potrošnji. Viri poslovnih sredstev Celoten pregled poslovnih sredstev zaradi odsotnosti bilančnih podatkov ob polletju ne moremo v celoti prikazati. Nedvomno pa lahko ugotovimo, da v strukturi naraščajo lastna sred-stva, kot rezultat povečanja denarnih sredstev, in zmanjšujejo tuja sredstva za hitro zmanjša-nje obveznosti do dobaviteljev. m Denarna sredstva I.—VI. 1975 I.—VI. 1976 ^ ____________________________________|S_ žiro račun 213.461 508.413 238,2 menice 17 305.990 odprti akreditivi 207 25.117 Skupaj 213.685 839.520 330,9 Ui Tuji viri I,—VI. 1975 I.—VI. 1976 -g dolgoročni krediti srednjeročni krediti kratkoročni krediti sanacijski krediti dobavitelji 945.634 1,452.624 153,6 128.332 894.257 25.300 1,168.280 180.806 140,9 1,091.939 122,1 23.579 93,2 235.149 20,1 Skupaj 3,161.803 2,984.097 97,4 Tuji viri poslovnih sredstev so tako v skup-nem seštevku v padanju. Medu tujimi viri so hitreje naraščali dolgoročni in srednjeročni kre-diti predvsem dobljeni v tujini za osnovna sred-stva. Počasneje pa so narasčali kratkoročni kre-diti, kot manj ugodni, saj zahtevajo visoko obrestno mero in težje pogoje najemanja. Dobavitelji so se v polletju močno zmanj-šali, kar dokazuje, da so organizacije sposobne z likvidnimi sredstvi pokrivati kratkoročne ob-veznosti. Izgube Organizacije združenega dela, ki so polletno obdobje 1976 zaključile z negativnim poslovnim rezultatom predstavljajo v številu in znesku iz-gub rekordno vrednost. Izgube na substanci, kar pomeni, da so potrošile več kot pa ustva-rile (razlika med celotnim dohodkom in porab-ljenimi sredstvi) je ostvarilo 16 TOZD in zna-šajo 78.619 tisoč, medtem ko izgube zaradi ne-doseženega dohodka znašajo 188.034 tisoč in je izkazana v 47 TOZD. Skupne izgube v gospo-darstvu občine, izračunane na osnovi polletnih poročil, znašajo torej 266.653 tisoč dinarjev. TOZD, ki so izkazale izgubo imajo še nereali-ziran dohodek v neplačani realizaciji v višini 251.131 tisoč, kar bi znatno zmanjšalo te izgube in bi znašale še 64.702 tisoč din. IV. ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJB Na območju občine se vključuje v zunanje-trgovinsko menjavo: — z izvozom 39 industrijskih, 1 gradbena, 4 prometne, 1 trgovinska, 3 gostinske in 4 obrtne ali skupaj 52 TOZD; — z uvozom 46 industrijskih, 1 trgovinska in 7 obrtnih ali skupaj 56 TOZD. Po statističnih podatkih, ki zajemajo izvoz in uvoz proizvodov in storitev ne glede ali je izvoženo — uvoženo direktno po sami TOZD ali preko registrirane zunanjetrgovinske orga-nizacije, oziroma proizvodnja polizdelkov vgra-jena in izvožena po drugih finalistih, izhaja, da je bilo v letošnjem prvem polletju: — izvoženo za 552.031 tisoč din ali 98,2% na lansko I. polletje, — uvoženo za 445.313 tisoč din ali 89,3% na lansko I. polletje. Plan izvoza so organizacije združenega dela za leto 1976 postavile v višini 1.326 milijonov din in je bilo torej reali^irano v prvem polletju 41,7% letnega plana. Ce upoštevamo dinamiko izvoza, ki je vselej v drugem polletju močnejša (lani je bilo v prvem polletju doseženo 37,6 % letnega plana), lahko pričakujemo, da bo le-tošnji plan, ki je večji za 8,6% od lanske reali-zacije, v celoti dosežen. Plan uvoza surovin in reprodukcijskega ma-teriala si je gospodarstvo občine zastavilo na osnovi planiranih potreb v višini 1.341 milijo-nov din. Polletna realizacija znaša le 33,2% letnega plana in so taka gibanja skladna z do-govori o osnovah planov družbenega razvoja. Razmerje med izvozom in uvozom je 100 i 80 in kaže glede na lansko polletno razmerje 100 : 90, ugoden trend. Izvoz blaga in storitev D Realizacija Plan T , , Realizacija olg % plačila 1. Davki — skupaj po poročilu A3 23.539 18.270 5.269 77,6 2. Prispevki SIS — skupaj po poročilu A3 7.009 5.497 1.512 78,4 Skupaj 30.548 23.767 6.781 77,8 3. Obveznosti — izven poročila A3 — davki in prispevki iz oseb. dohodkov 15.020 12.354 2.666 82,2 — temeljni, posebni republiški in posebni občinski davek od prometa proizvodov in storitev 7.229 6.468 761 89,5 S k u p a j — vsega 52.797 42.589 10.208 80,7 1,673.535 din občinskega davka. Ker v pretek-lem letu ta obveznost ni obstajala smo jo zara-di realnejše primerjave obeh obdobij za leto 1976 izločili. Realizacija občinskega proračuna temelji skoraj v celoti na ekspeditivnosti dela davčne upiave. Le slaba tretjma dohodkov, predvsem prometni davek od prodaje blaga na drobno in od stoiitev družbenega sektorja doteka mimo nje. Kljub znižanju stopnje prometnega davka od maloprodaje od 4 % na 3 %, ter prenosa ob-veznosti plačila prometnega davka od prodaje motornih vozil v domicilno občino kupca sta ta-ko plan dohodkov kakor realizacija dohodkov do 30. junija porastla v primerjavi s preteklim letom. Navedena je razvidno iz naslednje tabele: Ob primerjavi obeh obdobij ugotavljamo zvišanje obremenitev v Jetu 1976 za 13,202.000 din, plačila pa za 18,465.000 din tako, da je dol-govanje znižano za 5,263.000 din. Povečane obveznosti ne izhajajo samo iz viš-jih davčnih stopenj, temveč tudi iz pravočasne in pfavilnejše obremenitve zavezancev. Tako tekoče kontroliramo prijave za davek na pro-met proizvodov in storitev, kakor tudi njihovo plačilo. Zavezance, ki ne predlagajo v zakoni-tem roku napovedi o opravljenem prometu v preteklem mesecu, kakor tudi tiste, ki obraču-nanega davka istočasna ne vplačajo ali pa imajo zaostanek iz preteklih let, kličemo na za-govor. Tako je bilo letos poklicanih 343 zave-zancev na zaslišanje, od katerih je večina svo-je opveznosti poravnala in le 15 smo jih morali prijaviti sodniku za prekrške. To so tisti, s ka-terimi se ni dalo sporazumeti na ustrezni način. Naslednja tabela pokaže uspeh, ki je bil v tem pogledu dosežen: ' v 000 din I Leto 1975 Leto 1976 Leto 1S75 — 6 mes. Leto 1976 — 6 mes. 2.258 2.457 199 108,8 7.113 6.295 818 88,5 Iz tabele je razvidno, da se v prvih 6 me-secih leta 1975 ni kontioliralo niti redno obre-menjevalo zavezancev za prometni davek. Enaka obrazložitev velja tudi za davek in prispevke za samoupravne interesne skupnosti, ki jih plačujejo občani od osebnih dohodkov pri njih zaposlenih delavcev. Tudi v tem primeru je delodajalec dolžan v sedmih dneh od izpla-čila osebnega dohodka vplačati obračunane pri-spevke že na zbirni račun, istočasno pa predlo-žiti plačilno listo v kontrolo zaradi izvršitve obremenitve. V preteklosti ni bilo reda na tem področju, niti v pogledu izvrševanja rednih obremenitev niti podvzemanja sankcij zoper ne-ledne plačnike. Naslednja tabela pokaže vsa odstopanja: v 000 Leto 1975 — 6 mes. Leto 1976 — 6 ines. 983 663 320 67,4 7.224 4.771 2.453 66,0 • Sprememba dela na opisanih področjih v letu 1976 je prinesla rezultate razvidne iz tabel. Podatki za leto 1976 pa ne zajemajo davek na promet motornih vozil, katerega odmerjanje iu pobiranje je od konca decembra 1975 v pri-stojnosti občine. Ta davek se plačuje v občini, kjer je prebivališče kupca. Prej ga je obraču-navala prodajalna. V prvi polovici tekočega le-ta je bilo iz tega naslova pobrano 7,122.689 din temeljnega, 1,709.831 din republiškega in Dohodek plan realiza-zacija 30. 6. 76 realiza- % • plan i zacija 30. 6. Primerjava 1976 : 1975 0/0 *« ssfi- 1. Davki iz oseb. dohodka in 13.349 23.514 965 na dohodek 34.324 2. Prometni davek na prem. in davek od premoženja 48.187 3. Takse 2.619 4. Dohodki po posebnih predpisih 694 372 5. Dohodki uprav. organov in drugi dohodki 685 23 Skupaj 87.309 38.223 Prenešena sredstva — — 39 47.950 • .20.835 43 ^ 140 156 49 45.500 23.677 52 37 2.700 1.096 41 94 101 103 114 54 850 395 46 122 106 3 1.017 1.377 135 148 5.987 44 98.017 47.379 48 112 124 — ¦ — • 932 —------------------- Skupaj — vse 87.309 38.223 44 98.017 48.311 49 112 126 Kakor je ugotovljeno, je realizacija dohod-kov v primerjavi z enakim obdobjem pretekle-ga leta za 25% višja in dosega 49 % postavlje-nega plana dohodkov za leto 1976. K takemu rezultatu je zlasti pripomoglo delo davčne upra-ve zaradi pospešenih odmer davkov in poveča-ne izterjave zaostankov. IV. ¦ Organizacijsko je davčna uprava razdeljena na referate, in sicer: 1. Referat za odmero davka iz obrtne dejav-nosti 2. Seferat za odmero davka iz kmetijske de-javnosti 3. Referat za odmero davka od prometa ne-premičnin 4. Referat za odmero davka od skupnega do-hodka obtanov 5. Referat za odmero davka od zgradb 6. Davčni inšpektorat 7. Davčno knjigovodstvo 8. Davčna izterjava. Vsakemu referatu na čelu je vodja referata. Ta organizira in razdeljuje delo, ga kontrolira in usklajuje z delom drugim referatov ter odgo-varja za pravočasnost opravljenih nalog iz svo-jega področja. V obdobju na katero se poročilo nanaša so bile opravljene naslednje glavne naloge: 1. Referat za odmero davka iz obrtne dejav-nosti Delo opravlja devet delavcev. Vodijo evi-denco o davčnih zavezancih iz obrtnih in dru-gih gospodarskih organizacij ter o zavezancih intelektualnih storitev; pregledujejo poslovne knjige; odmerjajo davke in prispevke