Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10’—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
St. 18.	V Ljubljani, torek dne 23. julija 1918.	Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 20. julija. (K. u.) Uradno.
Na visoki planoti Zugna so se razbili sovražni napadi deloma v artiljerijskem ognju, deloma v boju z ročnimi agprstami. Pri Asiagu se je izjalovil angleški sune' jk
Boji v Albaniji so tM^rffagoma razširili na cel odsek med gornjim tekom reke Devoli in med morjem.
Dunaj, 22. julija. (K. u.) Uradno.
Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
V Albaniji je začel sovražnik pred tremi dnevi severno Berata in v zgornji dolini Devolija zopet napadati. Neglede na krajevna omahovanja se mu ni irkjer posrečilo, izvojevati si ugodnosti. Boji še trajajo. Med kolenom Semeni in morjem so vdrle naše poizvedovalne čete na več krajih v italijanske črte.
Šef gen. štaba.
•X-
*	X
Iredentisti v Italiji.
„Pol. korespondenca“ poroča iz Lugana: Bil je objavljen odlok, s katerim je sklenila italijanska vlada podeliti iredentistom, ki so najmanj eno leto v italijanski armadi, državljanstvo tudi ‘edaj, če ne zadostijo splošnim pogojem, ki jih vsebuje zakon iz leta 1906. Poudariti je treba dejstvo, da sedanji odlok ne govori več — kakor le stalo v vseh prejšnjih tozadevnih določbah — £ »Italiani non regnicoli“ (o Italijanih, i s. ne iz kraljestva), temveč jih splošno nazira „cittardini ,rredenthi“ („neodrešeni državljani“). Iz tega bi Se dalo sklepati, da vlada namerava na podlagi Jjpve odredbe podeliti državljanstvo ne samo Ita-l'janom iz Avstro-ogrske, temveč tudi Slovanom ln Rumunom iz monarhije.
Izmena invalidov z Italijo.
Iz Feldkircha 15. t. m. poročajo: Včeraj se !e Ppjipl skozi Feldkirch 23. vlak z izmenjanimi mvaiidi iz Italije pod vodstvom švicarskega rubečega križa; vozil je 60 avstro-ogrskih častnikov ■n 280 mož v domovino.
Krvava bitka med Alsno in Marno.
Protiofenziva vseh piemen antante.
Berolln, 21. julija. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta:
b Močnemu artiljerijskemu boju so sledili mei “eaumontom in Hamelom angleški infanterijst j^Padi, ki smo jih odbili s krvavimi izgubam; j^avnotako so se izjalovili proti večeru anglešk naPadi vzhodno in jugozahodno Hebuterna.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
^ Severno Aisne je napadel sovražnik me /^uvronom in Fontenoyem. Vse napade smo oc rtu. .Med Aisno in Marno je skušal sovražni °biti bitko in je podprl svoje bojišče v ta m ohu-,.2 .vedno noviniti divizijami. Sovražnika sm bbili in mu zadali veliko izgub. Na najtežji pestih bojišča so Francozi razpostavili svoje p< "ibzne narode iz Alžira, Tunisa, Maroka in Si "egala. Senegalski bataljoni, razdeljeni med frai oske divizije, so napadali za oklopnimi vozn ^■ed francoskimi vojaki. V francosko vojsko s krščeni tudi Amerikanci, ‘Angleži in Italijani. P podnevnih bitkah so prešle naše čete včeraj Protinapadom. Napadi so se vršili brez artiljerijsk Predpriprave; po zgledu sovražnika smo napada u, kopnimi vozmi. Zmagoslavni izid te bitk ahko primerjamo uspehom, ki smo jih na tei zemlju že večkrat dosegli. Na višinah jugoz< Dan-10 ^0'ssonsa 80 se izjalovili vsi sovražni m ^adi, ki so bili namerjeni na mesto. Pod voc f,v«m. okl°pnih vozov se je vrgla sovražna ir ntenja sedemkrat na cesto Soissons-Chateai nerry.^ Severnozapadno Hortennesa smo odbi prazni napad ze pred našimi črtami. Umikajc „fmu sovražniku smo sledili z uničevalnim os ‘lem naše infanterije, artiljerije in strojnih pušl ^evernozapadbo Chateau-Thierry so naše čet rabro vztrajale v močnem artiljerijskem ognju i jjbdih napadih Amerikancev, ki so imeli zelo ve izgub. Ponoči so umaknili svojo obrambn rto v ozemlje severno Chateau-Thierry. Jugoza ^ .no Reimsa je izvedel sovražnik na naše po °janke med Marno in Ardro hude napade. N An01!0».50 Pr‘®!i *u Francozom in Italijanom tue Vatr e^‘ ^se naPade smo odbili. Boja so se ži hno udeleževali tudi vojni letalci in metali n bn^u^0^0 mfonterijo in na oklopne vozov 2 'nbe. Sestrelili smo včeraj 24 sovražnih letal i Pnvezne balone. Stotnik Berthold je izvojev? m*1 m 39-’ nadporočnik Loerzer svojo 28. in pc K^kBillik svojo 24. zračno zmago. V Cham ^“gni le krajevni infanterijski napadi..
Večerno poročilo.
Berolln, 19. julija. (K. u.) (Uradno.) Na bojni fronti med Aisno in Marno so se ponesrečili francoski napadi. Zvečer so se razvili med Aisno in Qrequom novi boji.
*
* *
Sz]aBo¥lleng poizkusi Francozov.
Berolin, 20. julija. Wolfov urad poroča 19. julija, drugi dan izgub polne Fochove protiofenzive, je prinesel nemškim četam zopet nov velik defenzivni uspeh. Z uporabo vseh sil je skušal sovražnik ponovno izsiliti predor, ki se mu je prejšnji dan ponesrečil. Že ob 5. uri zjutraj je naznanjal silovit bobneči ogenj, da se bodo ponovili prebijalni poskusi sovražnika. V globoko strnjenih vrstah je drl sovražnik s svežimi močmi in številnimi tanki proti našim črtam med Aisno in severozahodno Chateau Thierryja. Razsipajoč s človeškim materijalom, kakor svoje dni Nikolaj Nikolajevič in Brusilov, je poganjal Foch vedno znova svoje naskakovalne čete v morilni ogenj Nemcev, ker se je šlo pač vrhovnemu vojskovodji antante iz notranjepolitičnih in osebnih razlogov za to, da si tu pribori za vsako ceno uspeh velikega obsega.
