ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA
LJUBLJANA, DECEMBER 2007    Vol. 15, øt. 2: 121-126
REZULTATI VEŒLETNIH RAZISKAV PODZEMELJSKE FAVNE HROØŒEV V JAMI KONASNICA
Bojan Kofler
Podlubnik 301, 4220 Økofja Loka, e-mail: bojan.kofler@siol.net
Abstract - RESULTS OF A SEVERAL YEAR RESEARCH OF THE HYPOGEAN BEETLE FAUNA IN THE CAVE KONASNICA
Results of a six year research of the hypogean beetle fauna in the cave Konasnica in the mountain Draægoøka gora (north-western part of Slovenia) are presented. Six species in all were found and the species Orotrechus koflerianus Daffner, 2000, Bythoxenus subterraneus Motschoulsky, 1859 and Aphaobius milleri Schmidt, 1855 are new to the fauna of this cave.
Key words: Cave fauna, Coleoptera, Pselaphidae, Cholevidae, Carabidae, Slovenia
Izvleœek - Prispevek podaja rezultate veœletnih raziskav podzemeljske favne hroøœev v jami Konasnica v Draægoøki gori (severozahodni del Slovenije) v letih 1990, 1997,1999, 2000, 2001 in 2003. Najdeno je bilo øest vrst, od tega so tri vrste, Orotrechus koflerianus Daffner, 2000, Bythoxenus subterraneus Motschoulsky, 1859, in Aphaobius milleri Schmidt, 1855, za to jamo nove.
Kljuœne besede: Jamska favna, Coleoptera, Pselaphidae, Cholevidae, Carabidae, Slovenija
Uvod
Nad srednjim delom Seløke doline se razprostira planota Jelovica, najbolj vzhodni visoki del Julijskih Alp. Apnenœasta planota je kraøke narave, kar dokazujejo øtevilne vrtaœe in maloøtevilni potoœki, ki po kratkem toku poniknejo. Marsikje so vidne sledi, ki so jih zapustili ledeniki iz ledene dobe. Vse prostrano povrøje pokrivajo gozdovi, le ponekod je gozd izkrœen in rabi za planinsko paøo. Juæni strmi apnenœasti rob Jelovice je dolga Draægoøka gora. Gradijo jo zgornjetriasne apnenœeve in dolomitne kamnine, stare od okoli 225 do 212 milijonov let. Vendar ni vsepovsod masivni
121
Acta entomologica slovenica, 15 (2), 2007
grebenski apnenec, marveœ je øe dosti veœ debeloskladnatega dachsteinskega apnenca. Na apnenœevem svetu se je razvil v zadnjih 10 milijonih let kras in nastale so kraøke jame, brezna, vrtaœe, økraplje in luknje razliœnih oblik. V njih se je marsikje nabralo tudi precej bobovca, ki je bil stoletja pomembna æelezova ruda za æelezarsko dejavnost v Æeleznikih. Prav po teh rudnih jamah, v katerih so kopali bobovec, so Draægoøko goro nekdaj imenovali Æelezna gora (Eisenberg).
Med øtevilnimi jamami in brezni, ki jih najdemo tu, je daleœ najveœja in najbolj znana jama Konasnica.
Lega in opis jame
Jamo Konasnica (Kat. øt.: 1241) poiøœemo tako, da v Draægoøah pri cerkvi krenemo po dobro prevozni makadamski gozdni cesti pod obronki Draægoøke gore proti Rovtarici. Po pribliæno dveh kilometrih poti zavijemo s ceste in krenemo strmo v hrib. Po kakih dvajsetih minutah napornega vzpenjanja ob robu strme drœe doseæemo ostenje. Ob vznoæju ostenja se levo od drœe odpira do 2 m visok vhod v jamo.
Iz markantnega vhoda v jamo spomladi in zlasti poleti veje moœan tok hladnega zraka, kar nakazuje, da se nahajamo pred jamo velikih dimenzij. Vhodni del jame predstavlja 130 m dolg raven rov galerijskega tipa (Slika 1), ki se konœa z veœjim podorom. Zaœetni del jame je zaradi moœnih zmrzali in velikih temperaturnih sprememb preperel. Tla so pokrita z debelim in drobnim gruøœem do toœke 4, ki je od vhoda oddaljena 75 m. Tu jamo skoraj v celoti zapira velik podorni blok. Od tu naprej stene in strop niso veœ preperele in na stenah se pojavlja siga, tla pa so prekrita z debelo plastjo ilovice. Pri toœki 7 (130 m od vhoda) se vhodni deli jame nenadoma konœajo z obseænim podorom. Izpod podornega kamenja veje moœan tok hladnega
Sl. 1: Tloris in prerez jame Konasnica (vhodni deli jame).
