SVOBODNA SLOVENIJA
AtfO XXXVI (30)
Štev. (No.) 31
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 4. avgusta 1977
Zgodba o mladih bradah	ŠE EN GLAS O EVROKOMJNIZMU
I
Los bienes de la tierra
Kako hitro mlade brade posivel Tisti, ki so pred 30 leti komaj odrasli kratkim hlačam, so danes že stari očetje in sanjajo o trenutku, ko se bodo lahko u-maknili v zasluženi pokoj. Statistike dajejo enemu rodu okrog 30 let časa, da zase, za družino in za svoj narod kaj koristnega stori. S petdesetimi leti začne naša pot navzdol. V normalnem življenju naroda se ta pojav zpazi tako ja- ” sno, kakor pri naši, iz domovine iztrgani skupini, kjer je bilo razmeroma malo starih ljudi, velika večina pa v takozvanih najboljših letih.
Nekateri so prišli preko morja s svojimi mladimi družinami, večina pa si je svoj dom postavila takoj, ko so bili dani pogoji za mirno družinsko življenje. To je rod tistih, ki se danes srečuje z Abrahamom, ali ga ima že za seboj. Skrb za družino jih je tako zaposlila, da jim ni ostalo kaj prida časa za delo na mnogoštevilnih panogah našega novega življenja, ki se je od prvih početkov zače-, lo bujno razvijati. Kljub temu so se naši fantje, dekleta, možje in žene žrtvovali do neverjetnosti, da je naš način življenja začel, obstal in uspeval tudi v najneugodnejših okoliščinah. Venec slovenskih Domov, ki obdaja glavno mesto z našo centralno ustanovo, dovolj jasno priča, česa smo bili v teh letih zmožni.
Zakaj ? Zato, ker so našo begunsko družino v glavnem sestavljali ljudje, ki so rastli in se vzgajali v naših številnih organizacijah v načelni smeri in so jim te znale tudi prevzgojiti čut resnosti, odgovornosti in požrtvovalnosti; čednosti, ki so podlaga vsakemu organiziranemu gibanju.
Rod, ki tu dorašča, te organizacijske vaje ni imel in je ne pozna. Ljudstvo, med katerim živimo, ni prijatelj sistematičnega, trdega in dolgotrajnega dela. Se hitro navduši za sto lepih stvari, a jih še hitreje pozabi, ker utrujajo in zahtevajo -močno voljo. Mi vsi se počasi navzemamo tega načina življenja, mladim in najmlajšim pa je že prešlo v meso in kri. Nastaja nevarnost, da začnemo gledati na naše slovenske probleme pod vplivom teh „slabih“ zgledov.
Naši slovenski problemi, verski, socialni, kulturni, gospodarski, politični zahtevajo od slehernega od nas, zlasti pa od študiranih ljudi, resnega študija. To dolgujemo sebi, ker smo in o-stanemo sinovi naroda, čigar kri nosimo v svojih žilah, še bolj pa bratom v domovini, ki jirh diktatura ne dovoli, da bi prosto govorili, pisali, debatirali, soglašali ali ne soglašali z idejami, ki jih oblast diktira in ne dovoli državljanom tìruge pravice, kot te, da sme reči: da! na vse, kar mu je ukazano.
Naša. prisotnost v svetu se bo videla zlasti, če imamo svoj tisk, ki mora biti glasnik naših idej. Za uspeh tiskane besede je treba ljudi, ki znajo pisati, če pa hočejo pisati, morajo obvladati naš jezik, ki je težak, in pa pridobi tisto lahkost in živahnost besede, ki zbuja pozornost in zna jasno povedati, kar hoče.
Pisati ni lahko. Ee med stotisoči sé rodi kak pesnik ali pisatelj, ki da naši besedi melodijo in sladkost. Mi navadni zemljani pa dostikrat ure dolgo grizemo svinčnik, preden napišemo par pozdravov prijatelju. Med slovenskimi inteli-genti v domovini jih je bilo dosti z akademskimi naslovi, ki niso nikdar napisali besede, ki bi bila kje natiskana. Naši časopisi v tistih časih so leto za letom prirejali časopisne tečaje, kjer so skušali priučiti vsaj nekaj inteligentnih ljudi, kako se pripravi dopis za časopis, da bo zanimiv, resničen in jezikovno pravilen. Deset let dela je bilo treba, da se je nabrala stotina ljudi, ki so znali kaj zapisati in ki so čutili dolžnost, da sporoče novico, ki je bila zanimiva, čimpreje.
Koliko izven domovine študiranih slovenskih ljudi je danes v stanu napisati, kar bi n. pr. bralci kakega časopisa radi vedeli tako, da bo jezik pravilen, jasen in da bo vsebina užitna? Samo, kdor slovensko knjigo bere, bo spoznal naš jezik. Samo, kdor se priuči vsaj osnovnim pravilom naše težke slovnice, bo pravilno pisal.
Vprašanje evrokomunizma je ta hip eno najvažnejših problemov v Evropi, ob katerem se dele mnenja: eni ga jemljejo resno, drugi ne verujejo vanj, tretji so prepričani, da gre samo za novo taktiko, kako komunizem prilagoditi za današnje evropske razmere, ko je proletarska diktatura postala nepopularna. Posebno ob španskem primeru, ko Carillo obzirno napada Sovjetijo in ga Sovjeti ja prav tako obzirno zavrača, obenem pa predseduje stranki znana La Pasionaria, 40 let šolana v Sovjetiji. V zadnji številki smo omenili Carili ovo knjigo o evrokomunizmu. Danes pojemamo misli o njem iz velike diskusije, ki jo razpisuje znani poljski publicist Josef Lobodowski v londonskem Poljskem dnevniku in ji je napisal uvodno besedo v tem smislu, kot povzemamo :
„Imam popolnoma jasno sliko o tem pojavu.“ Brežnjev se obnaša diskretno do evrokomunizma: ga ne sprejema, ga ne zavrača, še manj pa ga prekolne! In to je sumljivo. Navaja dogodek, ko so nekega sovjetskega gospodarskega strokovnjaka, ki je pred tremi meseci šel preko Pariza v Madrid, vprašali, kaj je z evrokomunizrnom, je odgovoril kratko in odločno: ,Ga ni!“ — Lobodowski mu pritrdi: „Ga ni, ne eksistira ne kot ideologičpi avtonomni pojav1, ne kolt politična propozicija, predlagana zahodnoevropskemu mnenju, pač pa samo kot
—	trojanski konj!“ In to dokazuje: ev-rokomunisti Italije, Francije in Španije so neizmerno ponosni, da .so se izjavili ob češkoslovaški krizi proti sovjetski invaziji, toda: ali so v nadaljnjih letih ob poljskih delavskih nemirih 1. 1970 in 1976 obsodili sovjetsko postopanje? Ali postopanje z ruskimi disidenti? Zakaj smešijo še vedno Solženicina? Delajo sicer od časa do časa lepe geste, toda neuradno. Če pa pri tem kdo gre le malo čez dovoljeno mero, ga takoj potegnejo nazaj...
V kritiki sovjetskega sistema si največ dovoljuje Španec Carillo. Toda tudi ta v volivni borbi ni odprl ust o tem problemu, ker bi mu preveč prosov-jetska beseda škodovala pri volitvah. (Kot vemo, je dobil samo 10%.) Toda stara, čez 80-letna Pasionarja je nekoč javno rekla že v Španiji: „Carillo je osel!“ Carillo je' to gladko požrl, se pozneje celo rokoval z njo in se zanjo tudi navduševal. Mladi komunisti si pravijo: „Pasionaria je stara baba, ne ve, kaj pravi“ — in gredo za Carillom, ki jim je poosebljenje iskrenosti. Toda
—	kako pa je z iskrenostjo drugih voditeljev? Ko je Marcelino Camacho šel v Moskvo, se je tam navduševal za sovjetski red. Ko so mu v Madridu prinesli moskovski intervju, se je pritožil, da so ga predrugačili. V čem pa so ga „priredili“, ni povedal. Ko so prof. Ramonu Tamamesasu trdili, da so „sovjeti nasprotniki demokracije“, se je začudil temu in rekel: „Kako da smo komunisti
sovražniki demokracije? Saj so vendar liberalci! Izhajajo iz tradicije Velike revolucije 1793 leta, ki je razglasila Svobodo, Bratsvo in Enakost! Izhajajo iz" misli Descartesa, Montesquieuja in Rousseauja!“ Ni rekel: iz Marksa, Lenina in Stalina, kajti partija je šla na volitve z geslom: Kdor glasuje za komunizem, glasuje za demokracijo! — „Pa to je prevara“. Se je slišal medklic. In za prevaro gre !
Važno ni Lobodowskemu, v čem se razlikujejo posamezni evrokomunizmi med seboj, važno je, v čem so na isti liniji. Celotnemu evrokomunizmu v Italiji, Franciji in Španiji je skupno:
1.	antiamerikanizem. Zanje so USA najbolj krvav imperializem!“ Ne bo v Španiji prava demokracija, dokler ne bo zadnji Yanki odšel iz Evrope!“ To je: vse amerikanske baze v Evropi morajo biti opuščene. V zameno se bo Sovjetija umaknila — na Bug. Se pravi: Amerika za ocean, Sovjetija za nekaj km, da lahko pride takoj nazaj, ko bo Evropa brez ameriške obrambene vojske.
2.	Nekateri evrokomunisti upajo, da bodo oni počasi obvladali vso Sovjetijo. Toda Brežnjev — ni obsodil ta cilj. Po njegovem komunistične Partije ne bodo delale na Zahodu revolucij, pač pa imajo nalogo : slabiti Zahod. Politično, kulturno, socialno, moralno. Pripravljati pot! — S to metodo se doseže več, kot s prejšnjo. Zanimivo je: nihče teh evrokomunizmov ni še dozdaj obsodil sovjetski imperializem! Predvsem Amerikanci jim ploskajo. „Progresistični tepci!“ jih imenuje Lobodowski.
Vsem tem evropskim reformnim komunistom je cilj torej : éliminirati Amerikance iz Evrope, razbiti Atlantski pakt in — spraviti Sredozemlje na milost sovjetske mornarice! In zdaj doslovno podčrtava: „Za to gre. To je tisti Trojanski konj! V igri za tako važni cilj je vredno prenašati tudi za nekaj časa od časa do časa kakšne inpertinenee. Ko bo cilj dosežen, se bo vrnilo vse v normalnost. Ih ti takorekoč heretiki se bodo povrnili k tradicionalni disciplini.“
Tako je postavil Lobodowski uvodne misli k diskusiji. Za konec je dodal samo še to: „V iskrenost evrokomuni-stov bi se moglo verjeti le, ko bi jasno in odločno izjavili, da se je sovjetski režim ločil od marksizma, ki je delovne množice vpregel v stokrat hujši jarem kakor kapitalizem in da zato nima nobene pravice nastopati v svetu v imenu svetovnega proletarijata. Tega pa evrokomunisti niso rekli in ne bodo. Zato je njihovo deklamatorsko govorjenje smatrati za taktično „vlečenje za nos“! Je brez vsakega ideološkega kritja in zaradi tega zgolj — prevara, če hočejo povedati, da ni tako, imajo prosto polje, da pojasnijo. Toda — v dejanju ne v besedah.
