tunik« pol«!	~ VTA ta dak, k«
Vlit naroča ^ ^	6*. V Uk časlk
splošnega po £ 3	con, potreba-
Jo lisi Vale	nje. Bkuiajte
imeti naročal	>rej plačano.
il*
GLAS NARODA
Ko. lin*. — Štev.
O- cp.
m %
\
TX<& slovenskih delavcev "T AmerfldL
Clan lUUcr Bcftmibor »th 194t ml Uw I'oul Office at New Ytrt, N. X, um*t
Art ef
•f Mmrefc »r*. Wl.
3iUME Ln. — LETNIK Lil.
NEW YORK. WEDNESDAY, MAY LM, 1!>44 — SREDA, 24. MAJA, 1944
Gen. CLARK PRICE OFENZIVO
Po trimesečnem zastanku je peta ameriška armada generala Mark WClarka s podporo bojnih ladij ae-
roplanov in 1000 težkih topov pričel splošno ofenzivo ob istem času, ko angleška osma armada razbija
zadnje ostanke Hitlerjeve črte. — Peta armada neprenehoma prodira visoko v gore severovzhodno od Terracme.	-------
Ameriški padalci so se v velikem številu spustili na tla oust run V i a Appia in meti dvema frontama ter so že v vročih bojih z Nemci, Švicarski radio |M»nK-at <la so Amerikanci od vzhodnega konca mostišča pri Anziu napredovali štiri milje do F ogli a no jezera, ki je ixldn-Ijeiio od Tcrracine na južni fronti isaino 19 milj.
Zavezniška artiierija je ie razbijala nemške j io*t o j< 11 lIv(*,
ko so se Amerikanei, ki bili prci«ku£eui v Afriki in na Siciliji. dvignili iz svojih jazbin in makovih polj ob pol sedmih t,j 111 ra j in vdarili rez "krvavo miljo" proti Cisterni.
< *l» istem času so t niti ameriški tairiki prešli k frontalnemu na put 111 v okoli.-i IVrrsiciiK, ki j. otl mostišča pri Aik/Jii <hId;i-Ijeiia milj, angleška osma armada pa je pričola močno ofen /ivo proti Hitlerjevi ("rti jiržno otl Moute Cairo. Ange-ži «o o-eistili velik del Hitlerjeve črte, toda, ko >e je znočilo, je bila Terra< ina tie vedno v nemških rtjkujj.
Ko *o 'hi I i v tekn ti tmji, je okoli ameriških'letečih trdnjav 'lunoba rdiralo nentške ♦»tojacnke ia vojaške naprave v loku ."»O m id j od Rima. Pri im-
I wi< lili so infanteriji in tančnim
< m Metkom jiomaeahi topovi in
aeroplatii zborrtbami in strojnicami. Posebno so razhijali črto, i/.za katere je nemška 14. nr-mada «t <»1 tr*» časa zadrte vabi
zaveznike na mostfcwV p. Anziu.
V Liri dolini *o Xeiaci po*da-li v »lx>j veliko število tankov Ln se trdovratno drže v Piede-monte, Ponteoorvo in Pico, toda Poljaki >o Piedi monte ot»ko-ii že <h1 treb' st rani. zavezniki pa ol*d reljujejo Potttecorvo od jilfcil, Pw*o pM s svojih |>osto-jank na Monte Pa'linfcrno iti \l <Mite I>nu*io.
IVtlinnlti radio je s j »o r oči I, da so' K (»mri £e zapustili Pieo.
Tokom včerajšnjega dne so zavezniki zavzeli vee gorskih vrhov onstran Fondi in Motite Sau Hia^o. Med njimi je tudi juv.iio <|ioi»oeje Monte delle Fate. čevljev visriicpfrirp, štiri in jHil mrl je *everozapadno od Monte San Riagio. To je tudi najvišja gora med Monte IVtrella iu Potitiu*4cinn i močvir-ji. Znvmiiki +.0 prišli na vrh ('ima deli Monte, lifUO ^čevljev dve milji in pol severovzhodno otl Fondi in eno miljo od 3500 čevljev visoke gore Monadeardi, ki ho jo hidi zavzeli. Peta armada pa je zaaedla gore Oopie-eio, A utone. Marino in CaU-o ter je oddaljena od Poutiu»kih močvirij <e štiri milje.
»mri se silovito branijo o-kolt Ivcnole, štiri milji* *evero-vvJkhIiio od Fotkdi ter drže en gorski vrh, od koder obvladujejo (v-*to iz I,»enole v Valleronso.
Terraeitm, lei so jo Ameri-\anei pred dvema dnevoma zavzeli, pa (so ne morali zopet u-ma-kniti iz nje, se še nahaja v nem^kvh rokah, toda Amerika nri zopet % močno armado prodirajo proti njej od Monte Croer, poldrugo mWjo proti »e-verovxhodn.
Partizani morajo][varčevati s
krogljami, poročata Talbot in Pribičevič
Kot poročata John Talbot in Stojan Prlbičevič,ki zastopata ameriški in angleški tisk pri maršalu Titu, poročata, da partizani "nagajajo" Nemcem s tem, da molče gredo skozi sovražni ogenj, noseč v eni roki nož, v drug*, pa granato in da svojih pušk ne rabijo prej, dokler niso od nemških postojank oddaljeni le nekaj jardov.
To povelje imajo
I Nekaj o Pu rice vi vladi DRUGO EISENHOWERJEVO SVARILO
General Dwight D. Eisenhower je predvčerajšnjim dal svoje drugo povelje podtalnim armadam v zasedeni Evropi in jim dal navodila, kako naj pomagajo zavezniškim armadam, kadar vpadejo na kontinent.
partizani zato, da ne trosijo preveč, mtl-nieije in tla Štejejo vsako kro-jrlo.
Popolno ime oborožene sile maršala Tita je Narodna osvobodilna vojska ju .1 u^oslovam->Jki part izaovki odd »Vik i. Os\t> iMKlihiu voj-sika je redna arma-<la, part i/ji ni pa tvorijo ]M>sa-tnrane skupine |»o raznih d(4ih dežele in so pt»st^hno veV*i v
trtieriUkembojevanju. Cela armada o4»stoji senlaj iz 11 voja škili ^Mtrov, ki s<» raztlcljeni v • 54 divizij in šteji-jo okoli .'iOO tisot" vojakov.
A,rn^la maršjiki Tita lK>ri proti trem •sovražnikom — proti iifru^kim vpatluikoni, proti! irvitškini listaš*'! 11 |»ogiaviiika
Pavtdiča i 11 proti siilisskim tV-tnikom ifonerala Mihajloviča. Krinki čet ni ki in hrvaški n^ta-si, ki se med solsij smrtno sovražijo. se liore .^kmpno proti partizanom, ker nemška propaganda nanaša, da -o partizan-ni najvišji sovražnik i (*1h*Ii.
V	jrlavnem stanu stražijc» mar K.-if.-i Tita mciKki in ženske pi-\«*-fStv p roleta rstkejra zilH)ra, ki je Hit na jtjirda mirtMlm* osvoIki-dilne vojs?ke. Njeno jedro je ]tr-va proletarsika Un ijrada. katero je Tito jibrn'1 v dereml>ru leta 15*41 kot prvo redno skupino, ki se je pozneje razvila v narodno osvobodilno vojsko.
Prvotno je ta armada ostajala iz S11I»ov in rrnojroreev, del jyw-ev, izobray^neev. dijakov in is'-ittil jev, inžinirjev in duhovnikov.
V	maju lanskega Jeta je iui-ira«la v črno«t»r4vih gorah v enem samem dnevn hodila 24 milj. V 110ven»bru lanskega leta. t»h šfsnti nemški ofenzivi, je hrigada korakala 75 milj v X) »rail 1 in je napadla sovražnika na kraju, kjer sovražaiik !.i pričakoval.
VojaJci (brigade so bili skozi dve leti skoro vsaki drugi dan brez brane. Njihova |>ogt!avitna hrana so ovee, koze, konji in neka trava, ki ima okus po če-Imj®. Ta 3*>or jr na.jft>oljša edi-niea v Titovi vojski. Vplenil je 37 milimeterske nemUkp proti-taiirne tojiove, težke nemške metalce ognija in težke italjansfce stro 'nice Breda, toda najrajši imajo lailiiko nomMko »trojiiieo, ki jo nosijo na plečih kot navadno piašiko.
Taka puška, ročna granata in nož, ki mu pravijo kama, je poglavitno orožje Titove voj-dke.
Po nm i formah ni mo<yoče raz-loi'iti partrzana od voj«ka narod tie osvalbodilne vojske, ra-Kmi |»o pozdravu. Vojaki osvobodilne armade se pozdravljajo z vojaškim saJhitiranjem. partizani pa^ahitirajo s tnn, da dvignejo stisnjeno desno pest do čela.