122
Bojan Kofler: Rezultati veœletnih raziskav podzemeljske favne hroøœev v jami Konasnica
SI. 2: Tloris jame Konasnica (notranji deli jame).
zraka, kar je nakazovalo moænost veœjih jamskih prostorov za njim. Do nedavnega je veljalo, da se jama tu konœa. Po ozkem rovu med stropom in podornim kamenjem se je mogoœe preriniti v notranje, v Katastru jam (IZRK ZRC SAZU, Jamarska zveza Slovenije) øe neregistrirane dele jame. V rovu piha moœan veter, ki takoj ugasne karbidovko, zato si moramo tu pomagati z elektriœno baterijo. Ko se prerinemo do notranjih delov, veter poneha, pred nami pa se odpre pogled na veliko podorno dvorano (Slika 2). V osrednjem delu dvorane izpod visokega stropa na vec mestih curlja voda. Vsepovsod leæijo po tleh odlomljeni skalni bloki velikih dimenzij. œ tevilni odlomi so sveæi. Œe sledimo toku hladnega zraka, potem na desni strani dvorane pridemo do razpoke, ki se spuøœa navzdol, vendar je preozka, da bi ji lahko sledili. Levi del dvorane se dviga in ko preplezamo velik skalni blok, doseæemo najviøji del dvorane, ki ni tektonsko preoblikovan. V tem najtoplejøem delu sicer hladne jame so stene in strop na veœ mestih lepo zasigane in jih krasijo veœji kapniki.
Biološke raziskave v jami
Dolgo œasa so bili znani zgolj vhodni deli jame. Tu so poleg avtorja raziskovali nekateri domaœi (Pretner, Broder, Drovenik) in nekateri tuji biospeleologi (Kahlen, Lebenbauer). Naøli smo vrste Antisphodrus schreibersi, Anophthalmus micklitzi micklitzi in Oryotus micklitzi. Antisphodrus schreibersi je pogosta vrsta, znana iz prav vseh jam v okolici Økofje Loke, Seløke in Poljanske doline. Anophthalmus micklitzi micklitzi je bil æe prej znan iz øtevilnih jam in brezen Jelovice in Draægoøke gore. Oryotus micklitzi pa je pogost prebivalec hladnih jam in brezen Jelovice, Draægoøke gore, Ratitovca in Soriøke planine.
Prvo veœje preseneœenje je bila moja najdba redkega slepega pselafida Bythoxenus subterraneus v vhodnih delih jame.
Kot prvi sem raziskoval v notranjih, za druge raziskovalce neznanih delih jame. Tu sem naøel vrsto Orotrechus koflerianus - izredno redkega slepega zastopnika iz
123
Acta entomologica slovenica, 15 (2), 2007
druæine kreøiœev in oœitno novo, øe neopisano podvrsto slepega mrharja vrste Aphaobius milleri.
V nadaljevanju so podani rezultati mojih raziskav v letih 1990, 1997, 1999, 2000, 2001 in 2003. Glavna metoda lova so bile pasti s trohneœim mesom ali sirom in konzervirno tekoœino, ki sem jih porazdelil po vsej jami.
Podzemeljska favna hroøœev je po dosedanjem vedenju zastopana s øestimi vrstami:
/) Orotrechus koflerianus Daffner, 2000
Vrsta je slovenski endemit in je bila do zdaj znana po samo dveh primerkih, ki sva jih z æeno ulovila v starem rudniøkem rovu na Ratitovcu. O podroœjih, ki jih naseljuje, njenem æivljenjskem ciklusu, pogostnosti in øtevilœnosti vemo zelo malo. Danes si predstavljamo, da naseljuje mikroprostore in globoke øpranje v tleh, od koder le izjemoma zaide v veœje podzemske prostore (jame, brezna, rudniki). Konasnica je øele njeno drugo znano nahajaliøœe in je od prvega oddaljena okrog 6 km v zraœni œrti. V jami je vrsta redka, ulovljena sta bila le dva primerka in to samo v njenih notranjih delih. Ulov:
a) Vhodni deli jame: 0
b) Notranji deli jame: 10. 4. - 1. 8. 1999: 1 osebek; 16. 3. - 8. 9. 2001: 1 osebek.