. td
Disident gral. Sacher in državni predsednik Husa k
NARODNI JUNAK —
Vsak narod je ponavadi ponosen na svoje junake. Vojni heroji naprimer žive Še naprej ne samo v zgodovinskih knjigah; ljudstvo samo jim ohranja spomin v pesmih, baladah, v pričevanju po ustnem izročilu iz roda v rod; leposlovje jih veliči v književnih in gledaliških
Samo tisti, ki v slovenski družbi dosledno slovensko govori, si bo pridobil potrebno pestrost naših izrazov, ki dajaj o našemu slovničnemu jeziku sočnost, ki se pridobi le s tem, da po naše govorimo in še govorimo.
Če danes vse sive brade rečejo: Se ne gremo več! ali bo prihodnje dni še mogel iziti kak naš časopis ali revija, pravilno pisana v našem lepem jeziku? Kako občudovanja vredni so nekateri, žal preredki primeri, ko nam je dano uživati lepoto našega jezika v vsej pol-polnosti in sočnosti iz ust mlade rojakinje ali rojaka, ki ni nikdar Videl slovenske zemlje! Kako ponosni smo, če slišimo, da se oni doma čudijo, da ar-
BREZPRAVNA RAJA
delih; v upodabljajoči umetnosti so predmet slikarskega in kiparskega izraza; glasbeniku navdahnejo njegove skladbe; in tako naprej. Le to se bolj poredko dogaja v normalno čuteči družbi, da zavržejo in poteptajo v nič svojega velikega junaka, ki se je v naj-
gentinski Slovenci, ki gredo tja na o-bisk, govore, kakor doma.
Kako bi bili ponosni, če bi to mogli trditi o vseh naših rojakih, predvsem o inteligentih, pa tudi o mladini sploh, zlasti o tistih, ki se v središčih našega slovenskega življenja bolj udobno počutijo, če ne govore po naše. Veste zakaj? Pozabili so na staro pravilo, da vaja dela mojstra. Vaja v branju, vaja v govorjenju, vaja v pisanju!
Če ne zmoremo tega, kdo nas bo v kratkem vodil? V politiki, na socijalnem polju, v boju za naše narodne pravice? Kdo nam bo pisal, učil, navduševal, grajal ? Po naše, ali v jeziku, ki pe poje po naše?	Kk
Al celebrar la tradicional misa de campo, en la 91 Exposición Rural, el obispo auxiliar de Buenos Aires, mons. Guillermo Leaden se refirió en su homilia al tema de las riquezas.
“El hombre sin Evangelio y sin Cristo —dijo— nunca llegarà a colmar su ansiedad de felicidad; la brevedad de su vida convierte en desilusiéin toda aquella ilusión que puso en los bienes humanos cotizables. Jesus llama necio a aquel hombre que en una repugnante act'itud de egoismo almacena bienes materiales intrascendentes para una Vida temporal de duración insignificante... ”
“Los bienes de la tierra —continuò mons. Leaden— son nuestros y hemos de conseguirlos por el trabajo y la organization social y ellos tienen por objeto permitirnos una vida mejor, mas culta, menos insegura, mas digna de nuestra filiation divina...” Expresó que el “hombre vale mas por lo que es; que por lo que tiene” y anadió que „cuanto llevan a cabo los hombres para lograr mas justicia, mayor fraternidad y un mas humano planteamiento de los problemas sociales, vale mas que los progresos técnicos. Pues dichos progresos pueden ofre-cer el material para la promoción humana, pero por si sólos no pueden llevarla a cabo.“
POZIV AMERIŠKIH INTELEKTUALCEV POLJSKI VLADI
Kakor znano, so se poljski delavci v zadnjem času dvakrat uprli, 1. 1970 in 1976. Obakrat sta bila upora z nasiljem zatrta. Mnogo teb delavcev je zdaj v zaporih. Zato se je ustanovil na Poljskem Komitet za obrambo delavcev. Toda zgodilo se je, da člani tega odbora dobivajo grozilna pisma, da, enega ■— študenta Stanislava Pyjasa — ki je bil član odbora, so našli na nepojasnjen način ubitega. Protestirali so proti pro-tipostavnim preganjanjem članov odbora. Pridružili so se temu protestu najprej Francozi in ustanovili svoj odbor v pomoč poljskim zahtevam po človekovih pravicah tudi za politične pripornike. Zdaj so tudi ameriški znanstveniki in kulturni delavci poslali poziv poljski vladi. To nosi ime „Apel 136“. Toliko kulturnih delavcev je namreč podpisalo ta poziv, ki se glasi:
„Pozivamo poljsko vlado, naj se ravna po predpisanih določbah helsinškega dogovora, podpisanega tudi od nje, pa tudi, naj izpolnjuje tem določbam u-strezajoče člene lastne ustave. Apeliramo na voditelje poljske republike, naj
kot prvi korak v smeri spoštovanja zakonov takoj izpuste vse zaprte člane Komiteta za obrambo delavcev.“
Podpisniki so ta poziv poslali glavnim oblastnikom Poljske republike, predsedniku republike, predsedniku parlamenta ter šefu komunistične partije Gie-reku. Obenem pa kopije tudi tajniku Zveze narodov, poljskemu kardinalu, mednarodni organizaciji za izpolnjevanje človekovih pravic Amnesty, Ligi za obrambo človekovih pravic in poljskemu veleposlaniku v Londonu. Med podpisniki so trije Nobelobi nagrajenci, namreč profesorji harwardske univerze
K.	Arrow, G. Wald in W. Lipstone. Med drugimi kulturniki so podpisali tudi znani dramatik in bivši predsednik mednarodnega PEN-kluba A. Miller,, bivši svetovavec preds. Kennedyja Schlesinger, biv. pravosodni min. R. Clark, predsednik Zveze avtomobilske industrije... pa tudi razni poljski pisatelji v ZDA, kakor Č. Milosz, Kosinski, ravnatelj Poljskega znanstvenega Iinstituta F. Gross itd.
težjih narodovih časih žrtvoval za njegovo čast.
A prav to se dogaja dandanašnji ' neredkoma po rdečih deželah. Med drugimi je prišel na vrsto meseca marca češki disident general Vilém Sacher, narodni heroj, odlikovan za svoja junaštva z dvajsetimi visokimi in najvišjimi redi, med drugimi z Belim orlom in z redom Slovaške narodne vstaje. Absolvent visoke vojaške šole češkoslovaškega generalštaba, je 32-letni vstopil leta 1939 v odporniško gibanje proti Nemcem, ki so tedaj brez odpora zasedli češko državo. S svojo skupino je dobil stike s kasneje slavnim Agentom 34 (Tümmler), ki mu je iz nemškega generalnega štaba dobavljal podatke in jih je Sacher sporočal naprej v London. Ko je nemška gestapo razbila praško podtalno vojaško skupino, je Sacherju uspelo pobegniti čez Ogrsko, Jugoslavijo in naprej do Francije, kjer se je pridružil češkoslovaški zdomski vojski, bil premeščen v Anglijo in prišel 1943 v Sovjetsko, zvezo, kjer se je boril v oddelku češkoslovaške vzhodne armade. Po končani vojni je smel vstopiti v Vo-rošilovo akademijo sovjetskega generalnega štaba, kar je pomenilo veliko priznanje in čast. V dobi stalinizma pa je ■—• kot patriot in zahodnjak — na mah postal sumljiv, in vsemogočna partija ga je strpala med kolesje svojega „prevzgoj evalnega“ stroja.
Kako in kaj, je razvidno iz dveh sledečih pisem, ki jih je poslal partijskemu šefu, predsedniku češkoslovaške socialistične republike Gustavu Husäku v pojasnilo, zakaj je podpisal praško Listino 77.
Praga, 4. februarja 1977. Gospod predsednik!
Podpisal sem Listino, ker soglašam z njeno vsebino. Po moji presoji se sklada s položajem v naši državi, sklada se tudi z mojo osebno usodo po vojni.
1951 sem bil kot komandant artilerijske divizije čez noč odpuščen iz vojske. Na dva vojaška tovornjaka so naložili lastnino moje družine in nas preselili iz Mlade Boleslave v Skalice pri Češki Lipi.
V , češki Lipi sem delal na tiskarskem in na vrtalnem stroju, nato v neki poljedelski zadrugi in tudi kot gozdni delavec. Končno sem pristal v gostinski stroki.
1965 sem bil popolnoma 'rehabilitiran. Dobil sem red Rdeče zvezde. Za vojsko sem postal seveda medtem prestar. še naprej sem si moral služiti kruh kot civilist.
Po letu 1968 sem bil izključen iz partije in odstranjen z direktorskega mesta v praškem hotelu Junior. Temu je sledila sodna odpoved moje hotelske sobice v 6. nadstropju. Tam sem namreč stanoval, imel nisem ničesar drugega.
Založba Blok v Brnu je sklenila z menoj veljavno pogodbo za izdajo mojega rokopisa Vojna se je končala na Moravskem. Potem pa mi je sporočila: „Delo ne more biti objavljeno. Od zgoraj je prišla prepoved,“
Praška založba Naše Vojsko je odobrila izdajo enega mojih vojnih rokopisov z naslovom Krvava velika noč. 'A potem so mi delo vrnili, češ: „Ne more biti objavljeno. Od zgoraj je prišla prepoved.“
Moj sin Vilém, inženir, je bil izključen iz partije in se prebija na nekem podrejenem mestu. Njegov primer mi je stalno prisoten, čutim se temu krivega. To boli.
Zavedam se vsekakor, da je na stotine ljudi, o katerih ničesar ne vem, deležnih moje usode. Želim si, da. se ne bi nikdar povrnila strahotna petdeseta leta, in da bi bili ukinjeni vsi ukrepi, kateri so po letu 1968 mnoge prizadeli.
In Vi, gospod predsednik lahko to storite.
Vilém Sacher general češkoslovaške zdomske vojske
v Franciji, Angliji in Sovjetski zvezi
Praga, 15. marca 1977
Spoštovani g. predsednik!
Pred kratkim sem Vam poslal pismo, v katerem sem Vas kot vrhovnega poveljnika vojske skušal informirati o vzrokih, ki so me — frontnega borca, generala in nosivca cele vrste češko-(Nad. na 2. str.)