MARŠAL TITO
London, 17. maja. — Poroča .Overseas News) l>va tajnika jugoslovanske kraljevske nin-biiisade v Londonu sta sinoči v Ivljnfh Ho*zida.rju Purieu prisostvovala pri sprejemu, ki ga je dala Ladv Violet Bonham-Carter v "Royal Asiatic Stwie-t y'za gen era l-majorja Vladimir ja Vel(4hita in majorja Dol-!'«■ Vogelnika, ki sta voditelja Titove vojaške misi je.
Uradniku poslaništva sta Predrag1 M ilosav'jevič in Vje-koslav Primož. To dejamje kljn-
Kakor v sol >01 o, je tiali v ponedeljek po radio prebral Ki-senhowerjevo povelje i-tl njegov častnik, kakor I mi tudi v iKidcM'nosti. da botlo poslnša'ci >poznali njegov glas. Pozm je je bilo povelje prehrano v danščini, francoščini, holainlščini. liorvesčini in ftainšeini in brali so isti ra-tniki kot v solroto, da
1m>vanja -h-di številnim resigna- ,mh1o iMtslušivIei njihov glas ve eijain vodečib vladnih uradni- <I,m >'|M«»ali. kov iz Purieevega režima 111
nakaznje, da	mnogo <h1-
/>adov prišlo.
General VeM>it, *t7 let star bivši srbski odvetnik, je razkril, da ima okoli KMaH) ranjenih partizanov najlxiil.j primitivno zdravniško oskrbo v za!e-<1 j ii.
Poveljnik jiig(»>!ovaii»ke «»-vt*.lMKlibi<- v«»j-k«- ntat<.al Tito zastopniku A. P. dovolil prvi intervju. J. com katerega j»- poja>-uil jioložaj v .Ingt^Iaviji in j.- |mm1:j! izjavo, ki j«- zaradi nekaterih njegovih ozuač4> bi a y-ulmnn v z.i\>*zniškem ,-eiizurneiii biti kot kvizlinga. To novico jt uradu, ki pa je bila sedaj objavljena v >vetovnem ti>kn in tudi prinesel poihj^ki časopi« l>zieni-
UmetniT gumi izdelujejo sedaj tudi na Japonskem
Japonska »novinarska agencija, znana pod imenom Domei, javlja, da jt» japonska vlada zgradili veliko tovarno nekje v Mauchilkiio, kjer so te dni pri-izdelovati umetni gumij.
Associatcil Press v svojem poročilu pravi, da je nemški radio naznanil, tla is na general Hi sen ho we r za "vpadni >kok" pripravljeno armado n mm k » vojakov.
V svojem drugem jiovelju jiravi general Eisenhower, tla I >ot i o j»at rioti zavezniškim armadam i>ogosto morali služiti kot votlniki, ziito je za vsakega potrebno, da natančno pt»zdia svoj kraj in njegovo okoli«-o. tako tla 1m» mogel nataneno povedati pravo pot ali pa sam vodili 1 >o pravi poti. Posebno je važno natančno pozna van j«-cest. Vprašanja diodo navadno:
po
-1":
čeli
.laijtonska vlada, katera kontro-* koliko cest pelje v mesto ali \ lira vse gumij. nasade na otoe~
ju Snntla, ne more dovažati o^l t a »n jjotrebni gmnij in sicer Vsl»i| pomanjkanje pa mikov.
vas; ali >o ceste ozmit-ene in č< jih je lahko najti; a3ii so na cesti kake ovire in če so, ali je mogoče na kak način iti mimo njih ;
ee se glavnih cest ni ino;:o«V shiževati. kje so druge ali je mogoče z navadnim a\ tomobilom peljati čez polje.'
Naslednja važna *tvar gozdovi: Ali so veliki ali maj lini; ali >0 bili pre,] kratkim posekani: ali imajo mno^o ur inovja, ali se more vojaški l ran«, port v njih skriti: ali so kake vozne poti in ali more po njih peljati vojaški avtomobil .'
Nato pridejo roke: Kako <_ilo boka je votla ; ali je dno blat no; a»Ii »o bregovi strmi?
Mostovi: Ali so močni, da more čezenj peljati težak toj» ' ;i'i st> kaki prodi; ali se morejo na njih prebijati traktorji!
Planjave: Ali je kaka pla njava dolga saj 4W metrov iu če ni dreves, ki bi mogla o v t rati aeroplane, kadar l»i pri stali.
London 16. maja (ONA) — Profesor Leon Kozlow ski, poljski arkeologist je umrl v Berlinu. On ie postal poljski m'nistrsk predsednik leta 1934.
Pred kratkim so prof. Koz-
iow.skijega hoteli Nemci upora-
kot uvodni članek v "(J. X,
Boji v Dalmaciji in v severni Hrvatski
Glavni stan maršala Tita naznanja, da osvobodilna vojska napada v Dalmaciji in Hrvatski in je uničila 13 nemških vlakov z vojaštvom in vojnim materjalom.
Nemci z Vso silo skušajo potisniti partizane od glavnih pro met nil 1 črt, ki so za iu«- največje važnosti.
Vojno port »čilo tudi naznanja, tla so partizani zasedbi Lu-bis na meji med Šandžakoni in {Siibijo, kjer so dobili tudi bo-gzit vojni plen. Nemci ^ svojimi \i j- . lutkami so pričeli ofenziv/, v ^ii«zarska v laua «;n)zi Zagorju v severni Hrvatski, Nemci so dobili veli.ia ojae« nja in st> ]>ričeli nifteim ofeuziv(» v Sloveniji.
Zavemiškc tiojne ludje, ki (MMiiagajo Titovim o|* r; v Dalmaciji. >0 potopile eno nemško latljo v bližini ott»ka Pe4j€<šaca. polog tega je bila ena ladja poškodovana, dve jadrnici pasta bi>! i v jet i.
vzeli Tn bn je v Sloveniji.
'Zadnje poroeilo p() radio tudi naznanja, tla >e bila silno vroča bitki! med Nemci iu par-lizani za Novo mesto in tla so h.edujie partizani mesto zavzeli.
Ži<loin s smrtjo. tv___
Zurich. Švica, 17. maja. ONA. Madžarska vlada je zagrozila >kozi svoje uradno glasilo i jam l-'ueggct leiiseg z splošnim pokol jem Vseli Židov v get t ill, v .slučaja roslkega vdora v Madžarsko.
Trdeč, da -o Židi izjavili "Mi bomo ptičakali", ko so bili iz-
Maršiil Tito tudi naznunja, gnani v gliete. je umlnik La>vs da so partizani uibili nad Jod' Nemcev 111 četnikov v vri »čili
bi tikali na 55 milj dolgi fronti, ki se razteza (»d Nevesinje, 15 milj jugovzhodno od Mosta rja v Hercegovini pa do Oačka in jtižno od T ret) in ja.
Preko Londona prihaja ]>o-roeilo, ki pravi, da je maršal Tito naznanil, da so partizani v nočnem napadu že tretjič za-
Marselialko pojasni^ da Židi lipa jo, da botlo Rusi predli
skozi Karfiate v osmih ali dese till ttnlnih.
"Njihovo čakanje je izključeno s&ozi nacijonnlni socijali-zem," -i/javlja Manšatko, *'iz-najdena je bila metoda takrat, kot je Hitler dejal, da ob koncu vojne ne bo niti enega Žida vee . . .
nik Polski. Profesor je bil >tar 5'2 let.
Profesor Kozlowski je delal v ai-keologičiiein liiifzejn v nemški pi'estolnici ravno pred smrtjo, ktamor >0 ga nastavili, ko se mu ni posrečilo, da bi prepričati Poljake <» s(Mleh>vanju z Nemci.
Poljski znanstvenik in državnik je iidhcžul v Nemčijo leta 11M-1, ko je bil izpuščen iz ruskega int»*rnacijskega taborišča po sovjetsko poljski pogodbi. Mislijo, da ga je ponudba manj šega mesta, na poljskem poslaništvu v Kuibvševu razjezila.
Predno je profesor Koy.low-ski sprejel 111 iaiistrsko predsed-ništvo leta 10.'»4 je bil čilan fakultete na Lwowxfci univerzi in izvrševal dolžnost v manjših v^ladnib poKicijali. Ko še ni bil eno leto ministrski predsednik je vstopil v poljski senat.
Sinarkisti «> Materinem Dnevn
Mexico City, 17. maja (ONA) — Sinarkisti, ki so meksikan-ska versko fašistična organizacija, sedaj napadajo materinski dan.