2) Bythoxenus subterraneus Motschoulsky, 1859
Vrsta je bila opisana leta 1859, kot locus typicus pa je bila navedena jama Velika Pasica (Kat øt.: 75) pri Gornjem Krimu nad juænim robom Ljubljanske kotline. Kot drugje je tudi v Konasnici izredno redka. Ujet je bil en sam primerek in to v vhodnem delu jame. Ulov:
a) Vhodni deli jame: 10. 3. - 3. 8. 1997: 1 osebek.
b) Notranji deli jame: 0
3) Aphaobius milleri Schmidt, 1855
Tipiœna oblika æivi v jamah na Krimu. Vrsta je zelo variabilna in tako danes poznamo veœ podvrst iz raznih delov Slovenije. Primerki iz Konasnice se morfoloøko pomembno razlikujejo od osebkov do sedaj opisanih podvrst. Nedvomno pripadajo novi, øe neopisani podvrsti. Najdemo jo zlasti v notranjih delih jame in je v Konasnici pogosta. Ulov:
a) Vhodni deli jame: 20. 5. - 1. 8. 2000: 2 osebka
b) Notranji deli jame: 7. 8. - 16. 10. 1999: 1 osebek; 16. 10. 1999. - 5. 2. 2000: 1 osebek; 20. 5. - 1. 8. 2000: 31 osebkov; 16. 3. - 8. 9. 2001: 17 osebkov; 19. 4. - 6. 9. 2003: 63 primerkov.
4) Oryotus micklitzi Reitter, 1885
Vrsta naseljuje Julijske Alpe in njihovo predgorje. Je pogosta prebivalka Konasnice, kar zlasti velja za notranje dele, kjer vladajo klasiœne jamske razmere (veœna tema, visoka zraœna vlaga, stalna temperatura zraka). V vhodnem delu jame je populacija moœno odvisna od letnega œasa in trenutnih klimatskih razmer, saj zaradi same oblike jame in velikih dimenzij vhodnega rova segajo klimatski vplivi iz povrøja daleœ v njeno notranjost.
124
Bojan Kofler: Rezultati veœletnih raziskav podzemeljske favne hroøœev v jami Konasnica
Ulov:
a) Vhodni deli jame: 23. 2. - 14. 4. 1990: 5 osebkov; 14. 4. - 16. 6. 1990: 20 osebkov; 16. 6. - 13. 9. 1990: 35 osebkov; 10. 4. - 1. 8. 1999: 20 osebkov; 16. 10. 1999. -5. 2. 2000: 1 osebek; 5. 2. - 20. 5. 2000: 2 osebka; 20. 5. - 1. 8. 2000: 42 osebkov; 16. 3. - 8. 9. 2001: 18 osebkov.
b) Notranji deli jame: 10. 4. - 1. 8. 1999: 202 osebka; 7. 8. - 16. 10. 1999: 71 osebkov; 16. 10. 1999. - 5. 2. 2000: 102 osebka; 5. 2. - 20. 5. 2000: 54 osebkov; 20. 5. - 1. 8. 2000: 124 osebkov; 16. 3. - 8. 9. 2001: 307 osebkov; 19. 4. - 6. 9. 2003: 238 osebkov.
5) Anophthalmus micklitzi mickitzi Ganglbauer, 1913
Vrsto najdemo v jamah na Jelovici, v okolici Kranja in na Raøici. Poleg tipiœne oblike, ki æivi tudi v Konasnici, poznamo øe tri podvrste. Mikliœev brezokec æivi v vseh delih Konasnice in je tu zelo pogost. Ulov:
a) Vhodni deli jame:23. 2. - 14. 4. 1990: 9 osebkov; 14. 4. - 16. 6. 1990: 10 osebkov; 16. 6. - 13. 9. 1990: 21 osebkov; 10. 3. - 3. 8. 1997:16 osebkov; 10. 4. - 1. 8. 1999: 1 osebek; 7. 8. - 16. 10. 1999: 1 osebek; 5. 2. - 20. 5. 2000: 8 osebkov; 20. 5. - 1. 8. 2000: 11 osebkov; 16. 3. - 8. 9. 2001: 33 osebkov.
b) Notranji deli jame: 10. 4. - 1. 8. 1999: 159 osebkov; 7. 8. - 16. 10. 1999: 44 osebkov; 16. 10. 1999. - 5. 2. 2000: 112 osebkov; 5. 2. - 20. 5. 2000: 149 osebkov; 20. 5. - 1. 8. 2000: 145 osebkov; 16. 3. - 8. 9. 2001: 290 osebkov; 19. 4. - 6. 9. 2003: 375 osebkov.