NOVA AMERIŠKA VOJAŠKO-MPEOMATSKA
TAKTIKA
UMIK IN OBSTANEK
Ameriška vlada predsednika Carterja je iznašla nov in zanimiv način, kako umakniti ameriške oborožene sile iz neke države, ne da bi ostala tista država potem na milost in nemilost prepuščena nevarnosti sovjetskega ali kitajskega vojaškega vpada«, ne da bi bile istočasno prizadete tudi ZDA.
-Po daljših razgovorih in pogajanjih sta se namreč ameriška in južnokorej-ska vlada prejšnji teden dogovorili, da bo ameriški general ostal vrhovni poveljnik južnokorejskih oboroženih sil tudi potem, ko se bodo severnoameriške oborožene sile umaknile iz Južne Koreje.
Severnoameriški predsednik Carter je namreč v volilni kampanji med drugim zatrjeval, da bodo ZDA, če on zmaga na volitvah, umaknile svoje oboro-žene sile s področij, ki niso v nekaterih okoliščinah življenjsko važna za severnoameriško varnost. Eno takih področij da je tudi Južna Koreja, poleg Taiwa-na, ki si ga lasti rdeča Kitajska.
V Južni Koreji je trenutno 33.000 severnoameriških suhozemskih oboroženih sil, ki jih ZDA nameravajo umakniti iz te države postopoma v prihodnjih petih letih. Vzporedno z odhajanjem ameriške pehote, tankovskih edinic in drugega vojaškega materiala pa bodo organizirali kombinirano ameriško-južnokorej-sko vrhovno 'poveljstvo južnokorejskih oboroženih sil, pod vrhovnim poveljstvom severnoameriškega generala. Južna Koreja bo tako zaščitena pred napadom komunistične (Severne Koreje, ker bodo ZDA, zaradi svojega generala, nujno morale odgovoriti na severnokorejski napad. Korejski general bo v tem kombiniranem vrhovnem poveljstvu drugi po rangu. Nova poveljniška struktura bo predvidoma organizirana v Juž-
Andreotti v
Pretekli teden se je dva dni mudil v Washingtonu na razgovorih s severnoameriškim predsednikom Carterjem italijanski demokrščanski Giulio Andreotti.
Dasi je obisk spadal v sklop Carterjevega načrta o „osebnem spoznavanju med zavezniškimi predsedniki“ in je imel samo posvetovalni značaj, mu jo-pazovalci pripisujejo veliko važnost. Predsednika sta namreč govorila o „vseh svetovnih vprašanjih“, kakor so poročali iz Bele hiše ter je Carterjev govornik časnikarjem nekatera teh vprašanj tudi podrobneje omenil: ame-riško-sovjetski razgovori SALT omejitev oboroževanja v Indijskem oceanu, skrčenje oboroženih sil v Srednji Evropi učinkovit dogovor o prepovedi a-tomskih poskusov, Srednji vzhod, Afrika, evropska varnost, človekove pravice in bližajoča se beograjska konferenca o evropski varnosti in sodelovanju v oktobru 1977.
Opazovalcem razvoja v Evropi je predvsem vzbudila pozornost omemba skrčenja oboroženih sil v Srednji Evropi« se pravi na obeh straneh železne zavese, ali z drugim ibesedami: v NATO
NA JUŽNI KOREJI
ni Koreji v enem letu. Poveljstvo pa bo istočasno ostalo tudi pod okriljem ZN, kakor je bilo od korejskega premirja dalje, se pravi zadnjih 24 let.
Severnoameriški general bo imel tri veljnik novega kombiniranega poveljstva in poveljnik severnoameriških oboroženih sil, ki bo>do še nadalje ostale v Južni Koreji, predvsem letalstvo.
Severnoameriško letalstvo v Južni Koreji, sestoječe iiz 60 ameriških lovskih bombnikov — število bodo postopoma zvišali — bo ostalo pod izključno severnoameriškim poveljstvom.
Prva skupina 6.000 ameriških suhozemskih vojakov bo zapustila Južno Korejo do konca prihodnjega leta. Medtem bodo ZDA predajale svoje orožje južno-korejski vojski, tako da bo ta, ko bo zadnji severnoameriški suhozemski vojak odšel iz Južne Koreje, oborožena z najmodernejšim severnoameriškim o-rožjem.
Severnokorejska komunistična tiskovna agencija je na ameriško-južnokorej-ski dogovor in načrt o kombiniranem poveljstvu seveda silovito reagirala in napadla ZDA, da je „svoj umik iz Južne Koreje spremenila v vojne priprave za napad na Severno Korejo.“ Agencija tudi očita Carterju, da „je požrl svoje volilne obljube“ in da „ZDA nameravajo ohraniti Korejo razdeljeno na Južno in Severno za vedno.“
Opazovalci menijo da je nova severnoameriška taktika „umika in obstanka na položaju“ spretna politično-strateška poteza , Carterjeve vlade in da se je bo poslužila še na drugih krajih sveta, kjer bodisi sovjeti bodisi komunistični Kitajci grozijo področjem ki so danes svobodna in neodvisna prav zaradi severnoameriške zaščite. Med ta področja v prvi vrsti spada Taiwan. ■
W ashingtonu
in v Varšavskem paktu ter omemba oktobrske beograjske konference o helsinškem dogovoru.
V tej zvezi so tudi poudarili pomembnost Carterjeve izjave, da „ameriška vlada občuduje in spoštuje napore Andreottijeve vlade na gospodarskem in socialnem področju v Italiji“, kjer da se je ekonomski položaj precej izboljšal v primeri s položajem lanskega decembra. Carter je Andreottiju tudi izjavil, da upa da italijanski vladi „ne bo. treba pripustiti komunistov v vlado“ če bo ekonomski in socialni položaj v- Italiji napredoval v sedanji smeri. Andreotti sam pa je severnoameriški politični reviji US News and World Report izjavil da bi bilo „komunistično sodelovanje v italijanski vladi delikaten problem“ in da bo „ta problem rešil > italijanski narod sam ne pa ZDA.“
Opazovalci ne dvomijo, da sta Andreotti in Carter govorila tudi o razvoju v komunistični Jugoslaviji po Titovi smrti in o italijanski vlogi kot člani-• ci NATO, najbližji Jugoslaviji, v primeru sovjetskega vpada v jugoslovanski državni prostor.
DISIDENT SACHER
(Nad. s 1. str.)
slovaških in sovjetskih odlikovanj — nagnile k podpisu Listine 77.
Medtem je bila sprožena zlonamerna in žal tudi nestvarna gonja, ki opredeljuje vse podpisnike Listine kot „renegate“ in celo kot „plačane imperialistične agente“...
Čez vse ljubim svojo deželo in rad bi ji bil koristen. A pred leti sem bil ^izključen iz vrst polnopravnih državljanov. Ne zavedam se nobene krivde, razen ene, da sem bil v nekaterih stvareh drugačnega mnenja, ki ga nisem hotel spremeniti iz ene ure na drugo. Tak zločin prepričanja pa se ne more — v nasprotju z najtežjimi zločini — izbrisati niti s prestajanjem kazni. Zadene človeka kakor gobavost: ni več ozdravljiv. Ne more se ga znebiti
Jaz in meni enaki smo prišli na kakršnekoli liste kot manjvreden človeški material. Odtlej je strop nad našimi glavami nižji. Mnogo tega nam ostaja prepovedano pravtako kakor črncem v nekaterih deželah belcev. Nisem smel več delati kot hotelski direktor. Drugi smejo kljub svoji izobrazbi delati samo iz lopato. Spet drugi ne smejo zaslužiti več, kot jim je kdorkoli skrivaj odobril. In še druge mučijo očit-
ki vesti, ker se njihovi otroci, čeprav nadarjeni, zastonj potegujejo za vpis v kako določeno šolo.
V gonji proti listinarjem je rečeno: vsakemu državljanu je dovoljeno uveljavljati svoje nazore in pravice. Hotel bi Vam, spoštovani gospod predsednik, predočiti, da ljudje s tisto posebno vrsto gobavosti nimajo več te možnosti... Kak srednjeveški klerik, obsojen na izobčenje, je imel več izgledov kot kdo nas urediti svoje zadeve; v sili je lahko šel do Rima.
Kakšne možnosti ima 'na razpolago človek, ki je danes obsojen na izobčenje? Nisem videl in ne vidim nobene druge možnosti, kot podpisati Listino. Kajti čim manj ljudi bo moralo v bodoče živeti z občutkom, da jih je. napadla gobavost, toliko močnejša in srečnejša bo naša dežela. In tega si želim.
Vilém Sacher, general v p.
Na prvo pismo Sacher ni dobil odgovora. Pač pa na cjrugo. Pa še kakšnega! Devet dni za ' tem ga je zadelo skrajno ponižanje: bil je poklicno in državljansko degradiran do ničle. Sam predsednik ČSSR je izdal povelje: „Po paragrafu 6, odst. Ib zakona št. 76/1959 se z veljavnostjo od 24. marca 1977 odvzame generalu v p. Vilému Sacherju v evidenci mestne vojaške uprave Pra-
Iz življenja in dogajanja v Argentini
MEDNARODNI TEDEN
POSTOJANKA „MONTONEROV“ V RIMU. Policija je p0 naključju odkrila v Rimu zatočišče .montonerov“. V njem so dobivale — kot kaže — začasno stanovanje osebe, ki so jim argentinske oblasti dovolile odhod v tujino. Pri pregledu stanovanja so našli nekaj orožja, letake s hvalnicami „mon-tonerom“ in nekaj desetin raznih osebnih dokumentov z različnimi imeni.
OROŽJE ZA SOMALIJO. V Beli hiši so objavili, da so ZDA pripravljene znova oborožiti Egipt in Sudan, prav tako pa tudi Somalijo, ki je bila do nedavnega nekak satelit Sovjetske zveze. Ker pa so sovjeti spremenili svojo politiko in so podprli novega etiopskega diktatorja Mengistuja, so tudi Amerikanci spremenili zadržanje do socialistične revolucionarne Somalije in ji bodo dali orožje, da ne bo odvisna samo od Sovjetske zveze. Po človečanskih pravicah pa menda niso vprašali.
VOJNE PO SVETU. Med Libijo in Egiptom je prišlo do medsebojnega o-bračunavanja prejšnji teden. S katere strani je počil prvi strel, ni znano, a napetost med obema državama traja že precej časa. Somalija podpira upornike v etiopski provinci Ogaden, ki si jo razen tega tudi lasti; zadnje dni pa so menda tudi „uradno“ poslali v boj svoje čete. Q položaju v Eritreji, drugi etiopski provinci ni dosti novic, vendar borbe niso prenehale. Boji so se znova razvneli tudi med Tajsko in Kambodžo; gre za nekaj ozemlja severno od Bangkoka, ki si ga laste Kambod-žani. Ti istočasno skušajo še podžigati komunistične gverilce, ki so jih Tajci z Malezijci že večkrat preganjali, jih pred leti tudi premagali. Toda padec Kambodže in Južnega Vietnama pod komunizem je znova oživil gverilo v Tajski in deloma v Maleziji.