po pred-pisanih stopnjah; zaslišujejo zavezance in priče v obsegu svojega delokroga dela in vodijo upravni postopek. Trimesečno odmerjajo davke in prispevke za samoupravne interesne skupno-sti v obliki akontacij; mesečno sestavljajo te-meljnice o pripisih in dopisih; letno izdeluje od maloprodaje ter davkom na storitve in te-meljnice o pripisih io dopisih; letno izdelujejo statistiko o osnovah in odmerjenih davkih; evi-dentirajo račune, ki jih predlagajo občani v po-trditevj od teh računov odtegujejo zapadle ob-veznosti; sestavljajo sklepe o odtegnitvi dolž-nega zneska iz žiro računa drugodolžnika itd. V pristojnosti referata je okrog 1.396 davč-nih zavezancev. Toliko je bilo predloženih na-povedi o doseženem celotnem in čistem dohod-ku. Ob predložitvi referat pregleda napovedi, ali vsebujejo vse za odmero potrebne podatke, kolikor ne, je namreč treba zavezance poklicati, da jih naknadno predložijo. Odmerjene in razposlane so bile 3 akon-tacije za davek in prispevke v znesku 24,453.000 din. Že v začetku leta je bila upeljana evidenca o števihi zavezancev za prometni davek od pro-daje blaga na drobno in od storitev. Delavci referata so doslej pregledali poslov-ne knjige 329 zavezancem in ugotovili davčno osnovo v višini 20,958.000 din, ki je nasproti napovedani 15,846.000 din za 5,112.000 din ali 32% višja. Istočasno je izdelano 500 odločb o dokončni odmeri davkov inprispevkov. Razlika med do-končno odmero davka in prispevka doslej knji-ženih 386 odločb ter predpisanimi akontacijami za te zavezance znaša 2,919.000 din. Ker gre ob tem v večini primerov za gospodarsko močnej-še zavezance davka od obrti, kjer so razlike največje, bodo te tudi prej plačane, kar bo ne-dvomno vplivalo na odstotek izterjave ob kon-cu leta. Razlike pri zavezancih z manjšim obse-gom poslovanja so manj pomembna bilančna postavka. Poleg pojasnil, ki jih zahteva veliko strank, je bilo prejeto 232 pismenih vlog obča-nov, od katerih jih je doslej rešenih 213. Od tega je bilo 26 pritožb, od katerih je 5 rešenih pozitivno, 12 pa negativno. V reševanju pa jih je še 9. V evidentiranje je bilo predloženih 15.621 računov. Odtegnjene družbene obveznosti zna-šajo 12,003.000 din. Sklepov o odtegnitvi dolga z žiro računa drugodolžnikov je bilo izdanih 375 za skupni znesek 2,345.000 din. 2. Referat za odmero davka iz kmetijske de-javnosti V tem referatu delajo tri delavke, od katerih je ena od marca na porodniškem dopustu. Kado-mestila zanjo ni. Podatke o odmeri davka od kmetijstva ter podatke o odmeri starostnega za-varovanja kmetov, je referat poslal AOP službi zaradi obdelave na računalniku 7. aprila. Od-merne razporede je ta služba vrnila šele 10. ju-nija s tako številnimi napakami, da so popravki zahtevali približno mesec dni dela, predno je bilo stanje spravljeno v sklad z dejanskim. Med tem časom so potekale priprave za odmero davka od gozdov za leto 1975. Zavezanci tega davka tudi letos niso vlagali davčnih napovedi na javni poziv, pa je zato bilo potrebno vse ti-ste, ki so bili do našem nrnenju na meji cen-zusa poklicati, zaradi ugotovitve davčne obvez-nosti. Glede na malo število delavk v tem re-feratu se odsotnost ene delavke zelo odraža v delu. V tem referatu se vodi evidenca za 8.450 lastnikov zemljišč. Od teh je 4.960 oproščenih davka zaradi premajhnega dohodka. Preostalim 3.490 davčnim zavezancem sta bili predpisani dve akontaciji v skupnem znesku 912.000 din. V reLeratu se poleg opisanega odmerja krajevni samoprispevek, vodni prispevek, ter priznavajo upravičencem socialne in ekonomske olajšave. V delokrog spada sprejemanje strank, dajanje pojasnil, poročil, podatkov, vodenja upravnega postopka. VjDbdobju za katero se poroča je re-ferat sprejel 70 spisov od katerih je 68 rešenih. Pritožb je bilo 23, ki so vse rešene na prvi stopnji ugodno za stranke. V teh primerih je namreč šlo za davek od gozdov pa je bil pritož-nikom naknadno priznan status kmeta po 4. čle-nu zakona o kmetijskih zemljiščih. 3. Referat za odmero davka od prometa nepremičnin Tu delata dve delavki, ki pa nalog zaradi stalne rasti ne zmoreta več. Referat združuje več vrst odmer različnih davkov. Tako se od-merja davek od prometa nepremičnin. V prvem polletju je bilo predloženo 406 kupoprodajnih -pogodb. 133 od teh je bilo na podlagi zakona oproščenih plačila davka, v 45 primerih pa je izpolnjen pogoj za oprostitev davka do enega leta. Ce bodo prizadete stranke v tem času do-kazale, da so uporabile kupnino od prodaje prejšnjega stanovanja za nakup drugega, bo začasna oprostitev spremenjena v popolno, si-cer bodo morale davek plačati. V obdavčenih primerih je bilo odmerjeno 1,696.000 din davka na promet nepremičnin. Nadalje-se v tem refe-ratu odmerja temeljni, posebni republiški in po-sebni občinski davek od prometa, kakor uvože-nih, tako domačih motornih vozil. Republiški in občinski davek od uvoženih motornih vozil sta se odmerjala že prej, od domačih vozil pa je do konca septembra 1975 vse tri davke obračuna-val prodajalec. Doslej je bilo odmerjeno v 1.112 primerih 7,123.000 din temeljnega, 1,710.000 din republiškega in 1,674.000 din občinskega davka. Poleg tega se še odmerja davek od tovornih in osebnih avtomobilov, ki jih občani prodajajo pred potekom dveh let od prejšnjega nakupa. Davčno osnovo predstavlja tržna vrednost vo-zila, stopnja davka pa znaša 4%. Predloženo je bilo 765 pogodb, od tega je neobdavčenih 305, v 460 primeiih pa znaša odmeijen davek 433.000 din. Odmera davka na cestna tovorna motorna vozila in kombi vozila spada prav tako v delo-krog tega referata. Odmera je letna, davek se plačuje v akontacijah. Doslej je bilo odmerjeno v 236'primerih 1,152.000 din davka. Višina dav-ka je določena v znesku glede na nosiinost ozi-roma na kubaturo pri kombi vozilih. Pri davku na dediščine in darila gre za ob-davčitev vrednosti podarjenega ali podedova-nega nepremičnega ali premičnega premoženja. Odmerja se v odstotku glede na dedni red ob-darjenih oziroma dediča, od tržne vrednosti pre-moženja. Davek je republiški, ki ga ta v celoti odstopa občini. Doslej je bilo predloženo 305 darilnih pogodb in sklepov o dedovanju. 109 primerov je bilo oproščenih plačila v ostalih 196 primerih pa znaša odmerjeni davek 180.000 din. Kot zadnja finančno pa precej pomembna je odmera davka na dohodek od premoženja — konkretno na dohodek od prodaje nepremičnin. Ugotovljena razlika med valorizirano nabav-no vrednostjo in prodajno ceno nepremičnine predstavlja osnovo za davek. Odmerjen davek v 124 primerih znaša 650.000 din. V obravnavanem obdobju je referat sprejel 127 pismenih vlog občanov, od tega jih je reše-nih 95, ostale so še v postopku. Pritožb zoper odmere različnih vrst davkov je bilo 31. Repub-liški sekretariat za finance je 25 pritožb zavrnil, 6 pa dal prvostopnemu organu v ponovni posto-pek. V slednjih primerih gre v večini za po-manikljivo izvedbo postopka. 4. Referat za odmero davka od skupnega do-hodka občanov Naloge referata opravljata dve delavki, tret-ja se bo vrnila s porodniškega dopusta v me-secu avgustu. Občanom, ki so v letu 1975 dosegli več kot 50.000 skupnega dohodka je 13.283. Od tega je 7.259 takih, ki jim je bil po odštetju neobdav-čenega dela dohodka in zneskov olajšav za vzdrževane družinske člane predpisan davek. Z dobro organizacijo dela in prizadevanjem je uspelo izdati odločbe o odmeri davka do 1. apri-la ali mesec in pol prej kot v preteklem letu. Razumljivo, da ima skrajšanje časa velik vpliv na pravočasen dotok denarnih sredstev, ki so sicer po zakonu republiška, vendar jih ta v vi-šini 50 % v letu 1976 100 % odstopa občini. Od datuma izdaje odločb so bili podvzeti kontrolni ukrepi, katerih rezultat je 64 naknad-nih odmer za leto 1973 in 130 za leto 1974. Opravljeno je bilo 566 odmernih postopkov za tiste obrtnike, ki jim je že bil ugotovljen doho-dek iz obrtne dejavnosti za leto 1975. Obdavčitev s številkami primerjana s pre-teklim letom je naslednja: Leto 1974 Leto 1975 Primerjava 1975 : 1974 — število vloženih napovedi — število davčnih zavezancev — število naknadnih odmer — skupno število zavezancev ¦— letni čisti dohodek ¦— davčna osnova — znesek davka — znesek povečanega davka zaradi prepozno vloženih napovedi — skupna obdavčitev — neobdavčen del dohodka — olajšave: ¦— za otroka — za druge družinske člane 11.812 12.717 6.652 6.693 540 566 7.192 7.259 436,490.834 571,773.025 111,305.221 156,644.700 5,926.128 5,562.978 57.434 30.793 5,983.562 5,593.771 40.000 50.000 16.000 20.000 13.000 16.000 107,6 106,0 104,8 109,0 131,0 140,7 93,8 53,6 93,5 125,0 125,0 123,0 Iz pregleda izhaja, da ima znižanje stopenj davka za leto 1975 kar močan vpliv na tovrstne dohodke. Pri skoraj enodstotnem zvišanju šte-vila davčnih zavezancev in štirideset odstotnem zvišanju davčne osnove, je znesek za 6,2% niž-ji. Iz primerjave zneskov povečanega davka je mogoče sklepati, da je porasla davčna discipli-na. Zakon o podaljšanju rokov