Uspeh včerajšnjega dne bojev, v katerih je sovražnik vztrajal in dovažal vedno sveže čete, s katerimi je razsipaval na okrog 40 km dolgi fronti in vedno znova skušal prodreti, je bil zanj neuspeh: najtežje izgube ljudi in blaga, ne da bi se za las približal predoru, cilju, ki ga je ponovno zasledoval. O velikosti cilja, ki se. je vanj zagrizel Foch, priča dejstvo, da so bife pripravljene tudi močne konjeniške čete.
Dan 19. julij, eden najbolj krvavih dni letošnjega, za antanto tako izgub polnega leta, je strl sovražnik vse njegove nade in ni prinesel generalisimu antante tako vroče pričakovanega uspeha.
*
* *
Bern, 20. julija. „Agence Havas“ poroča, da dobiva boj proti Reimsu in ob Marni velikanske dimenzije. Bitka valovi sem in tja.
Rotterdam, 21. julija. „Nieuwe Rotterdamsche Courant“ poroča iz Londona, da sodi angleško časopisje o položaju na fronti vzdržno. Izraža sicer svoje zadovoljstvo, da so alijiranci nastopili ofenzivo, uvideva pa popolnoma, da moč Nemčije ni še strta. Splošno se pričakuje, da bo sovražnik na severnem odseku fronte začel novo bitko.
Pariz, %20. julija. V „Victoire“ povdarja Herve očitno nasprotje med mnenji francoskih in angleških vojaških poveljstev. Angleži menijo, da je sedanji nemški napad le navidezen manever in da se bo glavni napad izvršil na angleško fronto, kjer ima prestolonaslednik Ruprecht številne divizije v rezervi in pripravlja napad.
Amsterdam, 20. julija. „Daily Mail“ piše o priliki francoske protiofenzive: Ludendorff nima mnogo izgubiti, ker so njegove rezerve vsled izgub ob Marni in pri Soissonsu oslabljene. Razpolaga pa še vedno s 40 divizijami. Skrb in negotovost pri alijirancih ne bosta prej nehali, dokler ne pridejo te v boj in niso tepene.
* *
*
___Berolin, 21. julija. Wolfov urad poroča: Na
bojišču med Aisno in Marno so'dosegli Nemci dne 20. julija zopet novo zmago v obrambni bitki proti sovražniku, ki je brezobzirno zastavljal svoje francoske, angleške, italijanske^ in ameriške čete skupaj s pomožnimi četami ter iskal tu odločitve. K velikanskim žrtvam, ki so jih utrpeli Angleži in Francozi od 21. marca sem vsled opetovanih zmagovitih nemških prebitnih bitk, so prišle nove težke izgube, ne da bi se bilo antantnemu generalisimu Fochu tudi iz daleka posrečilo doseči svoje dalekosežne dlje.
Proti 11. dopoldne smo opazili močne pripravljalne čete sovražnika južno od Villers-Cotte-tets-Soissons. Tudi smo videli, kako se približujejo skupine sovražnih tankov. S polnim uspehom so^ zbrale naše baterije svoj ogenj proti tem hvaležnim ciljem. Proti 3. popoldne se je stopnjeval sovražni ogenj do izredne sile. Kmalu nato se je pričel pričakovani napad. V trdih bojih smo v globokih vistah napadajočega sovražnika z velikimi izgubami in deloma v uspešnih protisunkah zavrnili. Sele proti pol 10. zvečer je mogel po novem bobnajočem ognju še enkrat napasti, imel pa je samo še moč, izvršiti delne napade, ki so se razbili v našem ognju.
Bolj proti jiigu je pričel sovražnik s svojimi velikimi napadi že v zgodnjih jutranjih urah. Pri Viersyu se je zlomil prvi naval sovražnika v našem ognju, ki je z boka z izrednim učinkovanjem udajal v sovražne napadalne kolone. V pokrajini severno od Villemontore je močne prebitne poskuse zadela ista usoda. Tuje obnovil sovražnik z? °'3. fI- pol 12. dopoldne svoje s svežimi silami izvršene napade. Kopneče divizije je dopolnjeval vedno z novimi rezervami ter naskakoval ves popoldan naše pozicije. Zlasti krvavo se je zlomil ob 4. popoldne v našem uničujočem ognju sovražni naval. V poznih večernih urah je upal sovražnik še vedno na uspeh. Pod nadvse močnem bobnajočem ognju je zopet napadel.
Napad je bil zopet zamanj. Velikost žrtev napadalca je nepopisna. Ne da se primerjati z izgubami nobene bitke v tej vojni.
Velika ofenziva Francozov. Krčeviti protinapadi Nemcev.
Berolin, 22. julija. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Aisno in Marno se nadaljuje bitka z nezmanjšano silovitostjo. Kljub svojemu težkemu porazu dne 20. t. m. je prived 1 sovražnik sveže divizije in nove oklopne vozove ter kar najbesneje napadel naše črte. Njegovi napadi so se izjalovili. Ujetniki potrjujejo težke izgube sovražnika. Tudi včerajšnji dan boja je vodil nemško orožje do novega popolnega uspeha. Med Aisno in južno Hartennesa je bil najmočnejši bobneči ogenj zgodaj zjutraj uvod k infanterijskim napadom. Jugozahodno Soissonsa in Kartennesa so se slednji zrušili ie pred našimi črtami. Severno Villemon-toire so prodirali deli sovražnika mimogrede čez cesto Soissons—Chatea Thierry. Z našim protinapadom smo jih zopet vrgli popolnoma nazaj. Villemontoire in Tigny sta bila istotako žarišče boja, ki se je odločil z uspešnimi protisunki v našo korist. Zvečer so se zlomili ponovni sovražni napadi jugozahodno Soissonsa že v njihovi pripravi. Kjer-, so se še izvajali, so se zrušili z velikimi izgubami. Na obeh straneh Qurcqua je sovražnik sunil dopoldne večkrat zaman proti našim črtam. Potem, ko je privedel sveže moči, je popoldne ponovno napadal. Po težkem boju so protisunki zrušili naval sovražnika na obeh straneh Culchy le Chateau. Severno in severovzhodno ChateauThierrija so delali naši na pred-polju puščeni oddelki težkoče približevanju sovražnika proti našim novim postojankam. Šele zvečer je prišlo tu do močnejših napadov, ki so se zrušili s težkimi izgubami sovražnika.