STO SOVJETSKIH PODMORNIC V ATLANTIKU. Zahodne varnostne a-larmne naprave so imele dosti dela ob prihodu stotih sovjetskih podmornic v A-tlantik blizu Norveške. Vse te so seveda prišle še v spremstvu raznih zaščitnih in oskrbovalnih edinic. Navadno je v Atlantiku kakih sedem sovjetskih podmornic, to pot pa so poslali kar četrtino teh enot. Zahodnjaki si sedaj belijo glave, ali je bil vdor sovjetskih podmornic predznak za kako vojno intervencijo ali samo vojaška vaja. Kaj pa če je bila samo generalka, če se smemo teatrsko izraziti.
Povišanje cen goriv je kruto pretreslo že prazne potrošniške žepe tako, da je bilo precej časa govora le o tej povišici. Še ponovna (zadnja) zmaga boksarja Monzona je hitro zašla v pozabo, • ko so prebivalci morali v ponedeljek 1. avgusta plačati nove cene prevoznih sredstev, tako privatnih kot državnih, pa seveda pošte, itd. Skok, ki se suče okoli 40 odtotkov ali še več, je posledica prej omenjenega zvišanja goriv, kar bo negativno vplivalo tudi na cene raznih izdelkov.
Vlada upa, da se te povišice ne bodo preveč poznale na splošni rasti cen, ki naj ne presega 6% na mesec. Za vse leto naj bi podražitve skupaj ne presegale 100 do 120 odstotkov kar pa bo kaj težko doseči. Ko smo prešli z'e v drugo polovico letošnjega leta, je vlada sklenila in odredila, hiaj se reši ena velikih težav, s katerimi se ukvarja od svojega nastopa marca 1976 in na katero kažejo vse resne analize kot na vzrok celotne krize. Ko je namreč privatni sektor več ali manj urejen, ko se je zvišala proizvodnja in je trgovska bilanca pozitivna, se oči vseh obračajo na državni proračun.
Država potroši namreč neizmerne količine sredstev za vzdrževanje ogromnega birokratskega apa,rata in številnih nerentabilnih podjetij. Pred leti in vse do nastopa sedanje vlade je. bilo skoraj v modi, da je vsako podjetje, ki je postalo deficitno, in so njegovi lastniki zašli v konkurz, enostavno prešlo (seveda za drag denar) v državne roke, češ, treba je preprečiti- brezposelnost. Državna blagajna je tako dobila na skrb nenehne deficite (ta podjetja namreč nikoli več niso dobro obratovala). Najsibo država ali provinca, počasi je nastala taka rak-rana, da je tudi 'urejena ekonomija ne more zaceliti, če se ne seže po edinem uspešnem sredstvu: operacija; ali po domače: privatiziranje. Sedai so napovedali, da bodo večje število državnih deficitnih podjetij prodali. Istočasno pa je vlada odredila strogo štedenje, ki naj omili deficit in prepreči nenehntf tiskanje denarja ki še bolj napihuje inflacijo.
—Gospodarski minister dr. Martinez de Hoz je tudi objavil, da to štedenje ne bo prekinilo javnih del. Pač pa bodo ta
dela strogo preiskana, preštudirana njih potrebnost in bujnost po čemer bodo potem izvajana.	i
Kar se tiče problema z Brazilom glede uporabe vodovja reke Parana v elektroenergetske namene, je prišlo do ponovnih stikov med obema državama. Izgleda, da je ' sedaj stališče Brazila nagnjeno k dialogu. Argentina pa vztraja na svojem stališču da bo zgradila veleelektramo Corpus, kajti ta da je za dravo „temeljnega pomena“, kot je izjavil domači zunanji minister podadmi-ral Oscar Montes.
Tudi problem petroleja je na dnevnem redu potem, ko je vodstvo državne petrolejske družbe YPF prevzel inž. Raul Ondarts, eden najbolj zmožnih ljudi na tem področju. Ko ga je ustoličil, je državni tajnik inž. Daniel Brunello izjavil, da se bodo na petrolejskem sektorju „prenehale improvizacije“. Država bo resno proučila, katere točke energetskega načrta lahko izvede državna družba, ostalo bodo prepustili, da izvedejo privatna podjetja. Treba je pripomniti, da je bilo izkoriščanje petrolejskih vrelcev doslej pravzaprav državni monopol. Sedaj Bodo v to poklicane ne le domače, temveč tudi tuje privatne družbe.
Za 'konec še kratek komentar o argentinski „pravici“; deluje zelo počasi, a upati je, da vsaj sedaj, resno. To pravimo) ko vidimo, da še vedno niso zaključeni procesi proti predstavnikom 'bivšega peronističnega režima, še več, vsak dan se pojavljajo nove tožbe proti njim, in zlasti proti bivši predsednici, ki je zaprta v vojaškem naselju v Azul, provinca Buenos Aires. Kaj težko je reči, kdaj se bodo ti postopki zaključili ih bodo sodbe izrečene. Na istem področju, a v drugi smeri, omenimo, da je vrhovno sodišče zavrglo pritožbo, ki jo je proti sodniku Marquardtu vložila obramba generala Lanusseja in drugih, zapletenih v afero ALUAR. Postopanje omenjenega sodnika da je bilo v vsem pravilno in sodni postopek se bo še naprej razvijal pod okriljem dr. Mar-quardta. Tudi tukaj bodo, ob. svojem času, prišle na dan razne zanimivosti. A koliko trpi ugled države pri tej javni „moralizaciji“!
Podrabinekovo poročilo Zahoda
NOV DOKUMENT O DUHOVNEM MUČENJU V ZSSR
PRED PREDAVANJI DR. M. GOGALA V SKA
V tej sezoni Slov. kulturne akcije bo dr. M. Gogala imel v okviru teološkega odseka tri predavanja o Evangelizaciji današnjega sveta. Prvo predavanje, ki ga je naslovil Nositeljem evangelizacije, bo imel v -petek dne 12. avg. ob 20h v predavalnici Slovenske hiše. Bodo t predavanja na podlagi apostolske spodbude papeža Pavla VI., kateri nam je nakazal rešitev za vsa najbolj pereča vprašanja naše dobe, ki so se pojavila V Cerkvi v pokoncilski dobi. To prvo predavanje zanimivih problemov, kot so npr,: karizmatična gibanja, oporekova-na institucionalna Cerkev, pomen krajevne cerkve in s tem v zvezi kočljivo vprašanje kulturnega pluralizma v Cerkvi, raznovrstne službe laikov itd. itd. Ko naznanjamo prvo predavanje iz tega cikla, opozarjamo tudi na druge, ki bodo pozneje in jih bomo napovedali.
ČAJANKA ZVEZE MATER IN ŽENA
Zveza 'slovenskih mater in žena bo tudi letos priredila svojo tradicionalno čajanko v nedeljo 4. septembra. Prireditev bo začela ob 16. uri- s sveto mašo, pri kateri bodo peli lanuški pevčki pod vodstvom ge. Zdenke Janove. Nato bo v veliki dvorani slavnostni govor dr. Vinka Brumna, ter petje lanuških pev-čkov — dirigira ga. Janova. Žrebali bomo slovensko avbo in tudi lep vezen prt.
Matere in žene bodo pogostile — kakor običajno — vse prisotne. Vabimo vse rojake, da se udeležijo prireditve, da bodo tako podprli dobrodelno delovanje Zveze, obenem 'pa preživeli v prijetnem vzdušju lepo družinsko nedeljo.
ga njegov oficirski čin. Istočasno odvzemam imenovanemu po paragrafu 8, odst. 1 zakona št. 62/1962 vsa podeljena odlikovanja. V smislu paragrafa 7 zakona št. 62/1962 prepovedujem imenovanemu nositi odlikovanja drugih držav.“
Kot posledica tega dekreta je Sacher izgubil tudi svojo generalsko pokojnino — in ostal na cestii brezpravna raja.
Sovjetski disident Aleksander Pod-rabinek je zbral in poslal na Zahod debelo poročilo o policijski zlorabi psihologije v ZSSR. Poročilo je prišlo v roke v Londonu znani mednarodni organizaciji Amnesty International, ki ga je tudi objavila.
Poročilo je „odlično“, kakor poročajo iz Londona, ker metodično razkriva začetke zlorabljanja psihologije ter mehaniko psiholoških učinkov, ki se jih poslužuje sovjetska policija proti nasprotnikom sovjetskega režima.
V uvodu v svoje poročilo Podrabinek pravi, da je del poročila sovjetska policija zaplenila letos marca, ko mu je iznenada preiskala stanovanje. Podrabinek je eden vodilnih članov sovjetske disidentske organizacije in tudi eden njenih najmlajših članov. Star je komaj 23 let. Večino poročila pa mu je méd preiskavo uspelo skriti in ga izti-hotapiti na Zahod. Poročilo je sestavljal tri leta.
Španski zunanji minister Oreja je vložil formalno prošnjo za vključitev Španije v članstvo Skupnega evropskega trgà. SET Frančove Španije ni hotel sprejeti za .člana, ker da je bila takrat država, ki ni imela demokratičnega režima.
Španija se tudi pripravlja na vključitev v NATO, mora pa o tem še sklepati španski parlament. Opazovalci ne dvomijo, da bo parlament odobril namen španske vlade.
Postopek za polno vključitev Španije v Skupni evropski trg bo predvidoma trajal od šest do devet let, ker bo morala Španija prilagoditi svoje poljedelstvo razmeram v SET-u, ta pa predvsem svoje energetske vire, atomske in premogovne španskim razmeram.
Španski zunanji minister je tudi izjavil, da ne more dati točnega datuma o polnem španskem članstvu v SET-u.
Pred nekaj dnevi je KGB Podrabi-neka znova zasliševala, zlasti v zvezi z njegovimi, stiki z znanim disidentom Jurijem Orlovim.
Podrabinekovo poročilo nosi naslov: „Kazenska medicina““ ter je' v celoti a-nalitično, brez polemične vsebine ter je prav zato važen doprinos k mednarodnemu razumevanju tega problema, ki teži 200 milijonov sovjetskega prebivalstva.
V Londonu seveda niso povedali, kako so do poročila prišli. Poročilo samo ne vsebuje posebnih novih odkritij o zlorabi psihologije v ZSSR, kakor je to bilo z dokumenti, ki jih je zahodnim časnikarjem razkril sovjetski disident Vladimir Bukovsky leta 1970.