Dan, ki je praznovali napol ofieijelno široni Muksike 10. maja, je bil napaden od uradnega sina rk i stičnega 'glasila KI Sinarquista kot■ "proti-ikri-stijaiHki" in pravi, da izvira (Mi renegatov francoske revohl-rije."
Norveški in ruski partizani so se izkrcali na norveškem ozemlju
Iz Stockholm. ŠvinLska, se poroča, da so se nedavno ruski in norvešlki partizani izkrcali na skrajnem severu Norveške. Tja so dospeli na ruskih pod-inornicaih, katere «0 plule skozi vse nemške oibrannlbene naprave krog severnih fjordov, Ta-koj po vsrpelem iziknea.nju partizanov, pi*ičelo se je na norveškem severu vspešno gerilja bojevanje proti nemškemu vojaštvu.
Nov prorok ^lede končanja svetovne vojne
Ko 11 grešnik J. Parnell Thomas. ki je član vojaškega odbora dolenje rfioriiiee, je te dui izjavil, tla je ameriško ljudstvo preveč samozavestno in optimistično z ozirom na končan ji4 sedanje svetovne vojne. Dejal j<\ da je skoraj popolnoma izključeno, tla 'l»ode vojna končana že tekom tega leta. kajti trajala bo -—po njegovem nazira-njn ne^eako do konca, leta 1945.
Povečane plače i
Zvezi na m državna vdruže-nja odvetnikov v državi New York so tekom srfborovanja, ki se je vršilo minoili teden, Sprejela resolucijo, glasom katerih bodo zahtevala, da se letna jila-čazvezinib distriktnih sodnikov povivša od $10,000 na $15,000. V resoluciji sta omenjeni poleg države New York, tudi državi New Jersey in Connecticut.
Največje mravlje na svetu
\ amrleški -koloniji Ciuiana, v južni Ameriki, žive najvti-je mravlje na svetu, katerih znanstveno ime je sinoponera gran-dis. Te mravlje merijo po dol-gosti dva palca in ker >0 dokaj krvoločne, jired njimi ni uiti
eno živo bitje vanio.
"Mrkost \ Ia«1a \ Nemri ji
Washington, 17. maja. Portx'a ONA. — Švicarski li-o vee, ki s,, j,, ravno vrnil i/. Nein-eije. je }>4»vetlal S<*haffhau-e-ner Arln-itei-zeitimg danes, da iti š«' nikdar poprej videl tak "mrk pesimizem" kot prevladuje dandanes v Nemčiji, a 1«« vseeno ne pomeni, da je notra nje zrušenje neolihodno.
Trgovec je povedni v inter-vju-u za Urad za vojne informacije naslednje:
** Defetizem v rajbu se je lako razširil, da se velik tlel nemškega naroda ne zanima kako bo po vojni. Vsepovsod 'smatrajo nemški poraz za nekaj ne obhodnega. Upravitelji tovarn, kakor delavci upajo, da U» voj ne kmalu konec.**
Vendar pa je dejal, da gesta ]»ovei držijo narod tako trdno v kleščah,** da je odpor pod taki mi okoliščinami nemogoč," zato. ker ljudstvo ve, da bi vsak poizkus upora bil "utopljen v krvi.**
DAN PETE ZAPOVEDI
Jeruzalem, 17. maja (ONA). — "Dan pete zapovedi" ImhIo obhajali široni Svete dežele po načrtu vodeeih -židovskih zavodov. Ta dan ibo določen 7xx počaščenje obeb staršev naenkrat, rnjfce nego na pose<bue dneve, kot je to navada v Združenih državah.
Dan, na katerega bo zapoved "Spoštuj očeta in mater" ofieijelno obhajana, še ni bil txl-ločen, vendar pa bodo vse podrobnosti izdelane v "Zavodu za otroka in mladino**, in datum il>o oznanjen zelo kmailn.

Podprite vpad---kupite
en "extra** bond 5e ta teden I
_
•©LAS NARODA"—NEW YORK
WEDNESDAY, MAT 24, 1944
GLAS NARC
j_or ini raor!*-
99
I
(A Orpuftf-y UIMI4, B«t,
Of ttMM
trinKjri. h jaw xou.it 11, «. «.
51st Year
'»Ui Harudt" U
every day except He cur day a. Hcntayi aad Holiday« 1 early 97.	AdvartJaMOient on Ag-eeeeoL
%A CIOU> LJBTO VIDUA LIWT ZA ZOttUŽJflNU 1JUŽAVU IN AAJSAUO:
_yr.- i za wl lk a sa.oo; ka Cutkt lui a k. -.
'HHaa Nawli" lanala vsaki dan lavietnll aotoot, nedelj m praxulkov •OLAH NARODA
SIC WRST 1Mb 8TKIUCT, NEW YORK 11, »: CHelaaa I—IMS
N. *
Zadržana Izjava
maršala Tita
- (Nadaljevanje.)
SMRT PARTIZANA N1KOLE MIRKOVIČA
Dne 2. maja 1944., je umrl, kakor nam javlja neusmiljena vest, "nekje v Jugoslaviji" v borbi proti nacistom in nji hovim pomagacem, partizanske smrti Nikola Mirkovič.
Sava N. Kosanovič piše v spomin pokojnika.
Mirkovieevu ^iurl -je izraz veličine in tragedije mladih siib skih in jugoslovanskili inteleik-I uaklili «viiera*-ij. Kojen ,za knjige in študije. vaj«n na raziskovanj«' |h> ariiivib in knjiž-ni*nh,s (HTisoni v roki na delu pri znanstvenih raziskovanjih š<* iz gimnazijskih let komaj je Ihil moj so.hdavee, s >kat šestnajst let j«- Ihil star, 'ko je' za**«-J objavljati prve rosne stu-•lije iz etkononiijc — z na ,ilioJ (>«» znanstveno izoihrazditi o<l «l«».k-torata na I icl grajski univerzi, 'ki »a j«- «iohil kot najmlajši a 1 i -jak, pa <lo študije v Nemčiji, KVaneiji, Angliji in Ameriki. z I«ijm» družinsko i/.o'bray/lM« in tra-<li<-ij<», znanjem jezik«»v, je p«» ^inij mi bojni fronti z h«»milmi in avtomatsiko pivsko v roki.
(Mas *krvi, ka'kor yrlas prašnim*. «*a j«; nepremagljivo klical, da ne izo-stane iz vrst svojih tovarišev be I raj s/k e univerze.
c**m in notranjim zatiraU*em. brez odstranitvekaterWi ni nov«-»I n^oslavije in resnične srhsko-lirvat sJko-shiVenske enote, morajo »initi ravno dragoceni i rkoviči.
Ko je umrl Nikola TVsla, mi je Kiikola M i rakovi«'*, akoravn«.
erim
sva >e videla dnevo, napisal pismo, ki najbolj«. karakterizi ra njega in njegovo generaei j":
j
Outim potrtih«*, da Vam napišem pismo, ker hi nstno težko govoril z Vami.	i
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
•tarry W. K««|»ri\šrk in njrgoi
orkester &16M—W«ddlna eolk®
<N» Luni a« rnullla, 'l"l p« J«»l, i'" Zidali* Wrdding Waifs ttluvrlwkl Wain
Polo Rupnlck Mtir« M6W—Jtrtsp PuUu
(Mae iKillco	>
Murine — polka.
6V6—Tereclnka — polk« Na plan I rum h—v«uf«k
Lepe Melodije
Dii(|ii(«tie University Tamil urita OrkcKicr
Mr»71—Xa Marijan«-**. |*.lka Kje s«! liiiijt- rožlee Al a rf<"*ka («e^in jK.iku
Za tozadevni canik In cana ploSi a* obrnit* na
JOHN MARSICH, Inc.
403 W. 42nd ST., NEW YORK
Bivajo«- v \'aiši /bližini zadnji; l«'t«j in pol, sem imel prilik«* hiti posredno, skozi Vas. zelo blizu Nikoli Tesli. Žal mi je, da na nisem nilkdur imel pr Milke videti. .Morda je to še 1 Kil je: tako ho ostal zame samo čista ideja, kakor^nega -sem imel v mislih,
vojih mladih bratov p«» bre-lotlkar sem v,nI prvikrat o njem
Na vprašanje, kako hi mogli zavezniki najučinkovitejše pomagati Jugoslaviji, je maršal Tito rekel, da narodni odlior pied vsem skuša «Miiii orožje, muuicijo, zdravniške potrebščine in živež za osvmlMidilno vojsko.
4 4 To po m o«" dobivamo milno,,T j«* rekel. "Z ozirom na Število in potrebe naše vojake pa ta pomoe še daleč ni zadostna. X a ravno, prvi vzrok za to je tehnična težava za- prevoz.