Na fronti Marne artiljerijsko delovanje.
Med Marno in Ardro so Angleži in Francozi nadaljevali svoje napade. Bili so krvavo zavrnjeni.
Vojna skupina vojvode Albrehta.
Uspešen sunek v sovražno črto pri Ancer villerju.
v. Ludendorf.
*
* *
Krajevni podatki.
Hartennes je vas ob cesti Soissons—Chateau Thierry, 12 km južno Soissonsa. — Ville-montoire je vas, cca 9 km južno Soissonsa. — Tigny je selo, cca 2 km severovzhodno Hartennesa. — Culchy le Chateau je trg na severnem bregu Qurcqua ob cesti in železnici Soissons— Chateau Thierry. — Ancerviller je vas. cca 4 km južno Blamonta, mesta blizu lotarinške meje, vzhodno Luneville.
Car Nikolaj II., ustreljen.
Moskva, 20. julija (zakasnelo). Bivšega carja Nikolaja II. so vsled obsodbe uralskega sovjeta 16. julija v Jekaterinoslavu ustrelili. O usmrtitvi poročajo tako-le: Vsled volje revolucijskega naroda je krvavi car najsvečaneje v Jekaterinoslavu preminol. Živelo rdeče nasilstvo!
Moskva, 20. Odlok z dne 19. julija razglaša, da je premoženje bivšega carja in caric aleksan-dre in Marije in vseh članov rodovine zaplenjeno.
Berolin, 20. julija. (Koresp. urad.) Glasom poročil iz Moskve je bil bivši car dne 16. julija v Jekaterinnoslavu ustreljen. Povod za to je bilo dejstvo, da so se približevale češko-slovaške čete, katerim uralska vlada ni hotela prepustiti bivšega carja živega.
Berolin, 22. julija. Vest v umoru bivšega cara se iz Peterburga uradno potrjuje. „Pravda“ poroča, da je bil 16. julija umorjen tudi carjevič.
• x .	*	•	•
S	*	*
Nikolaj II. je bil rojen dne 18. maja 1868 kot najstarejši sin carja Aleksandra III. in danske princese Dagmar. Doživel je nekaj čez 50 let. Vzgajali so ga po navodilih generala Daniloviča; posebno temeljito se je priučil modernim jezikom; realne in vojaške vede pa so bile vsakdan njegovi najljubši predmeti.
V 26. letu svoje dobe |se je carjevič zaročil s princeso Alico Hessensko, a po smrti svojega očeta je dne 1. novembra 1894 zasedel prestol. Že čez tri tedne se je poročil z Alico, ki je sprejela kot carica ime Aleksandra Teodorovna. Še le maja 1896 se je v moskvi vršilo kronanje. Slovesnosti bi se naj vršile več dni. Žarišče prireditve bodi velika ljudska slavnost. Dvor je ukazal pogostiti narod na polju imenovanem Ho-dinka; 11 čudo torej, da se je že zvečer vse trlo, da vsak je hotel biti prvi.
Ravno v jutro so začele množice — bilo je nad 600.000 ljudij — tako silno drenjati krog šotorov in paviljonov, da so skoro vse pohodile in skoro 7000 oseb pomandrale. Bil je to slab začetek. A mrtve in poškodovane so kmalu pospravili in v navzočnosti carja in carice se je slavje nadaljevalo.
Nikolaj II. se je izprva pod vplivom Pobe donosceva v politiki držal smeri svojega očeta in 18- maja 1899 se je po njegovem prizadevanju sestala prva mirovna konferenca v Haagu, kjer je car zgradil „dom miru“. A med tem si je Rusija reorganizirala armado in mornarico. Novembra 1899 se je vršil sestanek v Potsdamu in car in cesar Viljem sta bila res sporazumna tako zelo, da je bil nemški grof Waldersee leta 1900 imznovan vrhovnim poveljnikom na Kitajskem.
Na to so sledili sestanki leta 1902 v Re-valu in 1903 v Wiesbadenu in Wolfsgartenu. Avstrijskega cesarja je obiskal car leta 1903 na Dunaju in v Miirzstegu. Nato je sledila za Rusijo nesrečna vojna z Japonci v letih 1904 in 1905 in revolucija. Z oktoberskim manifestom je ustanovil car dumo, Takrat je pričel boj vlad proti ljudstvu. Spomladi leta 1917 se je moral car umakniti boljševikom, ki so plod nezdravih ruskih razmer; sedaj je sklenil svoje nemirno življenje.
Ruska republika in imperija-lizem.
Glavno glasilo neodvisnih nemških socija-listov „Leipziger Volkszeitung“, ki imajo po svojih voditeljih z ruskim poslaništvom v Berolinu dobre zveze, objavlja članek o sedanjem položaju v Rusiji in opisuje notranje in zunanje vzroke razpada ruskega carstva. „L. V.“ se bavi izlasti z vprašanjem, bode-li imel ruski proletarijat moči, da ustvari više organizirano socijalno in državno celoto in si s tem zasigura trdno pozicijo. Če bi bil proletarijat preslab zato, se bodo krepili oni sloji, ki žele, da se Rusija obnovi na temelju državljansko-demokratičnega in feudalno-kapita-lističnega ustroja družbe. In krog onih, ki goje to voljo, se širi. List pravi, da je evropska politika kriva, da leze ruski imperijalizem zopet na površje; kako bi se dalo zlo odvrniti, tega nam pa izvajanja ne odkrivajo.