Podrabineku je KGB na zadnjem zasliševanju žagrozila, da ga „verjetno čaka sedemletna ječa“, če ne bo prenehal s svojim „protidržavnim delovanjem“.
Izrazil pa je željo, da naj bi SET špansko prošnjo reševal povsem ločeno od drugih dveh sredozemskih kandidatov, Portugala in Grčije, ki sta tudi že zaprosila za včlanjenje v Skupni evropski trg.
DOLAR NA TOBOGANU. Prejšnji teden je dolar na evropskih borzah „drsel“ in pridrsal na najnižji dosedanji tečaj v primeri v raznimi evropskimi valutami. Proti koncu tedna se je spet popravil. Padec dolarja je bolj vznemiril evropske države kot ZDA same.
KAIRO OBTOŽUJE MOSKVO. Egiptovska vlada odločno zavrača prisotnost velesile vzdolž svojih'meja, kar je izjavil ministrski predsednik Mandouh Salem, s čemer je očitno meril na radarske postaje, ki jih je Sovjetska' zveza montirala v Libiji ob meji z Egiptom.
Španija se vključuje v SET
• SČASOMA TUDI V NATO
Str. S
^W kHltyWMCC Sas
KRŠKO — Regionalni zavod za zaščito kulturnih spomenikov obnavlja hišo Janeza Vajkarda Valvazorja v Krškem. S posebnimi sondami odkrivajo historične plasti posameznih ometov; u-pajo, da bodo rešili stavbo propada in da bo odprta za obiskovalce jeseni ob proslavi 500-letnice Krškega.
MOST NA SOČI — Včasih se je imenoval ta kraj Sv. Lucija in je že kakih 100 let znan po svojih arheoloških nahajališčih. Prejšnji mesec so pri terenskih delih naleteli na staro rimsko hišo iz 2. stoletja po Kristusu. Sicer ni arhitektonsko nič posebnega, a je zelo dobro ohranjena. Zato nameravajo tam urediti -nekakšen muzej na prostem. Doslej so namreč ob podobnih najdbah teren raziskali, poslikali, odpeljali na varno dragocene predmete in nato prepustili kraj za razvoj Mosta na Soči.
LJUBLJANA — Inšpektorji so pregledali vrste salam „šunkaric“, ki jih izdelujejo v raznih slovenskih mesnih podjetjih. Ugotovili so, da „šunkarico“ izdeluje — kot je določeno v predpisih — le Meso Kamnik, vse ostale šunka-rice pa so skoraj brez — šunke. Po predpisih mora biti v šunkarici 70 odstotkov debelo zrezanega kvalitetnega svinjskega mesa, pa so ga našli — razen v kamniški šunkarici i—- le od 42 do 24 odstotkov.
LJUBLJANA — Turistični delavci se že nekaj časa „soočajo“' z dejstvi, da 'mnogi turistični objekti prinašajo •— izgubo. Tako so ugotovili, da je med 200 slovenskimi turističnimi „tozdi“ kar 39 podjetij „pridelalo“ izgubo. Ta menda ni ravno velika, a izguba je. Največ je v izgubi velikanski hotel „Bernardin“ v Portorožu. Proučujejo, kdo je kriv za izgube, pja pravijo, da banke, ki ne dajejo ugodnih posojil...
KIDRIČEVO — Tristopetdeget delavcev tovarne glinice in aluminija se je • ponovno pritožilo, da jim nepravilno nižajo plače zaradi nezadostne izobrazbe. Pred časom so v tovarni sprejeli „samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov“, ki pa ga je ustavno sodišče spoznalo za nezakonitega. Toda podjetje je kljub temu kar naprej „delilo“ plače po protiustavnem „samoupravneip. sporazumu“... In sodišče ima kar na mah povečano delo za 350 uradnih aktov. ..
RADOVLJICA — Medal jer Stane Dremelj je izdelal že osmi Prešernov portret; prvi je bil na bronasti plaketi leta 1939. Zadnji Prešeren bo izdelan v zlatu, srebru in bronu, kupiti bo mogoče ta kovanec v glavnem na Vrbi.
GORNJA RADGONA — Petnajsti mednarodni kmetijsko živilski sejem bodo odprli 20. avgusta. Trajal bo do 28. avgusta; prireja ta sejem, ki je postal N' osrednja slovenska prireditev te vrste, ljubljansko Gospodarsko razstavišče. Ob tej jubilejni razstavi so pripravili tudi posebno brošuro o zgodovini in razvoju sejma.
GORJE — V Gorjah so precejšnji nasadi ribeza. Letos je slabo obrodil zaradi pozebe, samo kakih 40 ton so ga nabrali, kljub temu pa več kot so sprva računali. Vendar je pridelek zelo nizek, če ga primerjamo s prejšnjimi letinami: Leta 1973 so ga nabrali 220 ton, lani pa 183.
LJUBLJANA — Ljubljanska banka je 7. julija podpisala z italijansko Banco Nazionale del Lavoro pogodbo o kreditu v višini 15 miljard lir za uvoz italijanske opreme. Posojilo bo srednjeročno — za dobo petih let. Je pa to posojilo namenjeno vsem jugoslovanskim kupcem in niso še odločili, kolik del bo pripadel slovenskim. Podobno pogodbo so podpisali že v začetku leta z Cen-tralbanco iz Milana in posojila so v Sloveniji, kljub nekaterim upravnim zavoram, takoj izkoristili.
BLED — Na Bledu je bila konferenca strokovnjakov za kvantno kemijo od S. do 8. julija. Sodelovalo je 16 evropskih strokovnjakov, ki so na pobudo UNESCO razpravljali o ustvaritvi evropske mreže sodelovanja pri znanstvenih raziskavah. Na sestanku so izbrali 4 podkomisije o raziskovalnih projektih. Organizator konference je bil koordinacijski odbor za molekularne vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, predsednik tega odbora Dušan Hadži je bil izbran za Vodja mednarodne podkomisije za odnose med kvantno kemijo in eksperimentalnimi vedami.
LJUBLJANA — V pekarni na Šmartinski cesti so začeli s peko na dveh obnovljenih krušnih linijah. Dela so trajala pet mesecev, zmogljivost pa se je z obnovo zvišala za 800 kg kruha na uro. Niso pa napisali, kakšna je bila dosedanja zmogljivost pekarne...
CERKLJE — Turistično društvo in lovsko društvo sta -organizirala razstavo cvetja in lovstva, ki so jo svečano zaprli 8. julija.
Umrli so od 1. do 10. julija 1977:
LJUBLJANA — Jože Krajnik, učitelj; Jože Kragelj, up. dir. tov. Indus.; Vera Fatur r. Janežič; Marija Kuhar r, Gričar; Marija Žugman r. Prijatelj; Ida Sekula r. Kazafura; Josip Hoefler, up. trgovec 78; Angela Pugelj r. Mlakar. Matija Verbinc, up. gradb. delovodja; Janez Wallas; Božidar Rode, raziskovalec na Institutu za elektroniko; Pavla Škrinjar; Joli Tomše r. Meis-ner; Ljudmila Korelc r. Sotlar, Ervin Fink.
RAZNI KRAJI — Alojz Mržek, mizar, Nova vas na Blokah; Janez Kralj, up., Tržič; Franc Krampelj, bančni up., Novo mesto; Vinko Bizjak, up. Bohinjska Bistrica; Julijana Bogataj r. Steržaj, Kranj ; Franc Sever, up. miz. mojster, Brezovica ; Ivan Emeršič, Ptuj ; Jože Tomažin, s šofer, Zalog; Marija Grabnar, Johanova mama, Radohova vas; Franc Dimnik, Štefkov ata, posestnik, Jarše; Karolina jajber, Gorica; Jože Sitar, up., Velike Lašče; Albin Prašnikar, 57, Zabava pri Zagorju; Franc Trpin, šofer, 46, Rovte; Ivan Seničar, poslovodja,. Hrastnik; Franc Robič, Cerknica; Vinko Trojanšek, 88, up., Domžale; Franc Smerenšek, Medlog pri Celju.
SLOVENC! V
LOJZE MEHLE — umrl
V nedeljo; 31. julija, je bil na novem pokpališču V San Justu, ob udeležbi številnih rojakov položen k večnemu počitku Lojze Mehle.
Dne 24. julija je izpolnil 65 le , Rojen je bi: Grosuplju. V Srečnem zakonu z go. Ano roj. Gruden so se jima rodili trije otroci: Lojze1, Anica in Marija. Leta 1945 je kot odločen borec za človekove'pravice odšel v begunstvo. Živel je v italijanskih taboriščih: Treviso, Servigliano in Sennigalia. Bil je vzor delavnega in globoko vernega moža. Leta 1948 je prišel v Argentino. Naselil se je v San Justu, kjer si je v Villa Constructora i zgradil . lep in prijeten dom. V juliju 1954 je doživel srečo, da je za njim iz Slovenije prišla njegova žena z otroci. Ves se je posvetil zidarskemu delu, družini in slovenski Skupnsti. Sadovi tega prizadevanja niso izostali. Hči Anica
i poleg dela v raznih organizacijah že vrsto let vodi petje šolskih otrok v San Justu. Tudi hči Marija je dalj časa poučevala v „Balantičevi šoli“, sedaj pa njen mož Andrej Selan z velikim uspe-
'
ARGENTINI
hom vodi mladinski pevski zbor v San Justu.
Zadnje leto je rajni Lojze Mehle bolehal. Na videz se je pred meseci kar vidno popravil, toda nevidna bolezen je bila močnejša kot njegova trdna volja. Lepo pripravljen na srečanje z Gospodom je v soboto, 30. julija, v zgodnjih jutranjih urah v veri, upanju in ljubezni izdihnil blago dušo.
Osebne novice:
Krsta. Krščen je bil v Mendozi v nedeljo 24. julija Matjaž Grintal sin inž. agr. Janeza in ge. prof. Marije roj. Fink. Botra sta bila arh. Božo Bajuk in gdč. Bernarda Fink. Krstil je g. Jože Horn.
V	nedeljo 31. julija pa je bil krščen Edvard Martin Cestnik, sin Jožeta in ge. Andreje roj. Brula. Za botra sta bila gdč. Lidija Cestnik in Jani Brula, krstil pa je g. Jože škerbec. ,
Srečnim staršem iskrene čestitke!