"Da hi bila osvobodilna vojska preskrbljena z orožjem, s katerim 'bi se inogtfca poti istovetnimi pogoji Uioriti proti mnogo močnejšemu sovražniku, potrebujemo pred vsem tanke in proti-zraen«- topove. Druga miši potr«4l>a je naša lastna zračna sila z našimi poseil mirni taktičnimi nalogami. Naša vojska ima do voflj osobja in zraenili |H>sadfc, tako «la ni nohem'ua pnVblema jrltnle o«obja.
''Poslužim se te priložnosti, <l;i pov«lMrim. da j** billa zjivcz-n i šle a zraeiia pomoe v Jugoslaviji pri*eejKna v naših 'bojih s sovražil i kom."
Glede ponuM-i za « ivilm» pr«ibivaVtv«> j«- maršal Tit«> reke!, da po najbolj opust«»šeuih 'krajih vlada *ak<»ta. Hetkel j^, da je ibLIo storjeno vs«>, da H»o letošnja letiaia kar najbolj obilna, toda v nekaterih t»*«a ni bilo iihi^hV storiti zaradi p«»manjka-
nja semena, živine in strojev, pa tudi trtnijij prideMc ne tm ,w	< 4-	■	------*..........
I	"I	,	Iiiosli in gotovosti, ter si* lavi eitala o živlienin h. -l.Jili VM*r»
popolnoma rešil vprašanja prebrane.	h + • i . - . .	zi\rjenjn m (levili Aiko
kot jugoslovanski »Irzavljan v "Jugorfovaski naroil ima popolno pravico priea'kovati ta ameriško armado zato da <ra kojmijo |>oiiiio«* cm! 1 XRRA," je ilaiie rekel Tito. "Pravila , »ošljejo v Jugoslavijo.' Koma j'	' NJSŽLAJ
I NRRA pravijo, da l)o prišla pomoe takoj po osvoboditvi. Se- sedem mesecev kasnefe j«' iz I ^'"»vijo, da ffclits daj imamo l-U^HM) kvadratnih kiloniet r«»v o-vuhojen^a ozemljil, | v ršu jo«* junaški part .izau.Jki''p«»- '	KM ».t ' OPA Oznanja najvišje Cene
t.:, katerem živi nad .">,<HM»,tMHM.nnli.	!dvi.tft (kamor sta voililamjegOvo	......." *
"Ti ljudje so s«* s svojimi lastnimi silami in z nuuogiiui (sree in int«*lektua:liia lirabr«*st žrtvami sami o^volliudMi izpo«! sovražnika, so obrali vojsko, ki njegovo šiibko intelektualno roko—]»ad<W na tleh
tfovib iti slmiitinih Balkana, na katerih mbula ple«v-a j«* z^«»«lf» vina naložila bi-eme, 'kaikr»ršm>. i*a «lo sedaj ni nosila mvbena ^■en«*raeija: ostvarjanje h-pše. pravieue, mora!nejše uisode.
I>al«'«" o«l (l«>mo\'ine na važnili št n« I i ja h v Ameriiki, Nikola Mirkovi«*- eestiti predisla vnik j svoje ic«-uera<-ije. daljni poto-niee Hajiliilk \'eljka, ni zado-vo jil. da (hi izpolnjeval svoje ^okrat trpeli, ko ste govorili o življenje s pi-re-snm in ni po-' siromaštvu in osamelosti svo-skušal da, si reši življ«-nje. Ud jeya nje», mislim, da muboto J ožil j«' Jiero, odrekel s«- nurhi dalo temveejo mor in veličino ••iji znanstvene karijere, u«l«.b-' pri bodo«"i!li pokoljenjib, ki ImmIo
kot »imnazijee v Beogradu. Vem, d.-i me it km tete raziHueli, «"«• \'am |M>vem, «la entini z Vami, stalno in intenzivno. Samo «l«*j-•^tv«!, tla ni'kdar v življenju nisem plalkal, me je zadržalo «»ne-ira jutra, Iko sem izvedel za njegovo smrt, da nis«-m prišel.
Mislim, da s»» plemenit i starec ne 'bi ft>ii m<<el lepše raziti z življenjem. Čeprav st<- mini-
le Tesle. Bolje je tako. Ask« t sik«», idealistično živl.H>iije, popolnoma posvečeno človeštvu in njegovi službi, se ni ino^lo •zavrniti ilrnifaee.
Z;i Vas osel>no, in 1 udi za nas. Vaše prijatelje^ 1M, ostal J»«» teb par težjih due4i, ia!»eiitek ]»oiio>sa in hvah-žiiosti zii Te>li-n<» «lel-o. Jaz oseibno b«un «»-t;d neizmerno hvaležen okolnostim in \"am, da sem živel to zadnje •leto v atmosferi, kjer s»- j<* ruti la prisotnost našega veli'kega rojaka. Na mlade ljudi, ki so morda še v procesu formiranja, zapušča to stalno in «*loho-'ko sled. Posebno danes, k«» značaji in vrednosti k>inij«» |>«»«l
pritistkom sil«« in rlconfirzi^e.
Pritiselk sile in konfitzije ni zlomil značaja in vnilnosti Mifkovičeve o tem najini)j priča Mirikovičev	v partizan ■ski. Juu«»slaviji.
Sava X. Kosanovič.
NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV
a naša zem ——— ---
s«niaj irspeštm brani to osvoljojeuo zemljo in s«> postavili svo jo narotlno «lemokratsk«> vlado. Ti ljudje nujno potrebujejo pomoči. Toda nimajo niti svojih zastopnikov v t'NRRA, ker o-svolbodillni «wiilM>r ni p«istavno priznan. Ta položaj pa samo ško-dnje ^upni zav« zninki stvari v lioju proti sovražniku.
"To je samo etb n iziueil v«-č razlogov za priznanji* narodnega o« M Mira. Ne samo materjaliia |K>iuoč, temveč priznanje odbora od strani zaveznikov predstavlja pomen«, ki jo pričaku-jeta jugoslovanski narodi in narodna osvotbodiJna vojska."
Na vprašanje, aik<i j«' kak izgled, da ib oJu«roslavija prišla v sfero kak«' večje sile ali skupine si>, po vojni j.- manšal Tito odgovoril tla Iwtlo nafMiri Jiigoslavije v vojni dali Jn^osih.va-iiom pravijo, da sami za ^ milijo svoje mitrai\ie razmere ill svoje inozemske o«ln«išaje — to pravico jamčijo Atlantski carter in 'konference v Moskvi iti 'IVheranu.
** Tskušnja v preteklosti ,kaže, -koliko in kak<» drago so jugoslovanski liannli plačali, ker so se tuje sile vmešavale v njene \ nanje in notranje zadeve. Tt» j«* «|«iveillo «lo m<Hlaro«lnih / IIzletijajev, tki s|M»rov in sb^kijič do vojrne.
41S temi pritl«>blj«-nimi iskiišnjanii s<- 1m> cisvoAmkIHiio ^ii»a-nje iliorilo z vso svojti silo proti vsiikeiimi vmešavanju tujih sil in notranji ali vnanji iM>litiki Jugoslavije.
".Vaša i .kUsnja in naši nsp«'hi v sedanj« IkiHm nam dajeta pravietj re«'i, «UIki jugrwlovanwski narod v tem uspel. To izjavo tudi opravičuje dejstvo, da zavezniki ž«* predvidevajo d«-mo-kratnko, fe<lerativmi Jugoslavijo, ne samo kot važnega činitelja v boju za fcončno uničenje memiJke^t fašiana, ttsnveč tudi v j »ovojni pritisnovi jugovzlitxlae K v rope na zdravi i*)d*»«i nnd-s hI ki j no spoštujtK-ih .narodov in prijnteljA^a sotlelovanja pri t-linovitvi |H) vojni opu*točene Kvrope. Zvezana « prijateljskimi vezmi s svojimi /.ivezniki ««Jaj, kakor jm> vojni, i mi, tako sem u verjeu. demokratka, federativna Jugoslavija « čas tj«, iz-f'oknila svojo porojno Ho^ti."
Maršal Tito je rHcel, tla Im» im^en.ska politika Jn^oslavi-	1,1 ^
t» i . a ji i > t	...	v :	.	no naeioalno moraki. je ravno
ff:	držala ennriaj^ljM. CMluo^aje s svojimi tremi kot Si*i, kot Snbijaut^^ttmK.
\« ikimi / »vezmeami Anglijo, l^ilnizenimi državami in Rusijo in «la L, |M>moč vv«b treh sil njo j jMitrt^bna tako v miru kot v vojni.
osvoib«jjeue in ]>re roje ne dmnoviiu*. "Aka-denHko delo ni se«laj zame," j«-rekel tovarišu kratko pred smrtjo " moram v aikei jo, jMitem pa se Ikjiu vrnil na akademsko delo."