Najnovejše vesti poročajo o novi orientaciji Nemčije z ozirom na Rusijo. Nemčija da je pripravljena paktirati z vsako novo stranko, ki pride do moči na Ruskem. Antanta pravi, da je z ozirom na to prišel zanjo čas dela.
Boji boljševikov s socialnimi revolucijonarji.
Moskva, 21. julija. Boljševiški listi poročajo, da se razvija opozicija proti socijalnim revoluci-jonarjem v Uralu in ob Volgi ugodno za boljševike. Glasom obvestila divizijskega poveljstva so sovjetove čete zavrnile s petimi topovi oddelek, 3500 mož, ki je napadel postajo Pilonovo. Boljševik! so ujeli 150 kozakov, med temi 29 oficirjev ter ugrabili eden top in 8 strojnih pušk. V Irkutsku so zavrnili rudarji napade bele garde. — V Orenburgu so odkrili zaroto oficirjev in inteligence, tem so se pridružili tudi nacijonalni revolucijonarji. Zarotniki so dobili orožje iz skladišč rdeče garde.
Pred obleganjem Moskve in Petrograda?
Moskva, 22. jul. Ker so se protirevoluci-jonarji polastili jekaterinoslava je sovjetska vlada storila vse, da se bodete Moskva kakor tudi Petrograd mogla braniti pred morebitnim obleganjem.
Obtožba ministrstva.
Danes v torek pride v državnem zboru do glasovanja o obtožbi ministrov, ki jo predlagata „Češki Svaz“ in „Jugoslovanski klub“. Glasovati se mora dvakrat: prvič ali se obtožba sploh zavrne, ali .se odkaže posebnemu odseku. Drugo je končno glasovanje o obtožbi sami. Za prvo glasovanje je potrebna navadna večina, za glasovanje o obtožnici pa dvetretjinska večina. Važno je seveda drugo glasovanje, ker je prvo samo. formalnega značaja. Dvetretjinska večina zoper ministre je pa nemogoča, ker tvorijo Nemci sami več kot tretjino v zbornici. Zaradi tega je cela akcija že vnaprej obsojena na fiasko. Ali državni zbor v sedanjih časih, ko so na dnevnem redu najtežja gospodarska vprašanja, nima drugega dela, kakor da se čas ubija in nudi sovražnikom smešen in državo ponižujoč prizor. Započeti obtožbo, o kateri se v naprej ve, da se ž njo ne zmaga, bi bil pač parlamentaren trik za mirne čase, ne pa za sedanji vojni čas.
Na obtožno klop prideta ministrski predsednik Seidler in bivši minister za notranje zadeve grof Toggenburg. Da so se Jugoslovani spravili nad Toggenburga je dvakrat čudno, kajti Toggenburg, je oni ki se je v ministrskem svetu ustavljal vsakemu preganjanju Jugoslovanov. Pritisk od nemške strani na vlado, da vsaj s silo zatre jugoslovansko gibanje, je bil vedno velik, a grof Toggenburg, v katerega delokrog kot notranji minister bi spadale dotične odredbe, ni hotel ničesar započeti, ker je dejal, da je celo jugoslovansko gibanje samo v kozarcu vode in se bo samo ob sebi ubilo. Zaradi teh svojih nazorov je grof Toggenburg padel — padel na pritisk Nemcev. Sedaj ga pa še Jugoslovani tožijo. Sicer mu ta obtožba ne bo delala sivih las v
njegovem pokoju, a če pride še kedaj do oblasti, si bo najbrže zapomnil ta čudni slučaj.
Usoda parlämenta in vlade se pa odloči v petek, ko bo glasovanje o proračunu in o vojnih kreditih. Danes vlada še nima večine. Ako parlament odkloni te državne potrebščine, tedaj bo stala krona pač pred težavno odločitvijo. Iti mora ali parlament, ali vlada, ali pa oboje, ako se ne najde do petka pot iz te zagate.
Avstrijski parlament.
Jutri, v sredo, počne razprava o dogodkih ob Piavi. Govorilo se je to in ono. Gotovosti so — negotove, negotovosti so — gotove. Čudna zmes. Kajpada, o takih zadevah ne gre razpravljati v javnih sejah. Saj tudi naši zavezniki v Be-rolinu in tudi Italijani in Francozi in Angleži vedno zaprejo in zapahnejo vrata predno sedejo k takim kočljivim razgovorom. Široka javnost pri tem nima posla. V petek pa bo treba, kakor že gori omenjeno, reči pomeljivo besedo. Razpravljalo Se bo o proračunu, ali bolje rečeno, vršilo se bo drugo branje, o provizoriju. Zanimivo bo vsekakor vicjeti, kako izrecno zavzemajo stranke svoje stališče. Jasnost je vsekakor potrebna, saj mora tudi vlada vedeti, kako je z njo. Če parlamentarnega petka sploh doživimo, — razprava o dogodkih ob Piavi lahko prinese marsikaj — bo to velekritičen dan. V najlepših dneh je o najvažnejših zadevah glasovalo v avstrijski poslanski zbornici kakih 400 poslancev. Nemcev, ki so že vsi pozvani in ki se pač udeleže seje, je 213.
Če vlada ne dobi za svojo predlogo potrebne večine, ne vemo kaj bo z davki in vojnimi krediti. Sovražni svet nestrpno čaka. Kurijozen slučaj bo to!
Seidlerjev odstop.
Nemška obstrukcija v proračunskem odseku.^ — Važen ministrski svet. — Cehi utemeljujejo obtožbo ministrstva.