Smrtna nesreča
V	četrtek 28. julija se je smrtno ponesrečil osemletni Križ Marcel, sin Bojana Križa in njegove ge. Brede roj. Černič. Pogrebno sv. mašo in pogreb je opravil msgr. Anton Orehar, direktor dušnih pastirjev v spremstvu gg. Matija Lamovška, ki je bil katehet pokojnega Marcela, Franca Sodje CM in učiteljstva Prešernove šole. Pogreba se je udeležilo tudi veliko število rojakov in tukajšnjih domačinov. Umrli Marcel naj v miru počiva! Iskreno sožalje staršem, sestri, bratom in sorodnikom!
v Spodnji Slivnici pri
Lepo slavje ob srebrnem jubileju društva Slovenska vas
Praznik 25-letnice društva Slovenska vas je bil povezan z odkritjem bronaste spominske plošče ustanovitelju naselja Slovenska vas msgr. Janezu Hladniku. Slovenska vas je strnjeno naselje z nad 100 hišami slovenskih gospodarjev. Društveni dom, v katerem jè bila odkrita spominska plošča, se imenuje „Hladnikov dom“.
Progräm slavnostnega dne se je začel zjutraj s koncelebrirano mašo v krajevni župni cerkvi Marije Kraljice, ki so jo darovali direktor slovenskih dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar in superior lazaristov France Sodja, vikar Janez Petek CM, sosednji župnik Mirko Grbec m salezijanec (doma iz Slovenske vasi) Franci Barle, ob asistenci diakona Vinka Bokaliča CM. Pri maši je pel mešani zbor pod vodstvom dirigenta Ivana Meleta, berila pa sta brala Ignacij Glinšek in ga. Marija 'Gorše.
Govor msgr. A. Óreharja
V naslednjem povzemamo nekaj misli iz nagovora msgr. Oreharja med mašo v cerkvi: Ob tej obletnici naj zapojo vaša srca najprej hvalo Bogu, nato pa pobudniku in najodličnejšemu članu društva, msgr. Janezu Hladniku, ki je toliko ur in skrbi posvetil vam in društvu. Hvaležni pa ste tudi vsem, ki so vodili vaše društveno, življenje, preje in danes, pa tudi vsem misijonarjem lazaristom, ki so s svojo naselitvijo med vami ostvarili pogoje verskega, kulturnega in ekonomskega življenja. Najlepša króna, s katero se lahko venča Slovenska vas na današnji dan, pa so številni duhovniki in redovnice, doma iz vašega kraja.
Toda gledati moramo tudi naprej, za kar nam je potreben jasen pogled, ki ga moramo posredovati našim mladim^ ki danes študirajo, da ohranijo mišljenje in ideološko usmerjenost staršev v današnjih nevarnih časih. Potrebno je tudi resno skupno delo, kajti le z njim bomo ohranili in večali duhovno in snovno bogastvo slovenske skupnosti1
v	kraju.
Med zaključnimi mislimi je poudaril: Mladi fantje in 'dekleta, morda ste
vi	danes v največji nevarnosti za svoje krščansko življenje; svet vas moti bolj, kot je motil nas v vaših leti. A vedite, tudi vi morete in morate ostati kristjani. Ne verjemite njim, ki vam kažejo, da je danes dvoljeno v vašem razmerju, kar je bilo vašim staršem še prepovedano.
Odkritje spominske plošče
Takoj po opravljeni maši so se zbrani vaščani in gostje odpravili v sosednji Hladnikov dom, Kjer je odbor Slovenske vasi postavil v notranjosti Doma . spominsko ploščo z napisom :
„Msgr. Janezu Hladniku, ustcmovitelju Slovenske vasi in dobrotniku vseh Slovencev, v hvaležen spomin. Ob 25-letni-ci društva Slovenska: vas, julij 1977. Los eslovenos agradecidos, julio 1977.“
Odbornik društva Andrej Rot je na-
znanjeval in povezoval slavnost odkritja, pri kateri je najprej dekliški zborček pod vodstvom ge. Zdenke Janove zapel, dve pesmi: Gor čez izaro in Rož, Podjuna, Žila. Nato je predsednik društva Slovenska vas Ludvik Šmalc odkril spominsko ploščo, ki jo je blagoslovil msgr. Orehar, nakar je sledil govor društvenega tajnika
Ignacija Glinška
„Danes odkrivamo spominsko ploščo msgr. Janezu Hladniku, velikemu Slovencu. Nikoli se ni sramoval svojega slovenstva, niti ga ni to oviralo, da ne bi uspešno deloval na eni izmed bogatih fara v mestu, potem pa v najbolj revnem predmestnem predelu. Obenem pa je imel še voljo in čas, da je poskrbel za nas izseljence. Poskrbel je za nas v verskem pogledu (romanje v Lujän), kulturnem (prireditev Duhovnega Življenja) pa tudi v ekonomskem. Po njegovi zaslugi smo dobili ta del mesta v nakup, in on nam je tudi stal ob strani v težkih začetkih. Leta 1952 je pripe*-ljal med naše prve hišice tukajšnjega župana in svetovalce, da nas jim je predstavil, in tudi je leto dni kasneje pomagal na občini novemu Olepševalnemu društvu, pa tudi kasneje, ko je bilo treba izglasovati razdelitveni načrt. Pa še to: pri vsaki argentinski prireditvi v okolju je vedno želel prisotnost baše skupnosti, da se ta tako uveljavi in bolje spozna.
Msgr. Hladnik je ustanovitelj naše Slovenske vasi. Takoj ob prihodu si je zamislil, kako lahko pomaga. Leta 1948 jc kupil to zemljišče kjer je hotel zgraditi tipično slovensko enotno naselje, a za to ni .dobil potrebnega denarja. Zato je sledilo naseljevanje -- z njegovo pomočjo — po privatni iniciativi in finančnih možnostih posameznikov. Vas je začela rasti in on se je veselil vsakega napredka, ki ga je opazil v naselju, ko je iz prazne zemlje zrasla velika in lepa Slovenska vas.
Msgr. Hladnik je. bil dobrotnik vseh Slovencev. Še pred našim prihodom je skrbel za dušno pastirstvo med starimi naseljenci, oskrboval jih tudi kulturno in narodno, jim govoril in pisal. Ko jé spoznal pravilnost naše borbe proti, komunizmu, se je odločil, da nam pomaga, kar so mu mnogi starejši naseljenci — ražen maloštevilnih — zelo zamerili. Vendar jih on ni zapustil, še vedno jih je obiskal in jim pomagal.
Bil je tudi mož molitve; večkrat smo ga lahko videli, ko je korakal po .cesti, v roki pa je držal rožni venec in molil. Bil pa je tudi mož odpovedi, vse je razdal revežem ali dal za gradnjo svoje cerkve, sam pa je živel revno, da je lahko drugim pomagal.
Zato pa naj bo ta kratka slovesnost msgr. Hladniku v čast in slavo, isto-
časno pa naj bo tudi v zadoščenje za vse nerazumevanje, ki smo. mu ga bili pokazali za časa njegovega zemskega bivanja. Slava mu!“
Andrej Rot je po govoru Ignacija Glinška, zaključil slovesnost odkritja plošče in napovedal, da bo na športnem prostoru začela tekma med odbojkaši Zedinjene Slovenije in moštvom Slovenske vasi, ki je izpadla 3:0.
Popoldanski spored
Po skupnem obedu v dvorani doma se je ob štirih. začel popoldanski pro-švetno-kulturni spored. Napovedal ga je Franci Stanovnik, • ki je s par izbranimi besedami označil pomen današnjega dne kot uvod v popoldanski del in dal nato besedo predsedniku Hladnikovega doma Ludviku Šmalcu. Ta je najprej pozdravil vse častne goste, tako predsednika Narodnega odbora za 1 Slovenijo Miloša Stareta z gospo, direktorja dušnega pastirstva msgr. A. Oreharja, predsednika Zedinjene Slovenije M. Lobodo z gospo, pp. lazariste, predstavnike vseh sosednjih slovenskih domov, vseh organizacij, ki sodelujejo pri današnji slavnosti in vse udeležence. Nato pa se je zahvalil vsem, ki so v teh 25 letih kakor koli delali v okviru Doma, zlasti pa šolskemu odseku in mladinskim in pevskim organizacijam itd.
Nato je lanuški mešani zbor, pod vodstvom I. Meleta, zapel udarno pesem Pozdrav — Zorko Prelovec, na kar je izvajal več pesmi (Ti veselo poj —Jakob' Aljaž; Ob večerni uri — Vinko Vodopivec. Naša zvezda — isti; Na planine — Hugolin Sattner in Ljubezen in pomlad — Anton Medved), ki so dosegle veliko odobravanje med občinstvom. Lanuški zbor je tudi ob tem nastopu pokazal, kaj zmore požrtvovalni pevovodja ustvariti s pevci, ki ljubijo slovensko pesem. I. Mele vodi tudi Lanuški dekliški sekstet, (sestavljajo'ga pet sestričen Koprivnikar in Jolči Cerarjeva), ki je nastopil nato in. zapel nekaj pesmi (Ptici — Vinko Vodopivec; Za skalnim bregom — Jack Pitman ih Svarjenje — Vinko Vodopivec), ki so prav tako ogrele poslušalstvo. To jih je nagradilo s pohvalo.
Govori Miloš Stare
Danes je velik in lep dan. Praznujemo 25-letnico društva Slovenska vas. Odkrita je bila plošča pokojnemu Janezu Hladniku, s katerega prizadevajem je tesno povezan naš prihod v Argentino. To je dan, ki je starejšim rodovom v ponos, mladim pa v spodbudo, kaj zmore slovenski človek,’ če. ima jasno začrtano svojo življenjsko pot, ki jo usmerja na trdnih temeljih krščanskih izročil in mu je slovenska beseda dragocen zaklad.
Če hočemo ta spominski jubilej pravilno doumeti, je prav, če si vsaj bežno prikličemo v spomin dogajanja pred 25 leti v domovini in v izseljenstvu.
Tedaj je bilo doma hudo. Ječe so bile polne trpinov vseh stanov in poklicev, preprostih in izobražencev. S posebno naslado so komunisti uživali pri duhovnem in telesnem mučenju duhovnikov, ki so bili v ječah ali na prisilnem delu. Sedanji ljubljanski pomožni škof, ki je prestajal dolgoletno ječo, je bil pred 25 leti poslan za dve leti v samico, ker ni hotel obsoditi škofa Rožmana. Naši sorodniki in družine, ki se niso navdušile za rdeči režim,, so bili kakor gobavci prezirani in zavrženi. Vsak se jih je izogibal v strahu, da ne bi postal sumljiv. O pokolu 12.000 so vedeli vsi, pa nobeden. Grozotno pekoč molk je tlačil vse ob misli na ta genocid. Istega, leta je naščuvana drhal pri Novem mestu polila z bencinom in zažgala škofa Vovka. Sramoten zločin je imel silen odmev v svetu.