Ne, Mirkovič s«' n«* vrne v«*č na akademsko tlehi, kakor s«- n«' liodo vrnili toliki izmed uj**go vili tlrugov z univerze. "P«i-trebno j«' hi^i" — j«, rekel Ti-to, "da se prelijejo rtike «|ra goeene narodne 'krvi, potrebno jeibiJo, da izginejo <le^etine ti-<očev n;ijIm>!jših sin«»v našega narotla . . . z,*it«» «la na koiwu pr«Mlre resnica o Jugoslaviji m«*«| človeštvo. . . morda nikoli prej ni majhen narod plačal t;tk«» drajfo, da prepriča s\'et, tla je »kri, ki se preliva v Jugoslaviji, njihova lastna kri." t«i r«4ko .krvi najboljših s«* j«» zlila t.iMli kri našnga Ni kole Mir-koviča.
bleaJizem. samozata jevanj«*, altrui'/.e||jf vera v znia^o morale in pravice, to je veličina Mir-k<»vič«'ve »"eiieraci je, t(Mla je tragitlija za narod v dragocenimi žrtev, ki bi (bile laiuko izostale. Nikola M i rlcovič z dragocenim nacionalnim znanjem in
OlTAMIaJEM > maao, kako m j« vse podražilo te mvMUk» tudi tlakoval papir in droge tiskar-§k* fotnbičin«. Da si rojaki saaigorajo redno doyoAQJanJa Bata, lahko grodp upravniitvu na f»k» a tin, da imajo vodno, če la mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO MABOČNINO dE DANES in ne čakaj, ta na opomin, kar s stem prihranite npravmatvu stroške?
=
iiaeionntlno iMimenubne driržine. čutil, tla sloni na njem št* težja odgovornost, in je na klevete na sril>stvo v Jugoslaviji, ikjer se je nemoralno in krvavo po nevarnem imenovalo srbsko i-me, odgovoril z najlepšim, naj-plemenitejšim odgovorom: ]io-liožil je komaj raz\'it cvet svojega živi jen ja na žrtvenik svojega naroda im njegove bodoč-utisti. T'e (bi šla Iboriba v Jugoslaviji samo proti tujim osvaja-rWn, S>i mo^lL dragoceni Mirko-vičj ostati prihranjeni, toda
ton brez zraka, ki ]ia tehta — za avtomobilske plašče ^,lMJ(),(K>U,U00,CHX>ton.	j Mala množina novih avt«»-
< lovek, ki tehta l."K> funtov,1 inokbilski»h plašč«-v in eevi iz na-\sebuje Jiriibllžno 17 prvin in ravnega gumija, za potnišk«. sicer nekaj cinka, fluorina, jo-' avtomolbile uvoženih iz Jiržne da * tlaije malo več 'kot desetino' Aanerilke je na razpt»la-o za «-i I mita klora, dve desetini fun- vihio up«»rab«». ( Vno je «h»l«M-il ta žvepla, 1 in ikiI funta fosfor- 1'rad za upravo een. Najvišja ji«, .'i funte nitrogtma, prav to ' cena »za uadrtibno prtnlajo za -iko kalcija, 14 in pol funta vo velikost p<»tuiš!keira voza je dika, lH> in j»«»l funta oglja in' od 9.<Ki dolarjev do 47..M tlolar-15 funtov kisika.	| jev. In za velikost 4»< 1 eevi pot-
Visako in«i i mi rje na sv«-tn niškega voza gn« inI 2.HII «|olar-+<>(«) Ijtitli, a :>4<H>se jih rodi. — 'jev do ti.H.'i dolarjev. Dobila jih Vsak«, uro se izvrši 198,(KM) zlo-' (»o DružUia za oHuambiie dolia-
činov, a samo IIi.IMa) ji<h pridi na sodišče.
V-i Ijmlje na zemlji poje«hi v eni uri .>4 milijonov funtov •ki *oiupirja. 21 milijonov funtov sočivja Lu <st>li, G.G milijona funtov mesa, prav toli/ko ri4», .*'» milijone jajc in več *ko .">0 milijonov kruhov.
V	eni uri jmralbijo ljutTje na svetu 10,000 ton sladkorju. 1H0 ton tolbiika, i:U),000 ton prinio-
IGOjOOO soilt»v petroleja, otl teh lira je za svečavo 1,000 S« M It »V.
V	eni uri je narejenih na sve-tu .KMM) novih avtomobilov, J<MX» ton papirja, od t**h ga je največ za časopise (za 1.7 milijonov časopisov na svetu); dalje naredi filniiska industrija v eni u-ri 40 mili jonov metrov filmov. V eni uri je 1200 milijonov pi ^''m in zavojev na poti in je razposlanih 115,000 pisem.
V	eni uri napravi naša zemlja 1,104 milj poti kro«; sonca, medt«1™ ko lTiiruhne ITiOO neviht in pade na zemljo 400,000 z\**z«lnili utrinkov in rnajhni4i meteorjev.
(Nekateri gorenji p«xlatki veljajo za dobo n<*posrcdno pre<l setlanjo vo/jno. — Op. ur.)
ve po običajnih trgovcih
O P O
Pri mednarodnem delavskem posvetovanju v Phila«lnlphiji, Pa., j«- ministrski pred>e«lntk < VŠkosloveiiski* repuMiike. Jan •Aia^siivrk, opozoril navz«»če «|«. legate na tlej>tvo, tla j«- šij.ša javn«»-.t v mnogih ozirili preveč jnipusiIjiva z ozirom na name ravan«* povojne so-ijalne in «• k«»in»miene razmere, katere naj -«* ustanove v povojni Nemčiji. \ svojtMii govoru se ni izrazil niti z eno samo Aiesedo na ta način, da d »i navz«>či zaino trli njegov u«»v«»r lolmačiti tako, da on črti Nemce kot nanitl, «|a-i ravno je njegov govor smatrati vs«mii zavojevaniin uartnlom, k«»t pravo svarilo. Dejal je namreč <l«»he-«-dno:
"Jaz sem zadnji me«l »ljudmi, kateri si ž«'li popolno uničenj«'
nemškega narodu, toda trditi, j da je lliler > svojimi zloi in>ki mi sotIrugi <-diui, ki je zakrivil vse zlo, ni |<. neistinilo, teinve«"-tu«li iieint«'lii>tMit no y.at rjevanjo. Kaki lK'smiselui pojmi ^o se zamoiili p«»la-tiii >e«h-mde«.et-mili.joiisk«ira naro«la, «l;i je hi ., potem mogoče v««liti la narod v vojno, enemu edinemu ahuor maJueum zverinskemu človeku. — In vstal tega mora o tati l»t> doča u>ti«la Nemčije, oziroma nemškega naroda v rokah za-vezniških p«»v«-l jnikov, «lokter se ne izstreli z.uluji strel te vojne, namreč v rokaJi generalov Eisenhower, generala M«»nt-gomeryja in njihovih šopov«*I.i n i kov Sovjetske Kusije.'*
Nemči ja in Japonska se morati po«lučiii. <|;i agresivnost nc izplača, ako si sinloKini sv«*t
resnici ž«4ii trajnega miru. In <'ehi, ki sti Nemcem ž«* nad tisoč let sosetlje, poznajo te barbare liolj, kakor katerikoli ili*ugi na rod.
Tudi izkušnje, katere je imelo na-^e, ameriško ljudstvo z Nemci pre«l jetlva «Vtrt stoletjem. niso tako daleč za nami.
da bi se jih n«- sp«»minjali. ★
V Angliji imajo duhovna. Very Rev. \V. R. Tngeja, ki j«« kar na jvečji pesimist vsega 'kraljestva Albionov, kajti on predvideva le žalosten p«»ložaj Anglije v ]Kivoini «lol>i. Tako zatrjuje, da Vido angleški veleposestniki, Icakor Muli cerkev
Ne pozabite krvavečega na roda t domovini! — Pošljite Vaš dar še danaa Sloven-skemn Pomoinemn Odbora 1840 W. 22nd Place, Chica ker se iboriba vrši proti izdajal- go, 111.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE KADI IZROČILI SOSEDU. HA JO PREČIT A
THE INCREDIBLE
TTTO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teh knjiži«- celo omejena, je ftriitoroPljiTo, <la pošljite naroftlo prej ko mugof-e. K iitmtčilu |»ril«»iile t d«4»mn zavitku gutovluo oz. znamke (Z<lru£»*ij|h <lržav». — Narišite lahko pri:
KNJIGARNI SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
n« Vol IStk Btreai	New York U. N. V.