za določitev sto-penj in osnov davkov za leto 1976 je določil, da se v letu 1976 izjemoma ne predpišejo akon-tacije davka od skupnega dohodka občanov. Ta določba je bila nato črtana s spremembo ome-njenega zakona. Zaradi tega je bilo treba za-mujeno nadoknaditi in predpisati tri akontacije v enem znesku do višine 75 % lanske dokončne odmere, ali v znesku 3,933.000 din, z rokom pla-čila 15. avgust. Zavezancev prispevka za invalidsko pokoj-ninsko zavarovanje po 23. členu ZPIZ, tu so za-jeti upokojenci, ki imajo poleg pokojnine še do-hodke iz drugih virov, je 482. Skupni odmerjeni znesek piispevka znaša 635.311 din. Odločbe so izdane. Nadaljnje naloge so: Referat vodi postopek prisilne izterjave pri dolžnikih, od katerih so mnogi iz preteklih let, s prepovedjo razpolaga-nja z osebnimi dohodki pri delovnih organiza-cijah; primerja napovedi s podatki izplačeval-cev osebnih in drugih dohodkov, daje vsa po-trebna pojasnila strankam; vodi upravni posto-pek; odmerja in razpošilja akontacije davka; izdeluje poročila in letno statistiko ter obvešča knjigovodstvo o spremembah višine obremenit- 5. Referat za odmero davka od zgradb V tem referatu delajo tri delavke, vendar praksa kaže, da to število, vsaj dokler ne bo davčno zajeta večina stanovanj v občini, ne zadošča. V letu 1975 je prvič izvršena odmera pri službi AOP za leta 1972 do 1975. Za leto 1976 je od skupnega števila 3.849 evidentiranih zgradb odmerjeno 2.026 zavezancem 865.388 din davka in 3.849 zavezancem 98.835 din prispevka za zaklonišča. Začasno oproščenih plačevanja davka je 1.823 lastnikov zgradb, medtem ko pri-spevka za zaklonišča niso oproščeni. Nadalje po odloku o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17/73) od-merja davčna uprava prispevek za zaklonišča tudi delovnim organizacijam. Za leto 1976 je bi-lo od revalorizirane vrednosti zgradb odmerje-no 248.060 din prispevka 96 zavezancem. Ker se kot davek, tako tudi prispevek plačujeta v šti-rih letnih akontacijah, je bilo v obdobju na ka-terega se nanaša poročilo odmerjeno v dveh akontacijah 475.000 din davka in prispevka za zaklonišča. Evidenca o številu zavezancev davka na do-hodek od premoženja — dohodki od najemnin, podnajemnin in zakupnin stavb, zajema 968 ob-čanov. Upravičeno se domneva, da tudi to šte-vilo ne odgovarja dejanskemu stanju. Doslej je bilo 426 zavezancem odmerjeno 210.000 din davka. Obe akontaciji za leto 1976 pa znašata 430.023 din. Skozi vse obdobje letošnjega leta so se podvzemali ustrezni koraki o zajetju čim-večjega števila, naj si bo zavezancev davka od zgradb kakor zavezancev davka na dohodke od premoženja — najemnin. Predvidevamo, da bo-mo tako v drugi poiovici leta opravili celoten odmerni postopek za nadaljnjih 4.000 zavezan-cev. Med njimi bo več takih, ki jim bo davek odmerjen za preteklo obdobje petih let. Poleg opisanega dela je treba dajati stran-kam ustna pojasnila. Evidenca o sprejetih spi-sih izkazuje številko 1.362. Od tega je 19 pri-tožb, ki so razen ene vse rešene. Ob koncu pol-letja je ostalo še 442 nerešenih spisov, ki so v obravnavi. 6. Davčni inšpektorat V referatu dela 6 inšpektorjev in eden davč-ni kontrolor. Trenutno je njihovo glavno delo pregledovanje poslovnih knjig zavezancev dav-ka iz obrtne dejavnosti in ugotavljanje davčnih osnov za leto 1976. Glede na obsežnost nave-denega dela je možnost opravljanja kontrole na terenu občasna in še to predvsem pri zavezan-cih posameznih obrtnih dejavnosti, -kjer je pri-čakovati večja odstopanja od predpisanih za-konskih norm. V prvem polletju so delavci referata pregle-dali poslovne knjige predvsem gospodarsko močnejšim zavezancem ter ob tem naleteli na skoraj kronično uveljavljanje izdatkov, ki po zakonu o davkih občanov niso priznani kot strošek, ali pa so kot taki priznani vendar dva-krat uveljavljeni. Slednje še zlasti velja ob uve-Ijavljanju stroškov nabave materiala. Stroškom materiala se mora posvetiti veliko pozornost naj si bo v pogledu vrste, kakor izkazane po-trošnje v primerjavi s celotnim dohodkom. Po-javljajo se še primeri prenašanja prometa v naslednje Ieto in nepravilnega vrednotenja za-log materiala, izdelkov in polizdelkov, da se izkaže nižji čisti dohodek. Uveljavljani stroški kilometrine in dnevnic govorijo o slabem go-spodarjenju. Omembe vredno je še nevodenje oz. nepra-vočasno vodenje poslovnih knjig in kot poseb-no poglavje neurejenost knjigovodskih listin. Nekateri zavezanci v tem pogledu izdatno kori-stijo pomanjkanje kontrole na terenu. Skladno z zmogljivostjo tega referata v pr-vem polletju, so bile poslovne knjige pregleda-ne 380 zavezancem, ki so napovedali 178,895.000 din celotnega in 43,501.000 din čistega dohodka. Prvi je bil ugotovljen v znesku 180,823.000 din, kar je za 1,927.000 din več od napovedanega, drugi pa v znesku 53,775.000 din ali 10,274.000 din več od napovedanega. Poleg navedenega dela je bilo v opravljeno še 50 pregledov poslovanja zavezancev v nji-hovih poslovalnicah. Kot že rečeno, pregledujejo poslovne knjige tudi delavci referata za odmero davka od obrti. Zaradi preglednosti se na tem mestu prikazuje skupne podatke obeh referatov: — skupno število zavezancev, ki morajo voditi poslovne knjige 1.396 — skupno število zavezancev, ki so jim bile knjige že pregledane 709 — število zavezancev, katerim še knjige niso bile pregledane 687 — napovedan celotni dohodek po zavezancih, ki so jim knjige pregledane 227,045.005 — ugotovljen celotni dohodek za zavezance, ki so jim knjige pregledane 229,442.000 — indeks 101 — napovedan čisti dohodek po zavez., ki so jim knjige pregledane 59,347.000 — ugotovljen čisti dohodek za zavez., ki so jim knjige pregledane 74,735.000 ugotovljena razlika odstotek 15,386.000 26% V preteklem letu je znašal ugotovljeni čisti dohodek vseh davčnih zavezancev 87 milijonov. V doslej pregledanih primerih znaša 75 milijo-nov ali 86 % lani ugotovljenega. Po tem lahko ocenjujemo delo ne glede na število pregledov kot uspešno, posebej še, ker so davki že od-merjeni zlasti tistim zavezancem, pri katerih je možno pričakovati največje razlike med do-končno odmero ter predpisanimi in plačanimi akontacijami. Delavci inšpekcije so izrekli 35 mandatnih kazni po 500 din v vsakem posameznem prime-ru. Kaznovali so prekrške nepravilnega vodenja ali nepravočasnega vodenja poslovnih knjig. Za večje prekrške kot so nevodenje poslovnih knjig in druge, ki jih kaznuje davčna uprava, je bilo izdanih 7 odločb z denarno kaznijo od 500 do 4.000 din, tako da znašajo skupaj 13.500 din. Te ukrepe uporabljamo preudamo, z željo, da bi vzgojno vplivali na kaznovane kot tudi na druge zavezance. Poleg opisanega dela je bilo opravljeno mnogo preverb podatkov, ki telefonično ali pa celo pismeno niso vedno dosegljivi, zato se jih mora večkrat osebno iskati. Vsekakor je delo zamudno, ne glede na to kakšen način se upo-rabi. Primerjava podatkov iz enakih obdobij je eden izmed pomembnih pokazateljev o funk-cioniranju službe, zato naj uspešnost dela v le-tošnjem letu pokaže naslednji prikaz: Stanje 30. 6. 75 Stanje 30. 6. 76 Primerjava 76 : 75 — skupno število zavez. — knjigašev — skupno število zavez., ki so jim knjige pregledane do 30. 6. — napovedan celotni dohodek — napovedan čisti dohodek — ugotovljen čisti dohodek — razlika čistega dohodka — izdane odločbe o odmeri 1.236 1.396 112,9 761 709 93,2 156,006.000 227,045.000 145,5 42,149.000 59,347.000 140,8 47,988.000 74,733.000 155,7 5,839.000 15,386.000 263,5 — 500 ' — Iz gornjega pregleda izhaja, da je odločitev po kateri je treba prvenstveno pregledati po-slovanje gospodarsko najmočnejših zavezancev bistveno vplivala na doležene rezultate. Pri niž-jem številu pregledanih primerov v letu 1976 je ugotovljena razlika v čistem dohodku več kot en in pol krat večja. Ce upoštevamo še število izdanih odločb o dokončno odmerjenih obvez-nostih, ki se že terjajo, je rezultat celo zado-voljiv. Razvidno je, da mora davčna uprava na tem področju opraviti še dosti dela, da bi zadostila zahtevam družbene skupnosti. 