6) Antisphodrus schreibersi Küster, 1846
Vrsta æivi na Gorenjskem, Øtajerskem in Primorskem. Je prebivalec vseh jam v okolici Økofje Loke, Seløki in Poljanski dolini. Najdemo jo tudi v gozdovh pod globoko zakopanimi kamni. Vrsto sem naøel v vseh delih jame, vendar ni pogostna. Ulov:
a) Vhodni deli jame: 14. 4. - 16. 6. 1990: 1 osebek; 10. 4. - 1. 8. 1999: 1 osebek; 20. 5. - 1. 8. 2005: 1 osebek.
b) Notranji deli jame: 10. 4. - 1. 8. 1999: 2 osebka; 7. 8. - 16. 10. 1999: 1 osebek; 16. 10. 1999. - 5. 2. 2000: 3 osebki; 5. 2. - 20. 5. 2000: 1 osebek; 20. 5. - 1. 8. 2000:1 osebek; 16. 3. - 8. 9. 2001: 2 osebka; 19. 4. - 6. 9. 2003: 1 osebek.
Povzetek
Jama Konasnica ima zanimivo podzemeljsko favno hroøœev. Bioloøke raziskave v letih 1990, 1997, 1999, 2000, 2001 in 2003 so potrdile prisotnost naslednjih vrst:
- Orotrechus koflerianus,
- Bythoxenus subterraneus,
- Aphaobius milleri,
- Oryotus micklitzi,
- Anophthalmus micklitzi micklitzi,
- Antisphodrus schreibersi.
125
Acta entomologica slovenica, 15 (2), 2007
Raziskave so prinesle presenetljive najdbe treh za to jamo novih vrst: Orotrechus koflerianus, Bythoxenus subterraneus in Aphaobius milleri. Prvi dve vrsti sta tudi sicer zelo redki. Jama Konasnica je øele drugo znano nahajaliøœe vrste Orotrechus koflerianus. Primerki vrste Aphaobius milleri pa po vsej verjetnosti pripadajo novi podvrsti.
Summary
The cave Konasnica has an interesting hypogean fauna of beetles. Investigations done in 1990, 1997, 1999, 2000, 2001 and 2003 established the presence of the following species:
- Orotrechus koflerianus,
- Bythoxenus subterraneus,
- Aphaobius milleri,
- Oryotus micklitzi,
- Anophthalmus micklitzi micklitzi,
- Antisphodrus schreibersi.
Surprisingly three species: Orotrechus koflerianus, Bythoxenus subterraneus and Aphaobius milleri, were found in this cave for the first time. Orotrechus koflerianus and Bythoxenus subterraneus are very rare and Orotrechus koflerianus was so far known only from the type locality - Øtoln na Altemavru on the mountain Ratitovec. The specimens of Aphaobius milleri probably belong to a new subspecies.
Zahvala
Za vsestransko pomoœ pri nastajanju tega prispevka se zahvaljujem moji æeni Miri, hœerki Nini in sinu Mateju. Posebna zahvala velja odliœnemu koleopterologu Hermannu Daffnerju iz Echinga (Nemœija).
Literatura
Broder, J.,  1978: Bythoxenus subterraneus Motschoulsky,  1859 (Coleoptera,
Pselaphidae) ponovno najden v Sloveniji leta 1975. Naše jame, 19: 59 - 61.
Ljubljana. Daffner, H., 1996: Revision der Anophthalmus-Arten und -Rassen mit lang und dicht
behaarter Körperoberseite. Mitteilungen der Entomologischen Gesellschaft, 86:
33 -78. München. Daffner, H., 2000:  Orotrechus koflerianus sp.n.  aus Slowenien (Coleoptera:
Carabidae: Trechinae). Acta entomologica slovenica, 8 (2): 95 - 100. Ljubljana. Habe, F., 1976: Zapisnik terenskih ogledov - Konasnica (IZRK Postojna). Perreau, M., 2003: Contribution a la connaissance des Bathysciina de la ,,serie
d'Aphaobius’’ (sensu Jeannel, 1924). Ann. Soc. entomol. Fr. (n.s.), 39 (3): 211 -
224. Paris. Ramovø, A. et al., 1982: Vodniki po loøkem ozemlju. Draægoøe. Økofja Loka.
Prejeto / Received: 23. 3. 2007
126