MIN
in plemstvo Anglije, po vojni najbolj prizadeti, "kajti vse viatic »bodo han'k«trotiie, ibu«iisi 1 Mitom inflacije, ali pa p«»t<»iu in-zuosuili davkov." (bi ne verjame. «la se vsemu temu lahko odpouiore s tem, da se priene na novo graditi ono, kar je propadi«« — ka jti celo tale«', kat«*iv -«» nem>ki 'bai-bari tekom vojne u>mrtili, k h h le ]»«» vojni mou;o^e nailomcstiti.
< hneiijeni fiesimi^t tihN •zatrjuje, da j«* cerkev o«lvisna pred v>«-m tMl darov,katere «|t»hi\a .n| preiiKi/nih Ijikli, oziroma takih. k'\ inuijti «»l»il«» tleiuirja. — in ti ljudje >«i sevetla v»*h*p«» -e-tniki in plemstvo, ki pa liodo p«» vojni vsi inlšli k vrairu za. jed no s svojim denarjem. K t j »h vsciim temu je pa v svojem tarnanju pri-tavil, da J»otl«» n«*-kateri ljmlje imeli tudi po vojni «l«»v«»lj denarja : in ti ljudje »t» ivfi;»lk«* in iifr:«!' -i, r«»'ko'b«»r<*i, «l«*lav-ki votlje in pnulajalei prei I met o v razkošja.
Well, — žalostno razpoloženi duhoven, koncem konca v«*n-daHe ni lak mračnjak, kak«.r L'.a jasnost v splii^šnem pOifle«lu >«Hli, kajti prepriean je. da bodo iiietliši"*a tiali po vojni vspe-vala, in ako ti zavodi pros vete Vspevajo, potem bo vspevala tmli cerkev.
*
Monla 'I»o«le vesoiljno elove-štv«» ("*akal«(, da botlo «l«*nu»'kra-■ • - i j«* izvršile svoje tun'rte z «»/i r«»m iui -spltifšno v|jo-lovit«*v ' s|.l«»;n«*^:a prebivalstva, iv-nr si vsakdo ž«*li. — dasiravint -.«> ljudje mnenja. «la je ptip«ilna 1 zaposlenost m«ii^«ie;i le v v«» ni dohi% k«i se Vsi proizvodi i-inlu-' stili j«* takoj, ko -«i iz^olovl jeni, potom v«»jne z«»p«*t za ve«hm vnicijo.
Nekateri izv«tlein i so mnenja. da je I r«4>a že >edaj pričeti z izdehtvanjem potrebščin za d«»h«» HmhIo«'*«*^ji miru, kajti produkcija vojnih pot rt^kšcin je takorekoe koučann. Nekatere vt-Uke industrijske tvitlke že razpošiljajo tozadevne cenike blai^a, katero»sf ImhIc v zopet ni mirtivni «l«<bi pot rt^Hivalo, — kajti ameriška produkcija j«* daleko natlkrilila vse iz«Mova-■nje vojnih pot reliš«"'»n. Kljub tciiru dejstvu, pa ua>slaiie vpra šiinje, kako bo«le mou«ie«* obtli ž;il i vse tovarne V p«»p«»lllein «Jhra1n, k«» se vnie«-vaiij«* t«-h i/ tlelkov potom vojne kon«"*a . . . H«»«l«» !i p«»t«*m tretlia v-e str«ij«* vnieiti in sprt*iiieniti <«*«lauji tovarniški " proletari jat ** v -p«»ljetb*l«*e, ali pa -Imi moralo vesoljno pre4iiv;Wstvo sedanjih zaveznikov dobili potrebni denar za nabavo vseh modernih potn^bšein s tem. da se delav-ceni poveča plačo in skrajša delavne ure. Prvo bi pomenialo žalitev Jioira Xapre«lka. in v<led «lru«reira. bi -i vsi državniki
belili srvoje lase . . .
*
Po našem mnt*njn smo setlai v polo/a.iu kmetoviiJca, ki prosi svojearn lioim — za dež, in ko pri«le naslednjega dne nevihta in izretlno deževanje, moli: — Bože naš. prosil *ern Te za dež, in poslal si mi neurje."
Tn z ozirom na vse to, — Jii li ne ibilo (l»olje. a"ko voiaa traja še nekaj časa. da se tako vsa zsroraj navedena vprašanja po-voljno rešijo? ...
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnJUtea daje poljodaa navodila, cako ptMtatJ amarUkl dHtavlJaa.
Dobite pri Knjigarni Slovenie Piriilisbinj? Co., 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.

-GLAS NARODA"—NSW YORK
WEDNESDAY. MAY 24, 1944
\ STANOVI JEN L. 189S
StovjuvoL v JCawtdL
KAMPANJA ZA V P. Z. BLED
Neprošaiu	da priolieitei selrli, da liodeimo naročili (do-
listu stedeči moj dopis s ka-|bili) slikarja, da jili sbo slikal
KANADSKI ZLATOISKALCI SE PRIPRAVLJAJO NA POT NA DALJNI SEVER
Družbe, ki razpolagajo z milijoni dolarjev kapitala, bo do znanstveno preiskale mnoge severne, dosedaj le malo spoznane pokrajine.
Iz razni.li krajev Kanade pri-Podjetniki so si tudi zagotovili liajajo poročila., da namei avajoi pravi<*o i^kat? rude na razni K razne drniflie, ki imajo milijoueUamiali Tia dotičnem ozemlju,
liai.ltul.. .. ..	„1.. i* ..	1- i; • ti J I	♦
dolarjev kapitala na razpolago pričeti letos preiskovati razne iioice zlate rude, katere je tamlka>j Umi je v iz< tfiilju. To pre i^koxaiije se 'ImmIo vrnilo na -tr««if<i znaiistv<*nj na«'in. *TV na<tit»-ravajo kupiti kar dve poikrajini v ( hitario in Qne-Imm-ii, ki sta najmanj 200 milj dolgi. Polecr te#a I m win t«' družile ilid»ile prvenstvo pri dovo J Ijenjit 7.a prospekta nje zlatiii 7i'1 v teritoriju Xortbwest. kakor tudi v severnih pokra jinah British Columfnje.
To pros|wktanjc, oziroma i *tkanj<* <lr.'iuenceue rude, se bode vršilo na strouo znanstveni podlagi, kajti zlata ruda je v Milanjih časih le redkofcedaj najde taikorfkoč 1»lizo imvršja zemlje, pač pa med skalovjem, ki loži ohirajno po *2<HI <|o .'500 če\ 1 jev jnmI zem^ko
zlasti v okoliei M unro.
Matliesona in
\'<e krajet kjer se je že v prejšnjih časih našlo z*! a t o. namroi' v Milu i «», Beattie. Uglltminu: River, in drugod. so zopet preiskali, in p<uljetniki so ^i pridolhili pravico iskanja <*elo na |M»š,Vmnah iztočno od Mmim, dasiravno hodo izdatki veliki, pre<lno <e odstrani toli ko pesku in zemlje, da -e končno
leruu imam namen »miniti pozornost, v glavnem, tekoči kam-pride do skalovja. Vse, kar se panji "V. B. Z. Bed", kajti le je dosedaj storilo iztočno od, še kratek je čas, kateri je na Porcupine, se sedaj ponavlja j razpolago onim, ki -i žel«- hiti tudi v taikozvanem južnem pa- člani te uaš-e najver je jn naj-su, dasiravno ne v toliki meri. l»o!jše sloveus-k« K temu. takozvanemu južnemu Kanadi, pa-u prei>kovartj, spadajo pred
naj
organizacije v
vsem kraji Mataeliewan, Kirk-
Kampanja, kot že znano, je v toku od 1. januarja — 1. julija
land Lake in Larder Lake v tekoma leta in do tedaj le do provineiji Ontario, kakor tudi t,.,lai	lahko in tako
l»o-tanete e'ani. nr da plaeau
vsa ležišča -fllata v severozapa-deliu provinci je Queliec. Kakor rečeno, pokrajina ie deloma že znanstveno prejokana po vladnih ireologičnih zv<»-
prUtopnino. kajti kdor 4»«» za
mudil, ira (»o pozne i.- ^talo par
doli. več. katere pa -eda j lahko
ttakor»ikoč v /.ep pnti-nc. den«-ih. k:itcrih (»ororila so <lo-!
kaj nun« lun. in m4cateri prnsiiek j Rojaki. zniMjavc. podporo in torji. ki imajo takozv. 4'claime**( 1" ,,M'M* Yam nudi ta zveza. z:i-daleč na severu, -o te <voie kai S<1 torei branit.*: Vam muli
pravic** deloma že prodali raznim posredovalcem. ki po-luie-jo za velike družjlie. katerih i-mena jim pa ni-o znana.