Dunaj, 22. jul. Prorač. odsek bo glasoval še danes zvečer ali jutri v torek zjutraj. Gotovo je, da je v proračunskem odseku večina proti vladi, zato poizkušajo Nemci glasovanje zavleči. V parlamentarnih krogih ni nobenega dvoma, da bo vlada odstopila takoj po glasovanju v odseku. Če se bi Nemcem posrečilo zaprečiti glasovanje v odseku, tedaj bo Seidler z odstopom počakal do glasovanja v plemunu. Ako se bo pokazalo, da Seidler ne more računati z večino v zbornici bo Seidler še pred glasovanjem odstopil.
Dunaj, 22. junija. Danes ob 5. uri popoldne se je zbral ministrski svet k važni nujni seji.
Včerajšnja seja državnega zbora.
Dunaj. Predsednik je govoril posmrtnico štajerskemu poslancu Schweigerju. — Predložene so vladne predloge o odškodovanju za dajatve za vojaške namene in o ustanovitvi fonda za preskrbo stanovanj. Na predlog predsednika se predloži sklep gosposke zbornice glede priznanja draginjskih doklad učiteljstvu proračunskemu odseku. Nato se vrši branje poročila komisije za drž. dolgove. Iz tega sledi, da je bilo dvakrat avstroogerski banki podpisano po 954 miljonov kron in da znaša vojno zadolženje okroglo 18.670 miljonov, med temi 14.310 miljonov posojil na zadolžnico.
Dunaj, 22. junija. V današnji zbornični seji je podal finančni minister Wimmer obširni komunike za 1. 1918—19. Proračun izkazuje nedostatka 19'4 milijard kron. Finančni minister je poleg tega predložil predlogo, v kateri zahteva novih 682 milijonov kron za drž. uradništvo, za zopetno pozidavo do vojski opustošenih krajev itd. Nato je pričel Čeh Str ans ky utemeljevati Češki predlog o obtožbi ministrov. Stransky je svoj govor pričel s kritiko okrožij, ki so prvi vzrok obtožbe. Ostro se je pečal z osebo ministrskega predsednika Seidlerja, katerega je imenoval zločinca, ki na račun neslovanskih narodov države hoče napraviti nemški hrbet državi. Stranskega so Nemci opetovano prekinili, vršili so se burni prizori med poslancem Stranskim in nemškimi poslanci, posebno glasno sta Stranskemu z medklici odgovarjala poslanca Weber in Waldner.
Stransky je nadaljeval, obrnjen k nemškim poslancem: Naš predlog lahko pokopljete, publicitete mu ne morete več vzeti. Nato je utemeljeval obtožbo Seidlerja in Toggenburga in dejal: Ministra, ki trpi kaj takega, je smatrati za navadnega zločinca (Burni medklici) ter se ga mora spoditi z njegovega mesta. (Glasno odobravanje pri Čehih.) Proti želji prestolnega govora je Seidler izločil parlament, delovanje njegovo so intrige, Čehi sovražijo Seidlerjevo Cislajtanijo Avstrijo in ako Bog hoče, bodo Avstrijo z nemškim hrbtiščem tako razbili, da ne preostane ničesar več. (Čehi ploskajo.) Predsednik zvoni z zvoncem in kliče, da ne pusti tako govoriti. — Ugovori pri Čehih. — Stransky: Seidlerjeva Cis lajtanija in državnopravno telo, to je 100 letni grdi sen, brez patrijotizma in brez patrijotov. (Predsednik govornika zopej prekine in izjavlja, da ne pusti tako govoriti. Čehi Stranskemu ploskajo.) Na koncu svojega govora se je Stransky bavil z govorom grofa Černina.
Nato je govoril notranji minister Gayer.
Za Gayerjem sta govorila Nemec Roller in Slovenec dr. Ravnihar, ki je pričel z dolgim zgodovinskim uvodom od bitke pri Mohaču do svetovne vojne. Absolutizem je znak naše politike. Proglaša se nas za veleizdajalce, če se hočemo otresti verig. Klic je splošen: Ven iz suženjstva, ven iz hlapčevstva!
Dunaj, 22. julija. Govoril je še Roller in za tem dr. Ravnihar: On pozdravlja predlog za obtožbo in opozarja, da ukrepa vlada na Češkem razdelitev na okrožja, dočim na jugu zlorablja svojo uradno oblast, kar zahteva zadoščenja. Krivdo na sedanjem stanju nosijo pred vsemi Nemci in Madjari. Ukrepi, ki jih oznanja min. predsednik so taki, da razmere le še poostrijo. V nasprotju z Nemci zastopajo Jugoslovani ideal
svobodnih združenih narodov. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih.)
Nato govore še poslanci Seitz, Baxa, Ro-manczuk in Isopescul-Grecul.
Dunaj, 22. julija. (Iz govora Stranskega). Plebiscit, ki bj, ga morda uprizorili pri Nemcih na Severnem Češkem, bi izpadel proti provinci «Deutschböhmen.“ On očita min. predsedniku, da je pripustil, da je mogel ptujski župan Ornig pred cesarjem zaprositi, da bi uničil ustavo. Cesar hoče vladati v ustavnem duhu. Min. predsednik pa je neiskren svetovalec in neodkrit izvrševatelj zakonov. On vlada z Nemci in krši zakone, če Nemci tako zahtevajo. Černin da se je izkazal za berolinskega agenta.
Belgija središče mirovnega vprašanja.
Curih. „Morning Post“ javlja, da bo Lloyd George imel strokovnim društvom nagovor, kjer bo naznanil najmanjše angleške zahteve radi Belgije ter bo to postavil v sredino vseh mirovnih vprašanj.
Antanta nadaljuje propagando v Rumuniji.
Berlin. Take Jonescu je prišel 21. julija v Pariz, da se ondi udeleži kongresa zatiranih narodov, kjer bo sklenjeno, da Jonescu dela na zahodu, Bratianu pa v domovini.
Kondominij v Dobrudži.