7. Davčno knjigovodstvo V tej enoti dela devet delavk. Delo je tako obširno, da ga z obstoječimi delovnimi sredstvi skoraj ni več mogoče opravljati ustrezno da-našnjim zahtevam. Zato je nujno preiti na ra-čunalniški sistem. To nameravamo storiti s pri-četkom prihodnjega leta. V času na katerega se nanaša poročilo je bil izdelan zaključni račun za leto 1976; prene-šeno je bilo 18.133 saldov iz preteklega leta in nastavljeno prek 38.000 analitičnih kartic; opravljene so bile vknjižbe akontacij za I., II. in delno za tretje trimesečje vseh vrst davkov; knjižba dokončnih odmer davka za skupni do-hodek občanov, davka od tovrstnih motornih vozil, davka od obrtne dejavnosti za okrog 500 zavezancev, pri čemer je predhodno potrebno stornirati predpisane akontacije; davek na do-hodke od premoženja od stavb in drugo; knji-ženje mesečnih pripisov in odpisov; predpis prometnega davka od obrtnih in drugih gospo-darskih storitev ter prodaje blaga na drobno; davka na promet nepremičnin; davka na dedi-ščine in darila; tekoče knjiženje plačil po izpi-sih SDK in blagajniških prilogah; priprava te-meljnic za knjiženje v glavni knjigi; sestava mesečnih poročil A3; praznitev sredstev iz zbir-nih računov; izdelava ključa za delitev sred-stev; primerjava knjigovodskega stanja s SDK; izdelava bruto bilance in drugo. Eden izmed Droblemov tega referata, ki se odraža tudi » delu davčne izterjave je čas, ki poteče od pla-čila do knjiženja istega na davčni račun. Izpiski namreč prispejo od SDK po petih do šestih dneh, tri do štiri dni porabi davčna uprava za pripravo materiala in knjiženje tega. To vmes-no obdobje osmih ali desetih dni, včasih celo več, povzroča preglavice upravi, pri zavezan-cih pa vzbuja negodovanje. Precej je primerov, ko zavezanec zahteva potrdilo o plačanih dav-kih po šestih ali sedmih dneh od vplačila, ven-dar ga ne more dobiti, kolikor ne predloži po-trdila o vplačilu, ker še obvestilo o plačilu ni prispelo. Isti so primeri ob pošiljanju opominov ali ob postopkih o prisilni izterjavi. Težave na-stopijo tudi ob pošiljanju podatkov o finančnem prometu republiškemu sekretariatu za finance, na primer poročilo A3. To se nanaša na enome-sečni promet po stanju 25. v mesecu. Obreme-nitve do tega dne so zajete, plačila pa le do 15. Ker se dogaja isto iz meseca v mesec, bi morda na prvi pogled računali na izenačenje, vendar se mora upoštevati, da obremenitve in plačila v mesecih zelo nihajo. 8. Davčna izterjava Delo referata opravljajo vodja in štirje davčni izvršitelji ter od prvega aprila dalje še referent za administrativno izvršbo. Blagajni-čarko, ki bo zaradi porodniškega dopusta do novembra odsotna, izmenoma zamenjujejo iz-vršitelji. Vse delo je prvenstveno usmerjeno na izterjavo pomembnejših zneskov dolga. Ob tem se uporablja vse zakonske ukrepe, ki naj pri-pomorejo, da bi bil dosežen najugodnejši re-zultat. V ta namen je bila že v začetku leta spremenjena metoda dela. Uveden je bil notra-nji sistem informacij o predpisu akontacij in o odtegnitvi dolga po računih, s čimer je dosežen kvaliteten pregled dolžnikov, na dan ko je mož-no pričeti z prisilno izterjavo. Uvedena je tudi dnevna evidenca dela posameznega izvršitelja. Le-ti so namreč stimulirani izključno za uspehe v postopku prisilne izterjave, ne pa od inkasa, kakor v preteklosti. Tak način dela se je že po-kazal kot uspešen, kar kaže naslednja primer-java po poročilu A-3: v 000 Obdobje Saldo 1. 1. Obremenitev od 1. 1. do 30. 6. Skupna obremenitev Plačila % prvo polletje 1975 11.348 20.374 31.722 16.302 51,4 prvo polletje 1976 13.770 16.778 30.548 23.767 77,8 primerjava 1976—1975 121,3 82,3 96,3 145,8 — Indeks povečanja izterjatve 145,8, kakor od-stotka, izterjave 77,8, zgovorno potrjujeta pra-vilnost zgoraj opisanega načina podvzemanja ukrepov, zlasti zoper dolžnike vseh vrst obvez-nosti iz prejšnjih let, katerih saldo, če ne upo-števamo preplačil, znaša prek 21,000.000. Razli-ke v obremenitvi posameznih obveznosti v la-beli imajo več vzrokov. Najpomembnejša sta, že navedena zamuda v predpisovanju akontacij davka od skupnega dohodka občanov ter za okrog 1,000.000 din nižja odmera davka od pro-meta nepremičnin. Slednje je odraz spremembe davčne lestvice, ki je pričela veljati 1. januarja. Z njo se je korigiralo dotlej neprimerne davč-ne osnove in jih približalo tržni ceni nepremič-nin. Razumljivo je, da je bilo ob uvajanju nove-ga načina dela davčne izterjave nekoliko težav. Sprememba miselnosti in utrditev zavesti delav-cev, da je uspešna izterjava eden od zelo po-membnih dejavnikov dela davčne uprave in njene kvalitetnejše preobrazbe, sta zahtevali določen čas. Sedaj je najtežje mimo. V bodoče bo čas posvečen utrditvi in izboljšanju dela. V preteklem polletju je bilo izdano 6.000 opominov, katerih del so pripravili izvršitelji v jutranjih urah pred odhodom na teren ali pa v dneh, ko je bila prisilna izterjava zaradi vre-menskih neprilik otežkočena. Pri 263 izdanih. sklepih o prisilni izterjavi je bilo opravljenih 197 rubežev premičnin in 2 prodaji. Prisilno izterjan znesek na terenu znaša 3,909.000 din, neplačan v blagajni pa 19,545.000 dinarjev. Prejeto je bilo 1084 spisov, med katerimi je 910 takih, ki dajejo pravno podlago za prisilno izterjavo, ki jo opravljamo po zakoim za druge. S tem je mišljena pravna pomoč občinam, izter-java sodnih taks, povprečnin, mandatnih kazni iz naslova prometnih prekrškov, carin in drugo. Naša izterjevalna služba je prosila za prav-no pomoč v 190 primerih. Zavedamo se, da kljub trudu nismo zadovo-ljili vsem zahtevam davčne službe in da bo po-trebno še naprej izpopolnjevati delo in uvajati nove metode. Poročilo je zajelo način in obseg poslovanja davčne uprave z vsemi problemi, uspehi in po-manjkljivostmi in menimo, da se iz tega prika-za lahko ustvari realna slika stanja v tej upra-vi in da bo skupščina lahko dala oceno poslo-vanja, kakor tudi napotke za nadaljnje delo. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Si-ška je poročilo obravnaval in ga posreduje de-legatski skupščini v potrditev. Ljubljana, dne 6. 8. 1976 Davčna uprava Srečko oec. Lavrenčič Osnutek za javno razpravo Z namenom, da se priznavalnine udeležen-cev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo, sprejemajo na podlagi 147. člena ustave socialistične republike Slovenije Izvršni sveti skupščin občin Ajdovščina, Bre-žice, Celje, Cerknica, Crnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrlja, Ilirska Bistrica, Izola, Jese- nice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana-Be-žigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rud-nik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mo-zirje, Murska Sobota, Nova gorica, Novo me-sto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Rib- nica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sentjur pri Celju, Škofja Loka, Smarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zalec, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški odbor ZZB NOV Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. DRUŽBENI DOGOVOR O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA PODEUEVANJE PRIZNAVALNINE UDELEŽENCEM NARODNO-OSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN, KATERE UREJAJO SKUPŠČINE OBČINE S SVOJIMI PREDPISI 1. člen S tem družbenim dogovorom podpisniki dogovora določajo: — krog udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, ki so upravičeni do ob-činskih priznavalnin; — vrste občinskih priznavalnin; — pogoje in kriterije za podeljevanje ob-činskih priznavalnin; — financiranje občinskih priznavalnin. 2. člen Podpisniki družbenega dogovora so se spo-razumeli, da imajo pravico do občinskih pri-znavalnin: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem za-varovanju čas od odhoda v narodnoosvobo-dilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v po-kojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvo-bodilne vojne, ki imajo po predpisih o sta-rostnem zavarovanju kmetov priznan status fcmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvoj-no vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. ju-lija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem za-varovanju čas od odhoda v narodnoosvobodil-ni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokoj-ninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. sep-tembru 1943 oziroma 13. oktobru in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912— 1918. 3. člen Občinske priznavalnine po tem dogovoru so: 1. stalne; 2. občasne; 3. enkratne. 4. člen Pravico do stalne priznavalnine po tetn do-govoru imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke drugega člena tega dogovora, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov v pokojnin- skem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če nji-hov skupni mesečni dohodek in skupni me-sečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih preiemkov v pokoj-ninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveni-ji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odloča-nju o pravici do priznavalnine po tem dogo-voru, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za doho-dek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se ra-čuna dvakratni katastrski dohodek iz prejš-njega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upo-Steva. Varianta: Zadnjemu odstavku 4. člena se besedi »upošteva« doda nov stavek, ki se glasi: »Če je udeleženec narodnoosvobodilne vojne sta-rejši od 60 let, se katastrski dohodek ne upo-števa.