0 ODKRITJU VELETOKA McKENZIE NA SEVERU
Aašontu uredništvu ni znano je li hi'1 k«lo izmed naših prijatelj«* v V K n nudi, kedaj na bre-
govih kanadskega vrik-tuka Mc-Kenzie. ki j* največja reka \\s« severne Amerike, ki s*' izteka V Severno Ledeno morje. Znano pa nam je, da Ihode zgodovina površino odkritja te reke zanimala naše
in v mnogih slučajih tudi pool dnom mnogoštevilnih jezer na daljnem severu. To. titkozvano prospektanje hode prosto v-a kega davka, in baš vsfled te«a e 1 .ikoni t( ira in lanskega Pe to ustanovili mnogo tozadevnih družb.
Ai':o hode to iskanje vspešno, do»hilo IvMle pri teh drirzhati na tisoče d'-'aveev de4o in zaslužek, in lakor so družbe izračunale hode n I za služka vsakega t »o je dine-ra delavca, labko živelo po «|e-et fiseh.
/Jata polja ko namreč odkri-i izto-no od Poronpine, in enaka ooročila prihajajo tudi gle de okraja Kinkland Lake. Pri-?»• .*•' • za ]>ro^pitanje so se vr i'e /e par mesecev, toda o tem tii liriki« mieesar v ja\*no<t. — ^l.«- d je, ki se razumejo na te pos'e, pravijo, d-a se ne motijo v svojih pričakovanjih, in pri stavljajo, da bode zlato v po vo nih časih za prosperiteto Kanade velikanskega pomma.
V s*vrho geoligUViega preiskovanja zemlje z ozirom na pri dobi vnnfje zlata, so razne drnftie že dobile pravieo preiskati pokrajino iztočno od Porcupine in sicer v okrajih, onstran T.& "N". O. železnice in ki se rarprosrftrajo iztočno od rake T/igbtning "River prav v pro-vfneijo Queihee. Ti okraji se spajajo v južni smeri z okrajem, kjer je znana Beattie Mine.
Z I VI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 roflov slovenskega naroda ml davnih poČetkov v starem wlovanatvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
i m roe n ike in pi ijat^lje v Kanadi, in v-sle«lt«»ga priotfu'-auio v današnji izdaji -*<;ia>a Xaro-dn zgpdoviuo tnlkritja t<* vcle-zauiiuive reke, ki je najve^'-ja v kanadskem se\ erozapadn.
Reko MeKenzie je odkril Alezander MeKenzie, ki je bil uslu^beii pri nekdanji Xorth-West Co., kot ravnat« lj velikan slkcga okraju, iuiienom Athaba -;ka. < hi jc bil prvi Ix-'i človek, ki je ])lul po tej reki proti dalj nemil severu. Njegov dnevnik, katerega kanadska osrednja via da skrbno hrani kot zgodovin ski spis, je dokaj zanimiv za vsakogar, ki se zanima za razvoj kanadskega domini ja. Dne •'!. junija, 17*9 je MeKeuzie žabi I jezil v svoj dnevnik: 4,Da-Jies zjintraj ob!Mi uri smo se u-krcali v trdnjavici Ft. (*|»epe-wvan, na južni strani jezera, eegai* severna zemljepisna Širina je :»R4<r in dolžina HO.nO' zafiadno <mI poludnevnika v (ireenwiehu. Xaš čoln izdelan iz brezovega lubja.
Z McK'iizijem so potovali v nepoznane severne kraje, štirje francoski Kanadčan je, izmed katerih <ta dva vtzela sebo j tudi svo ji ženi. V drugem čoknn te ekspedieije, je ]>otoval trirovee LeRou\. ki je bil udnžben pri North West Co. Njegov čoln je bil naložen z raznimi potrebščinami in malimi darovi za domačine,*.« katerimi bi se sešli na daljnem severu. In v tretjem čolnu je potoval ameriški (indijanski) glavar, kateremu so dali ime "Kngilish Chief", ki
vzel seboj tudi svoji dve že ni in nekoliko svojih ljudi.
Tekom prvega dneva so ves | lali OG milj daleč proti severu. Naslednjega dne so potovali dokaj hitreje in potem so se vstavili i v zabvu, kateremu so dali ime Smirh's Landing. Od tam da^je proti severu so morali svoje čolne in vse Iblago prenesti 16 milj dalje proti severu in sicer vsled malih vodopadov, katerih je tam kar eela vrsta.
Dne 9. junija imenovanega leta, so .srečno prišli do j«*zern O rent iSbive. ki pa je bHo ob bregovih iše vedno pokrito 7; ledom. Severno nlhreaje imenovanega velBketga jezera, so ugledali šele dne 23. junija in tam so se sestali domačini, s katerimi «0 pričeli takoj trgovati za dragoeeno teinžnhovino.
Par dni Icatmeje- «0 s pomoč jo domačina-kažipota prišli do
najbolje sazvedriio 7. zabavami, kon-erti in pikniki, kadar ste zilravi in razpoloženi ter ži Ijni
**c zavrtetiitd. . dočim Vam je v nasprotnem -»lučaju naj/vcstej ša za vezni-a iu pomočnica, ki
iie za pust i v V:i-i tie - ree i. Iio ezni itd. A ko Va- je v-,- za piwtilo. prijatelji, sorodniki i?, znanci. "V. P. Z. Bl*d'* Vam bo Vaš Usmiljeni -amaritan.
skupno, kajti skoraj sem siguren. da, kar se tiče kampanj v nt adin-kega oddelka, se nam je obnesla prvovrstno, mogoče
za celo zvezo. Slika naj jim ho za spomin, kdaj ^o postali člani. najiHfi jše iu največje dobrodelne organizacije v Kanadi, ker le oni so ti-ti, kateri bodo morali prej ko slej prijeti va-Ijete ter voditi isto po že začr-'tanih -mernieah. Ali tudi v j tem pogledu, hi rad izrekH je mnenje, da samo par družin je. katere še niso dale -v«».iili naslednikov zapihati; z.e'el hi, da še ti-ti -tore po vzirledil d ru grih.
Pozabi'! hi hi] kmalu povedali. da se 1m» dobilo na t« ni našem pikniku tudi za odra-le < lipam da zadostil one«a, kar poželi najini-j. zato pritlite vsi
NOVA IZDAJA * Hammondov 8VETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvali.
Cena 50 centov
Naročite pri : "GLASU NAIfOI>A'\ 216 West l«th Street, New York 11, N. Y.
št. -1v St. < "atharineš, • iIE na i naši rojaki pridružijo ter vstopijo v naše vr-te v-aj p<» «*n •lan iz Vsake družine_ potent š««-'
le bomo lahko rekli: vsj za f-ne-
ga. eden za v-c!
severnega izliva omenjenega jezera. nakar -«» nadaljevali jo j»ot pi» r-eki ]»r<iti severu. Potovali so dokaj hitro, kajti vsa-■ii dan <0 napravici do sto milj Zatorej vaKiim v ine-iiu o« sv«»je poti. Tu so se sestali z do mačini raznoterih rodov, kate ri še nikdar niso vide'H ladega človeka.
One 10. juli ja je eksjiedieija srečno dospela do izliva velikanske reke v Severno ledeno morje, ki pa je bilo še polno 1<h1U.
Dne	jnli ia je eksnediei
jiričela svoje teža\no potovanje nazaj ?>roti jogu. To potovanje jp -evcil.i brio pfwv-asno, toda zanimivo. Potniki so se preživljali z divjačino, katere je bilo ob bregovih v izobilju.
Potovanje je tra ialo 102 dneva in tekom tega Časa so člani ekspedieije prepotovali :?!)00 mil j dolgo pot po reki.
in tudi iz bližuiili naselbin, kot Hamilton. Wel-land. Toronto, itd. Še najrajše bi rekel, kaj pa Siulburv pridete kaj.' Pa n-reduik ti. X., Xovotneščani Vas tudi vabimo.
Si. ('atharine
a
(Hvala
j 111 d i \'a
pee i. V Preetio,
za j«
•Io*. Pogorele, s. Canada.
vabilo! Toda od
dlje. kot iz .Mirne, - Crednik.)
POVOJNA DELA V KANADI
ne smejo hiti izvzeta "»d |H»Voj • nih delavskih mičrtov, kajti, a-
li
Imm[o po vojni tarinerji inn
|ol»re č;i-e. potem je p«»v-»ein naravn<». da	t tuli jnel»t\ ai
sivo raznih iih-m imelo ohil<» po sla.