O povečanju Carigrada piše turški časopis „Ikdam“: Bulgarija se je povečala v tej vojni kot nobena druga država; od nas, od Rumunije, Grške, Srbije in Albanije je dobila zemlje. Odtod tudi neprijazen ton bulgarskega časopisja proti nam, radi poprave meje ob Marici, ki jo zahtevamo, da si zavarujemo svoj obstanek in da moremo z Bulgarijo zares v miru živeti. — Radi kondominija v severni Dobrudži smo dobili pravico do četrtino te dežele. Bulgari pa izjavljajo, Turčija ima dovelj zemlje, čemu naj dobi še nekaj sto kvadratnih kilometrov na zahodu? Pozabljajo pa, da je ta svet potreben za obrambo Carigrada in sploh evropske Turčije. Nasprotstvo Bulgarije v tem vprašanju zna imeti v bodoče slabe posledice. — To so očite grožnje, ki ne rahljajo vozla zamotanih balkanskih zadev.
Balffour in Cecil.
Lord Robert Cecil je postal Balfourjev pomočnik v ministrstvu za zunanje zadeve. Angleška javnost ve, da mu je namenjena važna vloga in da kmalu popolnoma nadomesti sebi sorodnega Balfoura. »Manchester Guardian“ trdi, da bo Cecil govoril v spodnji zbornici v imenu zunajnega ministerstva. Ta izpremena v zunajnem minister-stvu ne bo kaj posebno vplivala na kurz angleške zunajne politike; posebno malo se je nadejati, da bi prišlo do pogajanj za mir, dokler vojna ni do konca likvidirana. Res je, da se zavzema Cecil za zvezo narodov, a istotako je res, da je še bolj »odločen“ kakor Balfour.
„Vaterland“ - torpediran.
Berolin, 22. julija. (Uradno) Amerikanski parnik „Leviathan“, prejšnji „Vaterland“ hamburško amerikanske proge, ki vsebuje 54.382 bruto register ton, smo 20. julija na severni obali Irske potopili.
Po domovini.
V soboto ustavimo „Novice" vsakemu, ki do tedaj ni plačal naročnine. Prosimo torej nujno vse, ki prejemajo »Novice“, da naročnino takoj odpošljejo. — Vsak, ki prejema „Novice“, naj v teh dneh pridobi nekaj naročnikov!
Naše občine proti Trumbiču. Deželnemu odboru so poslale izjave, s katerimi obsojajo veleizdajalsko početje dr. Trumbiča in njegovih tovarišev naslednje občine :v Toplice, Breznica, Črešnjevec, BožaJtOvo, Št. Vid pri Zatičini, Suhor, Našovce, Št. Rupert, Križ, Dobernič, Bohinjska Bjstrica, Vrbijenje, Ovsiše, Dol (okraj Črnomelj), Šmartno pod Šmarnogoro, Podgorica, Kresnice, Kamnagorica, Dvor (okraj Rudolfovo), Zg. Tuhinj. Mlaka, Trzjn, Čekovnik, Mošnje, Št. Jošt pri Vrhniki, Črni vrh nad Idrijo, Brezovica, Drašiči, Moravče, Fara, Velika Vas, Dole pri Idriji, Vače, Žužemberk, Žiri, Klanec, Tribuče, Videm pri Dobrepoljah.
Št. Peter pri Novem mestu. „Slovenec“ z dne 15. julija piše, da je resolucijo deželnega odbora pri občinski seji občine Št. Peter pri N. m. predlagal čg. župnik, ki niti odbornik ni, da jo je utemeljeval nemški grof Margheri in da mnogo zavednih oobornikov ni prišlo k seji,. Temu nasproti ugotavljamo. 1.) Cg- župnik Vovko je bil pač navzoč pri občinski seji, ker se je takrat obravnavalo tudi o popravi zidu krog pokopališča; ko se je pa obravnala resolucija dež. odbora ni se je naprosilo g. dež. glavarja naj še nadalje obdrži častno občanstvo občine St. P., ni čg. župnik spregovoril niti besedice, še manj pa stavil kakega predloga; pač pa je bil on pm, ki je nagovarjal občinske odbornike, da so se pridru-žili majniški deklaraciji. 2.) Grof Margheri se odločno šteje za Slovenca. 3.) Izmed 24 je bilo navzočih 20 odbornikov kar je najvišje število odbornikov pri občinskih sejah v letošnjem letu. 4.) „Slovenec“ je s svojim poročilom iz ^t. P. pri Novem mestu prišel ob kredit pri naših občinskih odbornikih.
Zlobni jeziki Vsenemcev. Na nečuven način so se spravili nad Avstrijo in našo dinastijo Vsenemci,! ki so jim njihova zborovanja na „Volkstagih“ le sredstvo za zabavljanje proti državi in onim, ki jo še priznavajo. Sedaj se je. zganila oblast. Protestantovskega pastorja Hilde-branda je radi njegovega govora v Trgu državni pravdnik že obtožil. Mariborski Girstmayer je pa v Velikovcu tako nastopal, da si ga je tudi privoščil državni pravdnik. Afera vseuči!. profesorja
Mayra v Inomostu, ki jc med vsemi najhujši, pa je itak že obče znana.
Vojna odlikovanja. Poročnik 27. črnov. okraj, povelj. Ivan Kovač in ritmojster 5. drag. p. Kamilo Bregant sta dobila najvišje pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev. Ing. Emil Treo, poročnik črnovoj. okr. glavarstva 27., črno-voj. poročnik istega poveljstva Rudolf Kavčič pri okrož. poveljstvu v Mitroviči in živinozdravnik Alojzij Pavlin v Ljubljani so odlikovani z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. Isto odlikovanje brez krone je dobil čr-novojniški praporščak istega poveljstva Ferdinand Metala.
Odlikovanje. Veliko srebrno kolajno za hrabrost je dobil Metod Golmajer sin šolskega sluge Slov. trg. šole. Izkazal se je v zadnji bitki ob Piavi.
Nameščeni so slovenski frančiškani: v Kopru p. Kerubin Begelj, na Barbari p. Ignacij Knafelj in p. Konštantin Seljak.