« 5. člen Podpisniki družbenega dogovora so se spo-razumeli, da je za udeležence narodnoosvo-bodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 2. člena te- ga dogovora najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj-nižjih pokojninskih prejemkov v pokojnin-skem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in bor-ce iz 4. in 5. točke 2. člena pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih po-kojninskih prejemkov v pokojninskem zava-rovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine. 6. člen Ce se spremenijo pogoji iz 4. člena tega dogovora ali drugi pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža, ali uki-ne. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prve-ga dne naslednjega meseca, ko so se spreme-nili. 7. člen Občasna in enkratna priznavalnina se po tem družbenem dogovoru lahko v izjemnih prinjerih podeli udeležencem narodnoosvobo-dilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna in enkratna priznavalnina znaša-ta največ 110 odstotkov vsakokratnega mej-nega zneska najnižjih pokojninskih prejem-kov v pokoininskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne prizna-valnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 4. člena tega dogovora. 8. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 4. čle-na oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 7. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca na-rodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če jih je umrli preživ-ljal, če so pridobitno nesposobni in če izpol-njujejo ostale pogoje tega dogovora. 9. člen Podpisniki družbenega dogovora so se spo-razumeli, da imajo uživalci stalne priznaval-nine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) po tem dogovoru zagotov-ljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je do-ločen z zakonom in s splošnim aktom skup-nosti zdravstvenega zavarovanja za zavaro-vance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestne-ga bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdra-viliščih, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. 10. člen Podpisniki družbenega dogovora so se spo-razumeli, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega dogovora zagotavljajo na podlagi dogovorjene parabe v vsakoletnem republiškem dogovoru o splošni porabi v občinah. 11. člen Podpisniki družbenega dogovora so se spo-razumeli, da bodo najkasneje v enem letu po podpisu tega dogovora v svoje predpise o pri-znavalninah sprejeli določila, ki jih vsebuje ta dogovor. Podpisniki družbenega dogovora so se spo-razumeli, da bodo za občane, ki jih ta dogo-vor ne obsega in katere vsebujejo sedanji ob- činski odloki o priznavalninah oziroma ma-terialnih družbenih pomočeh borcem narod-noosvobodilne vojne, obdržali ureditev drugih oblik pomoči po občinskih odlokih na sedanji ravni. Sredstva za pokrivanje izdatkov iz prejš-njega odstavka tega člena zagotovijo skupšči-ne občin v svojih proračunih. 12. člen Družbeni dogovor se objavi v Uradnem li-stu SRS. OBRAZLOZITEV osnutka družbenega dogovora o skupnih. osnovah in merilih za podeljevanje prizna-valnin udeležencem narodnoosvobodilne voj-ne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi. Osnutek družbenega dogovora vsebuje skupne osnove in merila za podeljevanje ob-činskih priznavalnin udeležencem NOV v pri-znano posebno dobo v dvojnem štetju pred in po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter slo-venskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. Po predloženem osnutku družbenega dogovora ni razlik glede uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz osnutka dogovora med navedenimi katego-rijami udeležencev NOV in drugih vojn. Raz-like so le v cenzusih in višini priznavalnin. Za udeležence NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, med katere so uvrščene tudi že-ne-udeleženke NOV z dvojno dobo pred 1. 7. 1944, ki so vstopili v NOV pred 18. letom sta-rosti, bi znašala priznavalnina največ do mej-nega zneska najnižje pokojnine zavarovan-cev-delavcev, za udeležence NOV po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in za udeležence drugih vojn po največ do 80 odstotkov mejnega zne-ska najnižje pokojnine. V 1. členu osnutka družbenega dogovora so določeni bistveni elementi, ki naj bi bili enot-ni, ker so pomembni za vse občinske skupšči-ne, da lahko s svojimi predpisi (odloki) dose-žejo poenotenje priznavalnin. Gre za določi-tev kroga upravičencev do priznavalnin, za določitev vrst priznavalnin, pogojev in krite-rijev ter za pokrivanje finančnih izdatkov za priznavalnine. V 2. členu osnutka družbenega dogovora so navedeni občani, ki imajo pravico do občinske priznavalnine, če izpolnjujejo pogoje družbe-nega dogovora. Upoštevani so udeleženci NOV z dvojno dobo pred in po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 ter udeleženci drugih vojn, za ka-tere je treba urediti občinske priznavalnine po enotnih osnovah in merilih. V družbeni dogo-vor so uvrščene tudi žene-udeleženke NOV z dvojno dobo do 1. 7. 1944 in udeleženci NOV z dvojno dobo do 1. 7. 1944, ki so vstopili v NOV pred 18. letom starosti. V 3. členu osnutka družbenega dogovora so naštete vrste občinskih priznavalnin, ki naj bi bile enotno urejene. To so stalna priznaval-nina kot osnovna družbena pomoč ter občas-na in enkratna priznavalnina, ki se podelju-jeta v izjemnih primerih. Nekatere občine imajo v svojih odlokih o priznavalninah tudi oblike pomoči, kot npr. stalna ali enkratna denarna pomoč pri šolanju otrok, enkratna denarna pomoč za zdravljenje v zdraviliščih itd. Te oblike pomoči niso uvrščene v osnutek družbenega dogovora, ker so urejene v dru-gih posebnih predpisih ali družbenih dogovo-rih in ker imajo skupščine občin po 11. členu tega družbenega dogovora dolžnost ohraniti sedanjo raven drugih oblik pomoči. V 4. členu osnutka družbenega dogovora so določeni različni cenzusi dohodkov za udele-žence NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in za udeležence NOV po teh datumih ter za borce za severno mejo v letih 1918— 1919 in za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918. Cenzus dohodkov prosilca in nje-govih družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, je mejni znesek naj-nižjih pokojninskih prejemkov v pokojnin-skem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji (v letu 1976 je mejni znesek 1.713 din) oziro-ma 80 odstotkov tega mejnega zneska. Za dohodke iz kmetijske dejavnosti se ra-čuna dvakratni katastrski dohodek, kot v po-sebnih predpisih pri uveljavljanju pravic iz starostnega zavarovanja kmetov in pravic po zakonu o vojaških invalidih, varianta pa ka-tastrskega dohodka ne šteje, če je udeleže-nec NOV starejši od 60 let. Člen 5 osnutka družbenega dogovora dolo-ča višino stalne priznavalnine. Višina prizna-valnine je po osnutku različna glede na čas udeležbe v NOV oziroma za udeležbo v dru-gih vojnah in naj za udeležence NOV z dvoj-no dobo pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 ter za žene-borke in za mladoletne borce z dvojno dobo do 1. 7. 1944 znaša največ do višine mejnega zneska najnižjih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Za udeležence NOV z dvojno dobo po navedenima datumima ter za borce za se-verno mejo v letih 1918—1919 in za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918 pa 80 odstokov od tega zneska ali 1.370 din. Navedeni člen vsebuje tudi določilo, da pristojni organi pri odločanju o višini prizna-valnine upoštevajo število vzdrževanih dru-žinskih članov, zdravstveno stanje ter stano-vanjske in druge socialne okoliščine upravi-čenca. V 6. členu osnutka družbenega dogovora so določbe, na podlagi katerih je podeljeno pri-znavalnino možno spremeniti ali ukiniti. Člen 7 družbenega dogovora obravnava občasno in enkratno priznavalnino, ki bi se podeljevali samo v izjemnih primerih, ko bor-ci zaidejo v težje razmere (npr. bolezen, ne-zgode, hujše elementame nesreče ipd.). Nave-deni člen vsebuje tudi določbe o višini ob-časne ali enkratne priznavalnine, ki bi zna-šali največ 110 odstotkov mejnega zneska naj-nižje pokojnine zavarovancev-delavcev v SR Sloveniji. Za leto 1976 je 110 odstotkov mej-nega zneska najnižjih pokojninskih prejem-kov 1.884 din. Po 8. členu družbenega dogovora imajo pravico do stalne, občasne ali enkratne pri-znavalnine tudi družinski člani umrlega ude-leženca NOV in drugih vojn, s pogojem, da jih je umrli preživljal, da so pridobitno ne-sposobni in da izpolnjujejo ostale pogoje tega dogovora, zlasti glede premoženjskega cenzu-sa. Izpolnjeni morajo biti vsi našteti pogoji. Člen 9 osnutka družbenega dogovora daje zdravstveno varstvo uživalcem stalne prizna-valnine in njihovim ožjim družinskim čla-nom (zakoncu, otrokom, očetu in materi upra-vičenca) v enakem obsegu, kot ga imajo zava-rovanci-delavci. Po dolcčbah tega člena ima-jo zdravstveno varstvo tudi družinski člani umrlega borca, če so uživalci stalne prizna-valnine. Pravico do zdravstvenega varstva po tem dogovoru imajo uživalci stalne prizna-valnine, če nimajo zagotovljeno na drugi pod-lagi. Gre predvsem za uživalce stalne prizna-valnine, ki niso zavarovanci po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Po tem členu imajo udeleženci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10, 1943, žene-udeleženke NOV do 1. 