In kako je bilo med nami? Ko smo prišli iz begunskih taborišč v Argentino, je začelo trdo življenje za vsakdanji kruh in za ustvaritev lastnega doma. Stisnili smo zobe in nismo klonili. Pred 25 leti smo že imeli organizacijsko življenje, šolske tečaje, zbirali smo se pri slovenski maši, imeli prvo razstavo slovenskega izseljenskega tiska in slovenski planinci so v bariloških gorah na visoki Cerro Capilla postavili križ, kot simbol naše poti v sveti
Prav posebno in svojsko pot je šla naselbina v Lanusu, iz katere je nastala današnja prelepa Slovenska vas. Dobro se Spominjam, ko smo leta 1949 s pok. Janezom Hladnikom stali na središču tega prostornega ozemlja brez zgradb, z visoko travo, pomešano s. kamenjem in blatom. V ta del zemlje se je zagrizla slovenska nezlomljiva volja in začelo je nastajati to, kar danes imenujemo Slovenska vas. Z velikim trudom in žrtvami. Toda nihče ni klonil. Nasprotno, prihajali so novi pionirji, prijeli za kramp ir. lopato in si premnogi ob neprespanih nočeh in trdem delu gradili svoje domove.
Ker so bili Slovenci, so se po tradiciji našega naroda in notranji potrebi ti pionirji začeli shajati. Predno je zaživelo organizacijsko življenje^ so že imeli predavanja, ker so bili prepričani, da morajo, njihovi domovi imeti tudi globoko slovensko in versko življenje.
Junija leta 1952 so naprosili pok. Marjana Marolta, da je imel več predavanj o slovenski zgodovini. Na zaključnem predavanju je v razgovoru padla misel ustanovitve lastnega društva. Ni ostalo pri misli ali besedi. Določen je bil odbor petih članov, ki naj prevzame vodstvo, novoustanovljenega krajevnega Društva Slovencev. In danes praznujemo 25-letnico tega dogodka, ki je izrednega pomena za to naselje. Predavanjem o slovenski zgodovini so sledila predavanja o vzgoji otrok. Pa še en pomemben dogodek sovpada z današnjim slavjem. Ko je bila v nastajajoči
Slovenski vasi leta 1952 proslava narodnega praznika 29. oktobra, je imel govor urednik in odličen govornik pok. France Kremžar. V razgovoru po proslavi je padla misel, da naj bi imeli prebivalci Slovenske vasi tudi društveni dom. Kar po proslavi so izvolili odbor,' ki je začel akcijo in jo tudi izvedel.
To je. bilo pred 25 leti.
In danes? Imamo Slovensko vas, ki ima nad 100 lepih družinskih hiš, ima nov Dom, Hladnikov dom, ima po zaslugi in prizadevanju gg. lazaristov, ki so prevzeli v Slovenski vasi dušnopa-stirsko delo, lastno lepo cerkev, slovensko šolo, pevske zbore, mladinske organizacije, srednješolski tečaj, lastni podjetji, trgovine in ugledne obrtnike.
Slovenska vas je vaš in naš ponos in uživa tako lepo ime pri argentinskih oblasteh, da se tudi uradno imenuje Villa Eslovena.
Naj se spomnim ob tem slavju še prav posebej ustanovitelja te Slovenske vasi, dobrega Janeza Hladnika in čestitom vsem, ki ste mu sledili in ustvarili to, kar danes imate.
Takoj nato pa se je govornik prenesel v čas 25 let po tisti zamisli, to je v sedanjost, ki nudi vse drugačno podobo. Obrnil se je na mladino in jim z vso zavzetostjo dokazoval, kako nujno je tudi v emigraciji ohranjati slovenski jezik, ki je eden glavnih temeljev za nadaljnji obstoj slovenskega naroda. Dokazoval je to z nazornimi primeri in je v vprašanje slovenskega jezika postavil vso težo svojega govora. (Prav bi bilo, da bi te misli napisal v celoti in jih objavil.)	,	,
Zaključil je svoj govor z bodrilnimi besedami mladini, pa tudi staršem, naj jim bosta simbol in kažipot v življenje obe zastavi: argentinska in slovenska.
S tem pozivom je sklenil svoj bodrilni slavnostni govor, ki so ga vsi sprejeli z velikim odobravànjem.
Napovedovalka Marija Stanovnikova je napovedala nastop otroškega zbora ter se ob tej priložnosti spet spomnila dela slovenskih šolnikov, in se jim zahvalila. Predvsem. gospej Janovi. '
Nastopil je Otroški zbor Slovenske vasi, ki ga vodi Zdenka Jan (tudi dirigentka). Zborček otrok je znan že daleč v - svetu po ploščah, ki so raznesle njegov sloves. Tega je potrdil tudi sedanji zbor, ki je zapel 'najprej lepo narodno Moj doto, Adamičevo Tam gori za našo vasjo ter Pregljevo himno Bog in Slovenija. Dekliški zbor Zarja pa je zapel Kosijevo Slovenka sem, Miheličevo Hrepenenje ter Aljažev Triglav. Nato pa oba zbora skupno znano mogočno V gorenjsko oziram se skalnato stran. Ni treba še posebej omenjati, da sta zbora žela velik odmev med občinstvom.
Petju je sledil prizorček Ob 25-letni-ci Slovenske šole, ki ga je spisala tudi gospa Janova, Mati (Goljevščkova) sprašuje otroke o življenju v slovenski šoli, ki so vsi navdušeni nad njo in se je veselijo. Ljubek prizorček ljubkih šotorčkov. ■—
Ciril Jan je pripravil zborno recitacijo Gregorčičeve pesmi Soči s pomočjo lanuške mladine ter folklorne skupine. Dva zbora — moški in ženski — recitirata izmenoma tekst, ki ga koreografsko ilustrira v narodne noše oblečena skupina plesalcev v ospredju. Prizor je bil zelo slikovit ter je dosegel poln uspeh.
Višek uspéha lanuške mladine pa je bil dosežen z nastopom folklorne skupine, ki jo vodi Bogo Rozina. Pod njegovim vodstvom je postala že zelo znana ne samo med slovenskim občinstvom, temveč tudi pri drugih narodnostnih skupinah, pri katerih je že z uspehom predstavljala slovenski ples. S spremljavo harmonike Magdalene Koprivnikar in M. Čampa je skupina zaplesala nekaj pomembnih in značilnih slovenskih rajanj, ki jim je občinstvo navdu-eno ploskalo.
Po tem sporedu je predsednik Hladnikovega doma L. Šmalc razdelil vsem predstavnikom sosednjih društev lepe slovenske zastavice na umetniško izdelanem lesenem podstavku, kot spomin na ta lanuški jubilej, kar so vsi s hvaležnostjo sprejeli kot znamenje notranje povezanosti med slovenskimi domovi v velikem Buenos Airesu.
V tem se je na odru zbrala vsa mladina, ki je sodelovala na prireditvi in je začeto peti Po jezeru bliz Triglava. kar je takoj povezalo vse občinstvo in stoje izpelo pesem do konca.
List Slovenska vas
S tem je bil 'popoldanski program izpeljan v zadovoljstvo vseh, ki so se udeležili lanuškega jubileja in ki so bile priče organizacijske in kulturne dinamičnosti v območju Hladnikovega doma. Toda ne bilo bi še vse, če ne .bi imenovali še neko lanuško kulturno posebnost: za to priložnost je izšla štv. 104. njihovega lokalnega časnika Slovenska vas, ki je izšla tokrat V izredni izdaji. V njej je opisana zgodovina naselitve Slovenske vasi ter nekaj pozdravnih jubilejnih poslanic, ki so jih napisali za to jubilej nekateri glavni predstavniki slovenskega življenja v Lanusu, toko patri lazaristi (F. Sodja), predsednik Hladnikovega doma (L. Šmalc), vodja šolstva (Z. Janova), Stone Mehle, Andrej Rot ter Ignacij Glinšek. Dodan je pregled vseh dosedanjih predsednikov Doma, sedanji odbor ter seznam darovateljev za izdajo tega lista. Slike Hladnikovega doma, msgr. Hladnika ter plošči, v spomin pobitim domobrancem in v počastitev Ustanovitelja Slovenske vasi msgr. Hladnika, so lepo reproducirani v tej jubilejni posebni izdaji lista Slovenska vas.
Slavje 25-letnice društva v Slovenski vasi, povezano z odkritjem spominske plošče toons. Hladniku je v vseh pogledih uspelo nad vse pričakovanje. Zahvalo in čestitke zaslužijo vsi, ki so kakorkoli k temu pripomogli.
—ak.
\
P O SVETU
SLOVENCI
AVSTRALIJA
Slovenci v Canberri proti totalitarizmu
Plačani agenti Titovega režima in razni zapeljanci se že dolgo trudijo, da bi dobili v svoje roke slovenski dom „Triglav“ v Canberri in Slovensko-av-stralsko društvo Canberra. Že večkrat so naskočili to krepko slovensko postojanko pa so bili vedno odbiti. Zadnji naskok se je izvršil na dveh članskih sestankih 16. in 17. maja t. 1. Odbor omenjenèga društva je namreč predlagal spremembo pravil, po katerih naj bi bil preprečen komunistom vstop v društvo in Sodelovanje društva s komunističnimi oblastmi. Predlog se je glasil, da „ne sme imeti odbor nobenih uradnih ali podobnih zvez s katerokoli
vlado, ki ima totalitarizem ali enopartijski režim, kakor tudi ne z njihovimi zastopništvi med nami ali njim naklonjenimi organizacijami. — člani, ki se družijo s takimi zastopniki, ne morejo kandidirati v odbor društva.“
Komunistični agenti so se trudili, da bi preprečili sprejem predlaganih sprememb pravil. Na članska sestanka so nagnali vse svoje somišljenike in celo nečlane. Toda zavedno in protikomunistično usmerjeno članstvo je z ogromno večino sprejelo spremembo pravil ter s tem napravilo konec neprestanemu rovarjenju v škodo društva.
Slovencem v Canberri iskreno čestitamo. Veseli nas njihova odločna slovenska in protikomunistična usmerjenost.
PO ŠPORTNEM SVETU komaj peta, dočim je bila leta 1975 v
Rovinju druga in lani v Jajcu tretja.
ZAHODNONEMŠKI ATLET Beil-schmidt je na tumiju v Koblenzu postavil nov nemški rekord v skoku v višino s 3,30, trikrat pa je brez uspeha skušal zrušiti svetovni rekord 3,34 m.
NA PLAVALNEM prvenstvu Slovenije med posamezniki v Trbovljah je domačinka Blažičeva, ki je še mladinka, postavila absolutni slovenski rekord na 800 m prosto s časom 9:58,80.
KITAJSKI ODBOJKAŠI so na turneji po Jugoslaviji izgubili prvi dve tekmi, eno v Beogradu in drugo v Ljubljani s 3:1. Damska ekipa pa je „o-prala“ madež moške in je obakrat gladko premagala jugoslovansko reprezentanco s '3:0.