Sedemdeset let. Dne 22. julija 1848 je bil otvorjen prvi avstrijski ustavni državni zbor. Sedemdeset let avstrijskega parlemantarizma kaže težave, v katerih je država. Tekoči teden bo verna slika minulih sedemdeset let.
Huda ura. Iz Dobrepolj se nam poroča: V nedeljo okrog dveh popoldne je strašna toča uničila vse poljske pridelke. Žito — razen ječmena — je bilo še vse zunaj. Marsikdo je v teh težkih časih dobival h Dobrepolj živež, kar ga je potreboval, a posihmal se ne bo mogel nihče več preskrbovati pri nas, ko sami nimamo nič in sami ne vemo kako se bomo preživljali. — Istočasno je v Rapljevem v Strugah treščilo v neki skedenj, ki je z mrvo vred pogorel.
Toča je pobila v turjaški občini.
Župan dr. Ivan Tavčar je nastopil svoj dopust do konca meseca.
Osleparjena posojilnica. V slovensko posojilnico v Slovenski Bistrici je prišel infanterist Karl Potočnik in pokazal hranilnično knjižico glasečo se na 8550 K. Dvignil je 2000 K. Pozneje so dognali, da je iz vloge 5 K, v knjižici napravil gorenjo svoto. Potočnika so aretirali.
Na poti iz ruskega vjetništva je umrl v Galiciji Ivan Peklaj, posestnik v Vodmatu.
Poročil se je asistenčni zdravnik dr. Viktor Breskvar z gdčno. Faniko Pečnikovo z Ježice.
Toča je uničila včeraj vsa polja in vrtove v občinah Brezovica in Log. V Polhovem gradcu in na Grosupljem je padala toča, debela kot orehi.
Umrl je nemški štajerski kršč. soc. državni poslanec Alojzij Schweiger.
Umor na kolodvoru v Št. Petru. Na kolodvoru v Št. Petru na Krasu je neki vojak zabodel v srce saperja Štefana Wisniewskega, ki je ondi čakal na vlak. Morilec je pobegnil
Ženska jeza. V Vel. Nedelji na Štajerskem sta se te dni sprli na polju dve ženski. Marija Bratuš vrže srp na svojo nasprotnico, pa jo ne zadene, pač pa neko begunjko, ki je vsled tega izkrvavela, predno je prišla zdravniška pomoč-
Pri nabiranju lipovega cvetja je - padla dne 15. t. m. Ana Zakrajšek v Gor. Ravniku raz lestvo ter se ubila. Zapušča moža v Ameriki.
Propagandni letalec ponesrečil. Iz Ormoža poročajo 20. t. m., da je padel tam na tla propagandni letalec Utičar z letališča Phönix v Aspernu, ker se je aparat zlomil.
Preskrba s premogom. Minister za javna dela vitez pl. Homann pripoznava, da so nastale v naši preskrbi premoga posebno zadnje tedne izredne težkoče. Po njegovem mnenju je tega krivo nazadovanje premogovne produkcije in transportne težkoče. Uvoz inozemskega premoga je zdaj le v toliko zadovoljiv, ker pošilja Nemčija dogovorjeno množino. Minister je skrbel za to, da se pomnoži število delavcev in zboljša položaj rudarjev. Na podlagi svojega zadnjega potovanja je ukrenil razne stvari; tako je prosil vojaško upravo, da da na razpolago vojaške delavce za prevažanje premoga in napravi seznam vseh rudarjev, ki so na fronti, da se bodo oprostili. Produkcijo premoga namerava zvišati dnevno za
14.000	ton.
Kdo bo mogel še naročati obleke? Zadruga krojaških mojstrov in mojstric v Ljubljani je sklenila, da zviša od dne 22. julija cene za izdelovanje obleke. Pravijo, da zvišajo cene za delo za okolu 300 odstotkov.
Vojska in domača živina. Pied vojsko je bilo na Kranjskem 240.000 glav göveje živine in
27.000	konj, sedaj pa je le 180.000 goved in samo 17.000 konj. Pa tudi kakovost domače živine nazaduje. Pred vojno je tehtala vsaka glava povprečno 330 kg, sedaj pa največ po 250 kg.
Naši otroci na Hrvatskem. Več ljubljanskih otrok, ki so bili slabo prehranjeni, je dobilo za čas počitnic dobro preskrbo v sosedni Hrvatski.
Premoženje so zaplenili pravniku Sirku (Sirch) iz Gorice, ker je osumljen zločina proti vojni moči države.
Nesreča z vojaško patrono. Dva dečka iz Tomačevega, Ignacij Blas in Juri Jež sta našla v bližini vojaškega skladišča za municijo na ljubljanskem polju patrono. Jež je tolkel po patroni nakar je ista eksplodirala ter oba ranila po rokah in glavi. Koliko bo še teh nesreč s patro-nami. Starši pazite na svoje otroke!
S ceste. „Ali boš prišla? Weißt schon wohin? — Unmöglich, veš, ganz ausgeschlossen, ne morem“. Dekleta, dekleta, nikar tako!
Kralj Lltvinov.
Lausanne, 20. jul. Litvinski inform, urad v Švici javlja: Litvinski deželni svet je sklenil ponuditi krono litvinskega kraljestva uraškemu vojvodi, ki je baje potomec nekdanje litvinske vladarske hiše. Odposlanstvo litvinskega deželnega sveta je uraškega vojvodo obvestilo o tem sklepu. Vojvoda je ponudbo sprejel. — Svoje dni se je vojvoda potegoval tudi za albanski prestol.
Zopet ponesrečeno letalo.
Pri Budimpešti je letalo, ki vozi med Budimpešto in Dunajem padlo z višine 150 metrov. Pilot je mrtev, opazovalec se bori s smrtjo!
Kolera se širi.
Iz Berolina poročajo, da je promet med Stockholmom in Petrogradom vsled kolere zaprt. V Stockholmu je 13 oseb zbolelo na koleri, dve osebi sta umrli. V Petrogradu je na koleri bolnih 700 oseb. Na Finskem, ki je Petrogradu bližje kot Stockholm, ni kolere.