7. 1944 in udeleženci NOV do 1. 7. 1944, ki tedaj še niso bili stari 18 let, možnost pridobiti pra-vico do podaljšanega ali nadomestnega bol-nišničnega zdravljenja v naravnih zdravili-ščih, če seveda niso drugače zdravstveno za-varovani. Po 10. členu osnutka družbenega dogovora bi se vsa sredstva za priznavalnine in za zdravstveno varstvo po tem dogovoru zago-tavljala v proračunih skupščin občin na pod-lagi družbenega dogovora o splošni porabi. Clen 11 osnutka družbenega dogovora na-laga skupščinam občin, da določila tega dogo-vora sprejmejo v svojih predpisih (odlokih) v določenem roku po podpisu družbenega do-govora. Skupščine občin bodo po določbah te-ga člena v svojih odlokih zadržale ureditev drugih oblik pomoči na sedanji ravni. Občin-ske skupščine so namreč s temi odloki doslej urejale tudi zadeve nekaterih občanov, ki ne sodijo v ta družbeni dogovor. Pripombe in predloge zbira izvršni svet Sknpščine občine Ljubljana-Šiška, Trg pre-komorskih brigad 1 do 20. 9. 1976. Predlog Na podlagi 6. in 16. člena zakona o urba-nističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana-Šiška je Skupščina občine Ljublja-na-Šiška na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o urejanju dela zazidalnega otoka ŠS 108 v Šentvidu med staro Celovško cesto, Cesto v hrib, traso nove Celovške ceste in na novo predvideno povezovalno cesto ob šoli Staneta Rozmana 1. člen Da se omogoči hitra in smotrna gradnja rekonstrukcije Celovške ceste — obvoz skozi Šentvid, se del zazidalnega otoka ŠS 108 v Sentvidu med staro Celovško cesto, Cesto v hrib, traso nove Celovške ceste in na novo predvideno povezovalno cesto ob šoli Staneta Rozmana, ki obsega parcele 331, 332/1, 332/2, 333/1 in 334 k. o. Sentvid, ureja na podlagi detajlne urbanistično-tehnične dokumentaci-je, izdelane v skladu z urbanističnimi osno-vami »predlog ureditve in adaptacije objek-tov Tekstil, TOZD Galant«, ki jih je izflelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. proj. 2163/76 v maju 1976. Te urbanistične osnove v detajlu grafično in tehnično ponazarjajo ur-banistični načrt mesta Ljubljane za to ob-močje. 2. člen Lokacijska dovoljenja za del zazidaltiega otoka, ki je naveden v 1. členu tega odloka, se smejo izdajati potem, ko izvršni svet skup-ščine občine Ljubljana-Siška izda sklep o skladnosti detajlne urbanistično-tehnične do-kumentacije za to območje z urbanistifnim načrtom mesta Ljubljane. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka o-pravlja urbanistična inšpekcija pri upravi in-špekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev: Potek nove trase Celovške ceste skozi Šent-vid je bistveno prizadel podjetje Tekstil — TOZD Galant; zaradi gradnje ceste se mora porušiti obstoječi objekt, v katerem ima pod-jetje aranžersko in mizarsko delavnico, skla-dišče surovin, dve garaži in druge pomožne prostore. Kot nadomestilo za izgubljene proizvodne in skladiščne površine predlaga navedeni TOZD adaptacije in nadzidave obstoječega objekta na zemljiških parcelah, ki so nave-dene v predlogu odloka. Za te parcele, ki le-že v zazidalnem otoku SS 108/1 — Sentvid, velja sedaj prepoved graditve in prepoved parcelaeije zemljišč po odloku o splošni pre-povedi graditve ter prepovedi parcelacije (Glasnik, št. 39-9.4/67) do izdelave zazidalnega naerta. Da bi se omogočila čimprej izdelava po-trebne investicijsko-tehnične dokumentacije za potrebe Galanta, je potrebno za navedene zemljiške parcele določiti s predlaganim od-lokom laže uresničljive pogoje za izdajanje lokacijskih dovoljenj, kot pa je zazidalni na-črt. S predlaganim odlokom bo omogočena sklenitev sporazuma med Galantom in Re-publiško skupnostjo za ceste o nadomestni gradnji za objekte, ki jih bo treba porušiti v zvezi z gradnjo že navedene nove trase Ce-lovške ceste. Izvršni svet Predlog Na podlagi 6. in 16. člena zakona o urbani-stičnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72 ter 155. člena statuta občine Ljub-ljana-Siška je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o dopustnosti gradnje kanalizacijskega omrež-ja za odpadno in meteorno vodo na delu ob-močja SS 5/2 — Pod hribom 1. člen Da se omogoči gradnja kanalizacijskega omrežja za odpadno in meteorno vodo na de-lu območja ŠS 5/2 — Pod hribom, ki obsega parc. št. 897, 899, 902, 903 in 1882 k. o. Zg. Ši-ška, se šteje tudi kot urbanistična dokumen-tacija za navedena dela, ki so predvidena zla-sti po ulici Pod hribom in po Matjanovi ulici, lokacijska dokumentacija Ljubljanskega ur-banističnega zavoda št. 20418. 2. člen Lokacijsko dovoljenje za gradnjo kanali-zacije, ki je navedena v 1. členu, se sme iz-dati potem, ko izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška izda sklep o skladnosti loka- cijske dokumentacije za to kanalizacijo z ur-banističnim načrtom mesta Ljubljane. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljublja-ne. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev: Za gradnjo kanalizacije za meteorno vodo območja pod hribom z zadrževalnim zbiralni-kom vode (retenzijskim bazenom) ter za grad-njo kanalizacije za meteomo in odpadno vo-do po ulici Pod hribom in po Matjanovi ulici je treba glede na sedaj veljavnoprepoved gra-ditve in parcelacije (odlok o splošni prepove-di, Glasnik, št. 39-94/67) sprejeti odlok, kakr-šen je naveden v predlogu. Kanalizacija se bo gradila v skladu z lo-kacijsko dokumentacijo št. 20418, ki bo v kratkem dokončana pri Ljubljanskem urba-nističnem zavodu, ter v skladu z glavnim pro-jektom št. 916, izdelanim pri Kanalizaciji, ki ga bo potrebno delno spremeniti. Ker ta do-kumentacija še ni povsem dokončana, je po-trebno pooblastiti izvršni svet, da ugotovi skladnost dokumentacije z urbanističnim na-črtom, kajti z gradnjo zadevne kanalizacije je treba pričeti čimprej, da se uredi pereč problem odtoka odpadnih in padavinskih vo-da s tega območja. Izvršni svet Predlog sklepa Izvršni svet SO Ljubljana-Šiška predlaga po 2. členu odloka o izvršnem svetu SO Ljub-ljana-Siška (Uradni list SRS št. 34/74) zboru krajevnih skupnosti SO Ljubljana-Šiška, da po 159. členu statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS št. 12/74) obravnava predlo-ge svetov krajevnih skupnosti Gunclje — Ma-le Vižmarje in Hinko Smrekar o določitvi imen novih ulic in dopolnitve opisa ulice na območju občine ter o teh predlogih poda svo-je mnenje in predlog skupščini mesta Ljub-ljane zaradi sprejema odloka o dopolnitvi od-loka o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane. Določitve imen novih ulic oz. dopolnitve opisa so naslednje: I. Krajevna skupnost Gunclje — Male Viž-marje: Na novo se imenujejo: 1. Prva ulica, ki se odcepi od Ceste v Dvor severozahodno od Belačeve ulice in poteka vzporedno z Belačevo ulico do sredine med Cesto v Dvor in Kolesarsko potjo se ime-nuje KRVINOVA ULICA 2. Druga ulica, vzporedna z Belačevo, ki poteka med Cesto v Dvor in Kolesarsko pot-jo, se imenuje JUSTINOVA ULICA 3. Tretja ulica, vzporedna z Belačevo uli-co, ki poteka prav tako med Cesto v Dvor in Kolesarsko potjo, se imenuje KOMACOVA ULICA 4. Četrta ulica, vzporedna z Belačevo uli-co, ki poteka med Cesto v Dvor in skoraj do Kolesarske poti, se imenuje DOLHARJEVA ULICA. II. Krajevna skupnost Hinko Smrekar: a) Na novo se imenuje: 1. Ulica, ki poteka od Aleševčeve ulice, mi-mo tovarne TIKI do Verovškove ulice, se imenuje MAGISTROVA ULICA b) Spremeni se opis Verovškove ulice tako, da poteka tudi preko gorenjske železniške proge skozi novo industrijsko cono do Vodo-vodne ceste. Obrazložitev: Na območju Krajevne skupnosti Gunclje — Male Vižmarje je bilo zgrajenih oziroma je v gradnji večje število stanovanjskih hiš, na obmcčju KS Hinko Smrekar pa nekaj indu-strijskih objektov, pa je bilo zaradi tega po-trebno imenovanje novih ulic oziroma spre-memba opisa ene ulice, po katerih se bodo kasneje določale tudi hišne številke. V smislu zakonitih republiških predpisov in mestnega odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju Ljublja-ne (Uradni list SRS št. 26/75) sta o predlogih novih imenovanj razpravljala sveta krajevnih skupnosti, in sicer: svet krajevne skupnosti Gunclje — Male Vižmarje na svojih sejah dne 12. 5. 1976 oz. 1. 7. 1976, svet krajevne skup-nosti Hinko Smrekar pa na svoji seji dne 18. 3. 1976. Predlogi so bili obravnavani tudi na ZZB NOV občine Ljubljana-Siška, ki je po-dalo soglasje za predlog KS Gunclje — Male Vižmarje 1. 6. 1976, za predlog KS Hinko Smrekar pa 14. 11. 1975. Po sprejetju predloga o imenovanju se ta odstopa v pristojno rešitev Skupščini mesta Ljubljana, ki izda po 24. členu statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 13/74) odlok o dopolnitvi oziroma spremembi odloka o imenovanju, preimenovanju in ukinitvi ulic. K temu predlogu so priloženi kratki živ-ljenjepisi borcev NOV, po katerih se ulice imenujejo. Izvršni svet je o tem predlcgu razpravljal in sklepal na svoji seji dne in predlaga zboru krajevnih skupnosti, da o predlogu razpravlja, ga sprejme in odstopi v nadaljnji postopek skupščini mesta Ljubljane. Ljubljana, dne 3. 