IZZA ŽELEZNE ZAVESE
„Ali bo še obstajal denar, ko bo komunizem dosegel svoj vrhunski razvoj.“ „Ja in ne: Bo za tistega, ki ga bo imel, in ne bo, za kogar ga ne bo imel.“
CARLOS MONZON ubranif naslov svetovnega prvaka v srednjetežki boksarski kategoriji: V Monacu je v soboto 30. 7. premagal po točkah Kolumbijca Rodriga Valdesa. Po zmagi, ki je bila precej trda, je Monzón izjavil, da ne bo več nastopil v boksarskem ringu.
PORTUGAL je V Oporto osvojil z zmago nad Španijo evropsko prvenstvo v hokeju na kotalkah. Tretje mesto je zasedla Italija, slede ZRN, Holandija, Francija in Anglija.
NA AVTOMOBILSKI DIRKI v Hockemheimu v ZRN je zmagal Nikky Lauda (Avstrija) pred Schechterjem (J. Afrika). Argentinec Carlos Reute-mann je zasedel četrto mesto. V točkah za svetovno prvenstvo v avtomobilskih dirkah vodi sedaj Lauda pred Schechterjem, Andreottijem in Reutemannom.
SLOVENSKA MLADINSKA nogometna reprezentanca se je na tekmovanju republik in pokrajin, ki je bilo v Ohridu, precej slabše uvrstila. Bila je
Slovensko Gledališče Buenos Aires
MARJAN WILLENPART
VNUKINJA
r~
igra v 3 dejanjih REŽISER: MAKS BORŠTNIK
Savnostna premiera: sobota, 27. avgusta ob 20.30 Ponovitev:	nedelja, 28. avgusta ob 17
petek, 2. septembra ob 20.30 sobota, 3 septembra ob 17 sobota, 3. septembra ob 20.30
Začetek točno ob napovedani uri
Dvorana Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158, Bs. Aires
Petošolci Slov. sred. tečaja ravn. M. Bajuka
Vas prisrčno vabimo
NA VESELO SREČANJE S PLESOM ob zvokih ansambla “Triglav”
v soboto, 6. avgusta, v Slomškovem domu
Castelli 28 - Ramos Mejia
Pridite! Preživeli boste lep večer z nami in pripomogli k našemu taborjenju ob sklepu šolskega leta.
Začeli bomo ob 20. uri.
S D G — Slovensko državno gibanje
*.	•	V
vabi vse prijatelje v nedeljo 14. avgusta ob 12. uri k sv. maši za pok. Vuka Rupnika, Jožeta Kesslerja, prof. Pavla Verbiča in Staneta Kožarja ter druge člane.
Maša bo v Slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana. — Po maši bo kosilo s kratkim programom.
OBVESTILA
SOBOTA, 6. avgusta:
Petošolci Slov. srednješolskega tečaja ravn. M. Bajuka vabijo na veselo srečanje s plesom, ki bo v Slomškovem domu ob 20. uri.
V	Slovenski hiši ob 20. uri ponovitev
veseloigre Utopljenec*
NEDELJA, 7. avgusta:
Mladinska maša in zvezni sestanek SDO in SFZ v Slovenski hiši. Predaval bo univ. prof. dr. Milan Komar.
Družinska nedelja v Našem domu v San Justu ob 16. uri.
V	Slomškovem domu družinska nedelja s predavanjem univ. prof. dr. Vinka Brumna: „Kaj in kako naj bere-mo‘‘
Na Pristavi v Castelarju otroški dan.
PONEDELJEK 8. avgusta:
Seminar SKAD-a o krščanskem socialnem nauku v mali dvorani Slovenske hiše ob 20: dr. Marko Kremžar — Immortale Dei (1885) — o krščanski ureditvi držav.
TOREK, 9. avgusta:
Seminar SKAD-a o krščanskem socialnem nauku v mali dvorani Slovenske hiše ob 20: rev. Jože Košiček — Re-rum novarum (1891) — o začetkih socialnega vprašanja.
SREDA 10. avgusta:
Seminar SKAD-a o krščanskem socialnem nauku v mali dvorani Slovenske hiše ob 20: Dušan Šušteršič — Quadragesimo anno (1931) — o poti do rešitve.
ČETRTEK, 11. avgusta:
Seminar SKAD-a o krščanskem socialnem nauku v mali dvorani Slovenske hiše ob 20: Avgust Horvat — Mater et Magistra (1961) — o razvoju družbenega življenja.
PETEK, 12. avgusta:
Slovenska kulturna akcija: III. kulturni večer, bogoslovni odsek* Predava dr. Mirko Gogala: „O evangelizaciji današnjega sveta.“ Mala dvorana Slovenske hiše ob 20. uri.
SOBOTA, 13. avgusta:
V	Slomškovem domu ob 20. uri spominski KALANOV VEČER ob 10-letni-ci smrti • dušnega pastirja župnika Janeza Kalana.
Na Pristavi Cankarjeva proslava ob
19.30	uri. Govori ga. Iva Vivodova.
NEDELJA, 14. avgusta:
V	San Martinu žegnanje s sv. mašo in skupnim kosilom.
V	Carapachavu mladinski dan s celodnevno prireditvijo.
Prireditve na Pristavi
5 Društvo Slovenska Pristava priprav-! lja in vabi na naslednje prireditve: °
• 1. Nedelja, 7. avgusta 1977 - ves dan OTROŠKI DAN
E	Ob 13.00 družinski asado
jj	Ob 15.30 otroška tombola
Prirejata SFZ-SDO Vabljeni vsi otroci!
» 2. Sobota, 13. avgusta 1977, ob 19.30 CANKARJEVA PROSLAVA Govori ga. Iva Vivodova
; 3. Sobota, 27. avgusta 1977, ob 19.30 Veseloigra
J.	B. Moliere
„NAMIŠLJENI BOLNIK“
E Igrajo člani SFZ in članice SDO Režija: Miha Gaser
5 4. Sobota, 3. septembra 1977, ob 19.30 Ponovitev veseloigre „NAMIŠLJENI BOLNIK“
III. kulturni večer SKA
TELOŠKI ODSEK Dr. Mirko Gogala
EVANGELIZACIJA DANAŠNJEGA SVETA
/
(1. del: Nositelji evangelizacije)
Petek, 12. avgusta ob 20. uri Slovenska hiša
SLOMŠKOV DOM,
Sobota, 13. avgusta, ob 20 uri
ob desetletnici smrti dušnega pastirja Janeza Kalana
KALANOV
VEČER
Sodelujeta Slomškova šola in Fantje na vasi. Vsi rojaki lepo vabljeni!
V Rozmanovem zavodu v Adrogué maša za Slovence.
ČETRTEK, 18. avgusta:
Sestanek Lige žena in mati v San
Martinu ob 18.30.
PETEK, 19. avgusta:
Odbojkarska tekma Argentino de Castelar — „Zedinjena Slovenija“ (4. kat.) ob 21,30 pa igrišču Montes de Oca 2242, Castelar.
SOBOTA, 20. avgusta:
Odbojkarska tekma Colegio San Martin „B“ — „Zedinjena Slovenija“ (mlajši) ob 16. uri na igrišču Rio Quarto 1400, Cap.
Pevsko-zborovski festival, ki ga organizirata zvezna odbora SDO in SFZ v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. avgusta:
Slovensko romanje k Materi božji v Lourdes.
SOBOTA, 27. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
Na Slovenski Pristavi v Castelarju
veseloigra „Namišljeni bolnik“ v režiji Miha Gaserja. Začetek ob 19.30 uri.
SKAS — predavanje prof dr. Milana Komarja v okviru študijskega ciklusa ob 16. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 28. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 17 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
V	Slomškovem domu mladinski dan
s celodnevno prireditvijo.
PETEK 2. septembra:
V	Slovenski hiši ob 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.362.266
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.;r Evropa 27 UISA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Talleres Gràfico« Vilko S.R.L., Estadoe Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
SOBOTA, 3. septembra:
V Slovenski hiši ob 17 in 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
Na Pristavi v Castelarju veseloigra „Namišljeni bolnik“ v režiji Miha Gaserja. Začetek ob 19.30.
NEDELJA, 4. septembra:
čajanka Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši ob 16. uri.
misijonski kermesse
v pomoč slovenskim misijonarjem na Madagaskarju
Sobota, 6. avgusta Nedelja, 7. avgusta Pričetek ob 16. uri
Vabita Misijonski krožek zavida in Župnijski misijonski krožek Prisrčno vabljeni!
Escribano Puhlico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
:	I
Prof. dr. JUAN
JESUS B LASNIK ■ ■ ■ ■
•	specialist za ortopedijo
in travmatologijo
■	"S
■	■
» Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja ;
Capital Federal	:
Tel. 41-1413
S	■
■	B
: Ordinira v torek, četrtek in soboto :
■	od 17. do 20. Zahtevati določitev ■ ; ure na privatni telefon 628-4188. j
Slovenska vokalna skupina „Karantanija“ bo pela pri sv. maši v nedeljo
14.	avgusta ob 10 po TV canal 11.
ŽEGNANJE \ SAN MARTINU v nedeljo, 14. avgusta
Ob 8.30 sv, maša v kolegiju Presv. Srca. Daruje jo sanmartin-ski škof msgr. Menéndez.
Točno ob 12 skupno kosilo v Domu. Za kosilo si nabavite nakaznice pri odbornikih Doma.
PONOVNO PRIPOROČAMO: PREDNO NALOŽITE SVOJE PRIHRANKE ALI VZAMETE POSOJILO DRUGOD,
VPRAŠAJTE ZA POGOJE PRI NAS! NE BO VAM ŽAL!
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z. z o. z.
Bmé. Mitre 97	Ramos Mejia
Uradne ure: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure.
t
V četrtek, 28. julija 1977, je nenadoma odšel med nebeške angelčke naš osemletni, srčno ljubljeni sinko
V
Marcelo Križ;
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas v urah prebridkega slovesa tolažili, z nami sočustvovali in molili, obsuli s cvetjem Marcela in njegovo gomilo na sveti njivi v Moronu, kamor ste ga spremili v izredno lepem številu.
Posebej velja naša prisrčna zahvala preč. gg. msgr. Antonu Ore-harju za sv. mašo, opravljeno na našem domu, Marcelovemu katehetu Matiju Lamovšku in p. Francu Sodji za besede tolažbe in molitve.
Na dan 11. avgusta 1977 oh 19,30 uri se bomo zbrali pri sv. maši za Marcela v kapeli na Pristavi v Castelarju.
Bog plačaj vsem in vsakemu!
Žalujoči : očka in mamica brata in sestra stari mami boter in botrica strici in tete bratranci in sestrične
Castelar, Tucuman, Metlika, Ljubljana 31. julija 1977