Kako Je prišla Avstrija ob ukrajinsko žito 7
V linškem „Volksblatt u“ pripoveduje očividec: Našli smo še znatne zaloge, toda kmete je bilo težko pregovoriti, da so kaj oddali, deloma je bilo potreba rabiti celo silo. Ker je manjkalo vreč, so žito vozili v koših na oddaljene postaje. To se je že dalo storiti, in končno smo dosegli toliko, da je prihajal voz za vozom na postajo. Toda tu ni bilo ne vreč in ne železniških voz; žito smo pod miiim nebom stresli na kupe, kjer je bilo izpostavljeno slabemu vremenu. Ko so prišli naslednji vozovi, se je žito streslo na že premočene kupe. Dokler se ni mogočen zid žita razprostiral ob železniški progi. Vse prizadevanje, da bi dobili vreče in vagone, je bilo zaman. Na vse opomine, da se bo na ta način žito spridilo, so višje oblasti le z ramami zmajevale ali pa so grobo odgovorile. Tako je prišla Avstrija ob zaželjeno ukrajinsko žito, pa tudi ob milijone, ki so se plačali za žito. Čisto drugače so postopali Nemci; že preje so poskrbeli za hitro odvažanje in so tudi žito lažje dobili, ker so zamenjavali. Nemci so tudi poskrbeli za letošnjo bogato žetev. Njive, ktere so dobili Nemci, so najskrbnejše obdelane in izrabljene, med tem ko so avstrijske njive le nezadostno in malo skrbno obdelane.
Širom sveta.
Drage gosi. Bogataši plačujejo v Karlovih varih ogromne cene. Tako' je ondi neki bogataš plačal za tri gosi 1480 K, za eno gos skoro 500 K. V Libercih je nekdo pred dnevi eno gos prodal za 450 K.
Junak s Taraboša — ubit. „Hrvatski Dnevnik“ poroča, da so črnogorski hajduki ubili vpo-kojenega majorja — Velimiroviča, ki se je bil v vojni posebno odlikoval. Velimirovič je postal znan kot zapovednik na Tarabošu pri Skadru.
Španska bolezen divja zelo hudo v švicarski armadi. Čete, ki so komandirane za varstvo državnih mej, so vse bolne. Do sedaj je zbolelo do 10.000 mož. umrlo jih je pa nad sto. Pravijo, da se bolezen širi posebno zato, ker so ubikacije, kjer so čete nastanjene uprav nezadostne in razmere v njih zdravju naravnost škodljive. Oblasti ne vedo druge odpomoči kakor da rekviriralo perilo in posteljino iz praznih hotelov v Ložanu, Interläkenu in v pogorju okoli Berna.
Davki na Angleškem se zvišajo v prihodnjem računskem letu za 65%. Tako se govori v londonskih parlamentaričnih krogih.
Žimnico je skadil. „Figaro“ poroča, da se je neka pariška lastnica penzije, ko so pospravljali in snažili sobe, ne malo začudila, ker je našla v neki postelji prazno žimnico. Prijela je
takoj najemnika sobe in ta je končno moral priznati, da je radi pomanjkanja tobaka pokadil polagoma v svoji pipi vsebino žimnice.
Seidler odstopil.
Cesarjevo pismo Seidlerju.
Dunaj, 22. julija. Kakor izve c. kr. kor. urad bo jutrišnja „Wiener Zeitung“ objavila cesarjevo lastnoročno pismo na naslov dr. viteza Seidlerja. V tem pismu se sklicuje cesar na dejstvo, da je min. predsednik z ozirom na v parlamentu nastala dejstva zaprosil za demisijo, prošnji so se priključili tudi ostali člani kabineta. Vzrok odstopa je, da Seidler ne vidi možnosti, da bi zasigural državi potrebščine. Min. predsednik trdi, da dela ovire le njegova oseba. Odločilno za njegov korak je bilo — trdi minister Seidler — njegovo držanje napram neki politični stranki, ki na-pram potrebam države sicer ne stoji na odklonilnem stališču. V teh razmerah, se zdi cesarju, je odstop Seidlerjev priprava za zadovoljivo pojasnitev parlamentarnega položaja. Cesarju je zelo težko opustiti viteza Seidlerja, ki se je v najtežjih razmerah izkazal. Seidlerjeva patrijotična utemeljitev in presoja mu nalagajo dolžnost, da sprejme demisijo celotnega kabineta. Sedajne ministerstvo pa bo
poslovalo do sestave novega.
•
Konec včerajšnje seje državnega zbora.
Dunaj. Koncem seje objavlja predsednik dr. Gross:	Sporočili so mi, da je ministerski
predsednik s celim kabinetom podal demisijo, in da je bila - demisija sprejeta. (Pritrjevanje pri Čehih) in da je vladi poverjeno še nadaljno po; slovanje. Moralo bi se po obstoječi parlamentarni šegi zasedanje odgoditi, a jaz sem mnenja, da se mora predmet obravnavanja radi narave zadeve obravnati do konca. Z ozirom na nujne čase določam prihodnjo sejo na jutri ob 10. uri predpoldne z naslednjim dnevnim redom: 1. Nadaljevanje razprave o predlogu Stranskega in 2. predlog Waidnerjev- o vojaških dogodkih.
Predsednik še sporoča, da ima namen vriniti zakon draginjskih dokladah za učitelje po predloženem poročilu proračunskega odseka.
Po besedah nekaterih drugih govornikov, prekine predsednik razpravo in čita se predlog Waldner-Stransky. Daszynski in tovariši o dogodkih na jugozapadni fronti: Vlado pozivamo, da natanko raztolmači dogodke na jugozapadni fronti in v zaledju. Predlog pride na dnevni red jutrišnje seje.
Kupuite „Novice“!
Odgovorni urednik Franc Vrečar.
Izdaja konzorcij „Novic“ v Ljubljani.
1
Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.