8. 1976 KRATKI ŽIVLJENJEPISI OZIROMA OBRAZLOŽITEV NAZIVA ULIC 1. KRVINOVA ULICA se imenuje po naj-starejši kmetiji v Guncljah, katere hiša je pod spomeniškim varstvom. 2. JUSTINOVA ULICA se imenuje po umrlem borcu Justin Janku. Kot jugoslovan-skega vojaka so ga Nemci leta 1941 poslali v ujetništvo v Berlin, odkoder se mu je leta 1944 posrečilo pobegniti domov. Priključil se je Koroškemu odredu in bil ob koncu vojne ranjen. Umrl je leta 1949 za posledicami bo-lezni, ki jo je dobil v ujetništvu. 3. KOMACOVA ULICA se imenujepo pad-lem borcu Zvonimirju Komacu. Deloval je kot mladinski aktivist do jeseni 1943, ko je odšel v Cankarjevo brigado. Padel je v borbi z Nemci marca 1944 na Dolenjskem. 4. DOLHARJEVA ULICA se imenuje po padlem borcu Jožetu Dolharju. V naprednem gibanju je deloval od leta 1936 kot član SKOJ in KPS. V avgustu 1941 se je priključil bor-cem Borovniške čete. Po razbitju te čete se je ilegalno vrnil v Ljubljano in delal kot piro-tehnik in član VOS Šiška. Bil je aretiran in zaprt, nato je bil leta 1944 izpuščen. Priklju-čil se je NOV. Nemci so ga na Štajerskem za-jeli in ustrelili januarja 1945 na Vačah. 5. MAGISTROVA ULICA se imenuje po padlem medicincu Janezu Magistru-Zanu. Na Ijubljanski medicinski fakulteti je študiral do julija 1942, ko je odšel v partizane. Bil je po-litkomisar IX SNOUB in od maja 1944 na-mestnik komandanta artilerijske brigade Pri-morske. Nemci so ga težko ranjenega ujeli in ustrelili januarja 1945. IS skupščine Osnutek Na podlagi 155. in 195. člena statuta občine Ljubljana-Siška (Ur. list SRS 12/74 in Statutarnega sklepa (Ur. list ......................) je skupščina občine na skupnem zasedanju ZZD. ZKS in DPZ dne................................ sprejela ODLOK O ORGANIZACIJI IN PRISTOJNOSTI DELOVNiH LJUDI V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA I. Temeljne določbe 1. člen Občinski upravni organi (v nadaljnjem be-sedilu - upravni organi) v okviru pravic in obveznosti občine opravljajo strokovna dela za potrebe izvršnega sveta, organov občinske skupščine in vodijo upravne postopke. 2. člen Pri vodenju upravnih postopkov in oprav-ljanju strokovnih nalog imajo upravni organi pravico in dolžnost: — Spoštovati določila zakonov, odlokov, samoupravnih dogovorov in sporazumov, ka-terih podpisnik je občinska skupščina ali nje-ni organi. — Spremljati stanje na področjih delova-nja ter dajati predloge in druge iniciative za uspešno reševanje vprašanj, ki izhajajo iz teh področij. — Pripravljati za izvršni svet in občinsko skupščino osnutke in predloge odlokov, anali-tično informativne materiale, potrebna obve-stila, strokovna mišljenja po vprašanjih iz področja delovanja in opravljati druga stro-kovna dela za potrebe izvršnega sveta, občin-ske skupščine in njunih organov. — Delegatom zborov občinske skupščine morajo nuditi vsestransko pomoč pri oprav-ljanju njihove funkcije. 3. člen Upravni organi so pri svojem delu samo-stojni. Za predloge, realizacijo sklepov in strokovna mišljenja so odgovorni Izvršnemu svetu in občinski skupščini. Posebna odgovornost se zahteva za: — Ustavnost, zakonitost in za uspešno opravljanje naiog. 4. člen Da se zagotovi javnost dela upravnih or-ganov in družbeni nadzor — upravni organi: — Zagotove javnost vodenja upravnega postopka, če zakon ne določa drugače. — Predlagajo Izvršnemu svetu in občin-ski skupščini letni program svojega dela in poročajo o realizaciji nalog iz tega programa. — Poročajo Izvršnemu svetu in občinski skupščini o značajnih ukrepih v izvrševanju zakona, družbenih dogovorov, sporazumov, kakor o drugih vprašanjih svojega delokroga. — Obveščajo javnost s sredstvi javnega obveščanja (ali na drug primeren način) o vprašanjih svojega področja, katera zadevajo neposredni interes delovnih ljudi, organizacij združenega dela, KS, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in širšo družbenopolitično skupnost. — Informacije in podatke, kateri so za-upni in so v interesu varnosti, ne posredujejo javnosti oziroma o njih vodijo posebno skrb na csnovi določil zakona o tajnosti zaupnih podatkov. 5. člen Izvršni svet spremlja delo upravnih orga-nov, spremlja stanje in usklajuje njihovo de-lo. Zavzema stališča, s katerimi se zagotovi zakonitost pri njihovem delu. V ta namen IS praviloma trimesečno pre-gleda realizacijo nalog in programov, posebno tistih del, ki se navezuje na pristojnost izvrš-nega sveta. 6. člen Upravni organi morajo usklajevati svoje delo in programe dela s programi dela izvrš-nega sveta, občinske skupščine in s programi njihovih delovnih teles. 7. člen V cilju realizacije skupnih nalog lahko po potrebi imenujejo skupne delovne skupine, združujejo delo in sredstva. 8. člen V primeru reševanja skupnih nalog in če ni doseženo soglasje, se o spornem vprašanju obvesti izvršni svet. 9. člen Delovni ljudje, občani, organizacije zdru-ženega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti lahko prigovarjajo izvršnemu svetu in občinski skupščini o nepravilnem iz-vrševanju sprejetih sklepov in opravljanju nalog upravnih organov. 10. člen Upravni organi morajo seznaniti družbe-nopolitično skupnost o zadevah širšega druž-benega pomena in nadzora na katere razvoj vpliva s svojo aktivnostjo. II. Organizacija občinskih upravnih organov 11. člen Občinski upravni organi so organizirani v: — temeljnih upravnih organih — upravnih organih — svetih — in sekretariatu skupščine Temeljni upravni organi: — za davčne zadeve — za upravno pravne zadeve — za gradbene in komunalne zadeve Upravni organi: — za finančne zadeve — za zadeve skupnega pomena upravnih organov za kadrovske zadeve — za zadeve LO in družbene samozaščite Sveti: — za družbene zadeve — za družbeno planiranje Sekretariat: — za skupščirrske zadeve 12. člen Temeljni upravni organ in upravni organi se ustanovijo za področje, na katerem je iz-vrševanje zakonov in drugih predpisov v pri-stojnosti občinskih upravnih organov. Svet seustanovi za področje, na katerem je pri opravljanju nalog iz občinske pristoj-nosti potrebno zagotoviti sodelovanje, dogo-varjanje in usklajevanje dela s samoupravni-mi interesnimi skupnostmi, KS, drugimi sa-moupravnimi organizacijami in širšo družbe-nopolitično skupnostjo. 13. člen Upravni organi in sveti pripravljajo osnut-ke, predloge predpisov, analiz, poročil, dajejo mnenja izvršnemu svetu, občinski skupščini, kakor tudi mnenja na gradiva, ki jih za ob-činsko skupščino pripravljajo drugi organi in organizacije. 14. člen Davčna uprava opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na: — odmero davka iz obrtne dejavnosti — odmero davka iz skupnega dohodka ob-čanov — odmero davka iz kmetijske dejavnosti — davčno izterjavo — davčno inšpekcijo in davčno knjigovodstvo. Davčna uprava proueuje in analizira davč-no politiko v občini in pripravlja predloge za usklajevanje med ostalimi občinami mesta Ljubljane. Davčna uprava vodi postopek o prekrških, za katere tako določa zakon, ter opravlja po-samezne naloge v upravnem postopku. 15. člen Oddelek za upravno pravne zadeve oprav-lja naloge iz upravnega postopka občinske pristojnosti, ki se nanašajo na: Premoženjsko pravne zadeve: — urejanje in oddajanje stavbnih zem-ljišč — razpolaganje z nezazidanimi stavbnimi zemljišči — kmetijska zemljišča — promet z zemljišči in zgradbami — nacionalizacije najemnih zgradb, grad-benih zemljišč in razlastitve — vknjižbe nepremičnin v družbeni last-nini — overovitve — vložišče Gospodarsko upravne zadeve — delovna in učna razmerja — samoupravni normativni akti in status-na razmerja — kmetijstvo in obrt Zadeve VVI in borcev NOV — upravni postopek iz svojstva vojaških vojnih invalidov, vojaških mirovnih invalidov — upravni postopek glede priznavanja borčevskega dodatka, občinskih priznavalnin, zavarovanja kmetov — borcev in ostalih opravil iz tega področja — Krajevni uradi: — naloge iz občinske pristojnosti. 16. člen Oddelek za gradbene in komunalne zade-ve opravlja naloge iz upravnega postopka ob-činske pristojnosti, ki se nanašajo — na zadeve urbanizma — na lokacijsko gradbene in zadeve inve-sticij — na komunalne zadeve s komunalnim nadzorom — na zadeve prometa — na imenovanje ulic, trgov in numeracij hiš — na obračun prispevka mestnega zemlji-šča s knjigovodstvom — stanovanjske zadeve iz občinske pri-stojnosti — varstva okolja 17. člen Oddelek za finance opravlja naloge, ki se nanašajo: — na proračun skupščine občine Ljublja-na-Siška s knjigovodstvom in računovod-stvom — na finančni načrt občinskih upravnih organov s knjigovodstvom in računovodstvom — na posebne račune občinske skupščine — računovodska opravila za krajevne skupnosti in računovodsko opravilo iz zadev invalidov in borcev NOV. 18. člen Oddelek za zadeve skupnega pomena opravlja naloge, s katerimi se zagotove po-goji dela vseh občinskih upravnih organov, občinske skupščine in izvršnega sveta. — Sekretariat IS — Strojepisnica in razmnoževalnica — Kadrovska služba za upravne organe — Vzdrževanje zgradbe, opreme s službo sprejema in čuvanja — Ekonomat z materialno evidenco Skupne službe lahko, če so za to dani po- goji, opravljajo naloge za druge organe in or-ganizacije družbenopolitične skupnosti ob-čine. 19. člen Oddelek za kadrovske zadeve usmerja, u-sklajuje, spremlja in izvaja delo na področ-jih: — Samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o oblikovanju in iz-vajanju kadrovske politike štipendiranja. — Opravlja strokovna dela in administra-tivno tehnična opravila za zbora, komisiji in odbor podpisnic družbenega dogovora o te-meljih kadrovske politike in samoupravnega sporazuma o štipendiranju. — Opravlja vsa strokovna, tehnično ad-ministrativna opravila pri pripravljanju gra-div in posameznih kadrovskih predlogov za občinsko komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve in komisijo za odlikovanja. — Sodeluje z občinskimi družbenopolitič-nimi organizacijami, skupnostmi in organi- zacijami pri reševanju posameznih kadrov-skih vprašanj. — Sodeluje z medobčinskimi in republi-škimi organizacijami in organi pri opravlja-nju kadrovskih predlogov za njihove potrebe. — Vodi kadrovsko evidenco, pripravlja analize in študije z delovnega področja. 20. člen Oddelek za LO opravlja zadeve iz občin-ske pristojnosti, ki se nanašajo na področje — Splošnega Ijudskega odpora — Civilne zaščite — Upravni organ v sodelovanju z drugi-mi občinskimi upravnimi organi pripravi gra-divo za občinski razvojni in obrambni načrt na področjih gospodarstva in družbenih služb. Daje strokovno pomoč pri izdelavi obramb-nih načrtov in načrtov civilne zaščite v orga-nizacijah združenega dela, samoupravnih in-teresnih skupnosti in KS. Oblikuje, opremlja in usposablja štabe in enote civilne zaščite, organizira in izvaja po-uk iz obrambe in zaščite. Vodi ustrezno evidenco, sestavlja programe in poročila o stanju obrambnih priprav in pri-prav civilne zaščite. 21. člen Svet za družbene dejavnosti usklajuje de-lovanje družbenih dejavnosti na področjih — vzgoje, izobraževanja in otroškega var-stva — kulture in telesne kulture — raziskovalne dejavnosti — zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva — invalidskega zavarovanja — stanovanjskega gospodarstva — krajevnih skupnosti 22. člen Svet za plan, analizo in družbeno plani-ranje usmerja, usklajuje in izvaja delo — družbenoekonomskega načrtovanja raz-voja občine — analiz in statistike družbenoekonom-skega razvoja na področjih — gospodarstva — družbenih dejavnosti — krajevnih skupnosti Svet spremlja in analizira izvajanja druž-benih planov, družbenoekonomske resolucije na področjih delovanja. Usklajuje delo, pred-laga ustrezne ukrepe in izvaja družbenoeko-nomsko politiko. 23. člen Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skup-ščine in njenih organov ter skrb za sodelo-vanje z delegacijami in konferencami dele-gacij ima občinska skupščina posebno službo — sekretariat skupščine. Sekretariat ima pravice in pristojnosti upravnega organa. 24. člen Notranja organizacija upravnih organov mora biti izvršena tako, da so doseženi cilji: — zadovoljevanje občanov, skupščine in IS. 25. člen Organizacija dela upravnih organov je opredeljena s poslovnikom, ki vsebuje — opredelitev organizacijskih enot, služb in referatov — sistemizacije delovnih mest — pravice in obveznosti vseh delavcev — način programiranja in planiranja dela. 26. člen Temeljni upravni organ in upravni organ vodi predstojnik — načelnik — upravnega or-gana. Svet vodi predsednik sveta. Strokovno službo sveta vodi vodja stro-kovne službe. Sekretariat skupščine vodi sekretar. Vodja strokovne službe ima iste pravice in dolžnosti, kot predstojnik upravnega organa. 27. člen Predstojnike upravnih organov, predsed-nika svetov, vodje strokovnih služb svetov in sekretarja skupščine imenuje in razrešuje ob-činska skupščina pod pogoji in na način kot jih določa zakon in statut občine. Vodja strokovne službe sveta ne more biti predsednik sveta. 28. člen Za predstojnika upravnega organa in vod-je strokovne službe sveta se lahko imenuje oseba, ki ima poleg organizacijskih spo-sobnosti vodenja, potrebnih delovnih izku-šenj, moralno političnih kvalitet in drugih po-gojev določenih z družbenim dogovorom o te-meljih kadrovske politike tudi ustrezno šol-sko izobrazbo. 29. člen Predstojnik upravnega organa je posebno odgovoren za zakonito in uspešno opravljanje nalog oziroma poverjene funkcije. III. Delovni čas 30. člen Redni delovni čas upravnega organa je pet dni v tednu, razen sobote in nedelje v času od 6.30 do 14.30, ob sredah od 6.30 do 16.30. Stranke se sprejemajo v času: Ponedeljek in petek v času od 8. do 12. ure, ob sredah v času od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. IV. Sredstva za delo 31. člen Sredstva za delo iin vse druge materialne pogoje za nemoteno delo občinskih upravnih organov so določena v finančnem načrtu, ki je sestavni del proračuna občine. 32. člen S sredstvi za osebno in skupno porabo sa-mostojno razpolagajo delavci delovnih skup-nosti, upravnih organov v skladu z osnovami in merili samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev osebne in skupne porabe državnih or-ganov in delavcev občinskih skupščin in v skladu z določili pravilnika o delitvi oseb-nih dohodkov in skupne porabe delavcev upravnih organov občine Ljubljana-Siška. V. Samoupravljanje v delovnih skupnostih občinskih upravnih organov 33. člen Delavci upravnih organov uresničujejo sa-moupravne pravice, obveznosti in odgovorno-sti v delovnih skupnostih upravnih organov. Pri uresničevanju samoupravnih pravic, ob-veznosti in odgovornosti urejajo medsebojne odnosč s Pravilnikom o samoupravljanju de-lavcev delovnih skupnosti upravnih organov skupščine občine Ljubljana-Siška. VI. Frehodne in končne določbe 34. člen Upravni organi imenovani s tem odlokom, prevzemajo v skladu z opredeljenimi področji dela vse obveznosti, sredstva za delo, zadeve in dokumentacijo od dosedanjih upravnih or-ganov. 35. člen Izvršni svet izda po potrebi nadaljnja na-vodila za izvršitev tega odloka. 36. člen Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od St. Datum Predsednik SOB OBRAZLOŽITEV ODLOKA O ORGANIZACIJI, PRISTOJNOSTI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV V našem samoupravnem socialističnem si-stemu so občinski upravni organi (organi družbenopolitične skupnosti) nosilci politične oblasti in nalog v tistih funkcijah, katere so jim delovni ljudje s pooblastili poverili prek svojih delegacij in delegatov v skupščinah družbenopolitične skupnosti. Občinski upravni organi morajo zagotoviti pri izvrševanju ustavnih in zakonskih določil pravočasno, zakonito in v skladu s smerni-cami družbenopolitične skupnosti: — uspešno pravno zaščito socialističnih družbenih interesov — razvoj družbe in upravljanje z družbe-nimi zadevami — zaščito svobode in pravice delovnega človeka in občana — samoupravno pravico delovnih ljudi, občanov — zaščito ustavnega sistema. Z ozirom na to so v naši samoupravni družbi potrebni taki organi, ki bodo s svojim delom zagotovili pravice in interese delovnih ljudi, občanov organizaeij združe-nega dela in drugih samoupravnih skupnosti. Samoupravna preobrazba družbe torej zahteva tako obliko organizacije upravnih or- ganov, da so le-ti v okviru pristojnosti spo-sobni zagotoviti našteta načela. Ta osnovna idejno-politična in ustavno-pravna stališča v celoti determinirajo politič-no-pravni položaj upravnih organov. Iz ustavnih načel in drugih določil zakona, ka-tera se nanašajo na upravne organe in iz materialov, sprejetih v dokumentih 10. kon-gresa ZKJ je razvidno, da se z doslednim iz-vajanjem samoupravnih odnosov tudi v upravnih organih ne zmanjšuje funkcija upravnega organa. Nasprotno izkazuje se močnejša obveza in odgovornost pri izvrševa-nju zakona, drugih predpisov, splošnih in drugih aktov in politiko družbenopolitične skupnosti. V teh materialih pa je posebno poudar-jena zahteva po odgovornosti za uspešno iz-vajanje zakona in drugih predpisov. Občinski upravni organ v vseh družbeno-političnih skupnostih organizira skupščina družbenopolitične skupnosti za izvrševanje nalog, naštetih v uvodu obrazložitve. Z ozirom na to lahko opredelimo funkcije občinskih upravnih organov: — naloge iz upravno-pravnih postopkov, pri katerih se realizira politična oblast — strokovna dela, pri katerih ni prisoten upravni postopek. Seveda pri nalogah iz pristojnosti občine. Pri analizi dosedanje organizacije občinske uprave je razvidno, da so občinski upravni organi povezani z bolj enovito občinsko upra-vo, ki je za delo občinske uprave odgovoren občinski skupščini in izvršnemu sve