] Kanadski narnik potopljen
Iz tittawa se javlja, da je bi
I/ Toronto, < Mil., se poroča, da se jc tamkaj koncem minulega tedna vršilo posvetovanje zastopnikov raznih nt« »t pro vi ne i je Ontario, z. ozirom na priprave z;» povojna «!e'.ri «»žaroma za priprav«* del. katere hodo opravlj:i'i delavei v jn»vt»jnem času. Predsednikom te ortrnni-i-ije mest, je bil izvoljen odvetnik I hi na Ha mi s Porter iz Toronto, Out., je istočasno tudi ki kritikuje augleŠ';«* obla-ti položil uradno prisego v parla- ker so zavrgle načrte gasom inentni palači provincijc i/nta- kateri li bi Anglija tudi \ p-rio. Temu posvetovali In je pri- vojnem ča^u podpirala katiad >ostvova'o 41H t delegatov. !ii so «.\o avi atiko. Aim'ija j«* to l>» prišli iz riOt) ras^ičuih ohčin pro-1 je storila v prid avijatike v vinee Ontario. ri t^m se je tu X-di 11 jenih državah, kar je l;di di povdarjalo. da mala m'.se! iaj ko smatrati kot koopi-raei jo -kjer se pre4»ivaUtvo	veči- Ze«linjeiiimi državami, ne pa 1.
notna z poljedelstvom, nikakor Kanado.
Za zrakoplovstvo
I/. London;« -e javlja, da ta 1 noš 11 ji nie^eenik. imeii«»m'*Ae rofihine** v svoji zadnji števil
Toliko n kampanji. Sedaj pa k"'«*^«	"Va lev-
morani poveilati. da bodo vede-' 1" '^' pedirana in se je po-'i novi kandidati«*, kateri so se topila, ko je spremljevalka preže opisali, da se nam je izne-|k° ^^ern.'ga Atlantika vojno veri I naš društveni zdravnik. 0.| tovorno hrodovja. Pri tem je
bilo pet mornarjev ubitih. 1*21
Ponr^ ve cest ki vodiio iz Ontario v" Quebec
Iz Xe\v Kiskeard, Otilaria, j;ir ja, da IhkIo sinlaj. ko je nastalo nekoliko lopi* je vreme, jiričeli ua>sipali cesto št. (U», ki vodi iz KiHkland La»ke, Out., do Uleje provincijc (,)iie4iee. Tfi de lo je provinei jalna vhula iz.ro-, ui!a ve<1iemu številu zaschnih pogodbenikov. Knaka dela ho do 11 h l i izvršili med Mathes<i-uoiu in Shillingtononi iu tiuli 1
1
na cestah v pokrajini Patnour-J Conna ught. Vsega skupaj hodo j popravili este v dolžini K'iOth milj in polovi-o tega dela liode izvršenega med Liskeardom in ^lataeln'wanom. '/.a to d«*lo se bode potrchova'Jo 40,000 ton peska.
zirotna noče več pieg'edati kandidatov za —. Zato smo do-hi'i drugega, katerega naslov je sledeči: \V. |). C«»rn\vall, 4 Chun hill St.. St. Pallia ri n«-s.
Pa še nekaj: dne 4. junija priredi naš odsek Piknik za naš mladinski odsek, ako pa bi bilo neugodno vntne. s,. I —>v ■ odloži na 11. tega junija. Xa ta pik-ni'k vabimo v^«' rojake ( ne h rez rojakinj seveda), da pripel ie-jo svoje mlade člane in članice prav gotovo, ker 111'ndiiia (čla-niV-'ani«*«*) bode*jo prosti vsega, tudi razni dobitki hode jo za 11 ie. kar je pa še najbolj važno in vem, da se bodejo tudi vsi ve
se jili pogi-ešji in oŠ se jih j<* rešilo. Med pogrešain-i j«- huli
kapitan, poročnik-povelinik O. T. Kumlish, čegar soproga. rotna vdova, živi v New Bedford, Mass. Potopljeni pamik so zgradi i v (^ueb en in je bil sp'ovljen v minulem <leeembru.
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
■ •!• -T ar-nipr: .vsp^r »Turraai— B Milili' IIIHMilllil'lllll'lii '!r"	„ ■ i.r..:. :!'. I
UKvman."*' • -vb lini— Hiittg—^jsh&iihi fi

Mali Oglasi
imajo velik uspeh
i
Prepričajte se!
1, i :t 'i'lif 'riiti; :;': ;ifitr:::	. •
nw,jwu-aiwii
"	. teWtE!" t I
• •-..si-^ —1" am ~~niin
Cene bananam v Kanadi
Pr<wlajalei hanan v provinei Ontario »o ravnokar dolnji p«»-sebna določila ghnle eeu hana-naini, katere se uvažajo iz Sretl-nje in Juaue Amerike. Vlada je določila, da je smatrati vse kraje severno 47te stopinje severne širine^ kot "Severni Ontario**, dočitn je smatrati j»o-krajine južno od imenovane zemljepisne širine, kot ".Inžni Ontario". V severnem delu provinei je yiroilajajo se banane ]>o 15 centov, in v južnem delu ]»o 14 centov funt.
1 (i li K
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
pa 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spinal Da mir Frtgel
Kreutzerjeva sonata
Spisal L. N. TulMoJ
12
Frank Baron Trenk
F<> raznih virih UH|ti»al O juro Pauduri^
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, »ko m vam le priročnr da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAT, MONEY ORDER.
3
Andrej Ternovc
SplMi IVM Al brali!
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spinal Josip Spi Uma n
B
Pravljice
Zapisal H. Majar
I«
Dedek je pravil
Spiral Julij KlapAak
Podprtjte vpad!
I«
Pravljice in pripovedke za mladino
Spinal HUrearer Kuftittnlk
15
Suneški invalid
Spiral SllT-ater KoAutuik
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spiral Josip Ojrriner
19
Študent naj bo
Spisal Fr. S. Finžicar
22
Balade in romance
Spisal A. Aškerc
23
Zbrani spisi sa mladino
S|»isal Ku^elltert Oaiisl
24
Andersonove pripovedke za mladino
Primlila UtTa
28	
Magda	
i IUra t	— Alojzij K*-mre
29	
Peterčkove poslednje sanje	
1 I^TH »	— I*av*-I l>»lin
30	
Potopljeni zvon	
1 ijfr:i t	— 1 .Vrhart HaiiptiuaiiD
31	
Revizor	
< Itfra 1	— Nikolaj Vaalljrfie
25
Duhovni boj
(Ixdala družba bt. Mohorja t U Skupull
13
Pariški zlatar
Poalormli Silvester K.
13
Mladim srcem
Dnigi ztmw»k. Zbirka za «l«»vensk»» mladino. Spiral Sum
26
Denar
32
Spodobni ljudje
(l»ra » — 1* Lijiofir
33
Orne maske
(Ijrrai — U Andrejev
34
Antingone
(Ural P«Mlov(*tiil C. (Jniar
Dr. Kari Rniella — PosIotmiII l»r. Aihin Osrla
35
Praški Judek
Spillmannova povest vel Josip Vole
Pre-
Edini vojni honH, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili 1
36
Sveti Just
< Igra» —
Spiral dr. K. Petroato
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
C litra > — J. KrhHtiilkln K. Boje
Kot je zaloga teb knjig zrlo opirjma, Jr pri uaruMlii pri|H»rorijirn ve« zbirk, da dud ho aa ta nacln moKo(e	tadovoUlU
532348485323532323484848535353024823535353235323484853535323
022348535323488923484853484823484853235323232348534853532353
MKOOA "—YOU
ESS
WEDNESDAY, MAT 24, 1944
PROKLETfl
Spisal EMIT,F. RICHEBOURG
Iz francoščine prestavil J. L.
(41)
''Da, vi izrestno niste se nadejali, da dobite tiikaj tako ubog«ga moža, kmkor sem jaz. O, to vem. Moja prikazen n-tegne pa«" otroka, ki me ne pozna, prestrašiti. Prav lepo vas pro aim oproščenja, gospodična; pa umirite se, jfiiz nisem *>lab, budobeu t'lorek."
"To vidim. Ne, lmdutnii niste, le nesrečni ste." 44Silno nesrečen.*' 44In vi Iberaeite?"
44Moram, če nočem umreti od gladu." 44Odkod li prihajate, da vas še nikoli nisem vidofta? Vendar poznam vse dhožčke v oflieini."
"O!" jekme Aienae vidno ganjen. 4*Vi poena te vse olkoža-ke tukaj* To dokazuje, da se vsi oforačajo do vas."
Mlada deklica za rdi. 44 Dovolj je, da vas kdo le pogleda, go-pn-a, <bi ve, «la ste ravno tako dobri kakor lepi. Vi me seveda ne posnate. Nisem od tukaj. Prihajam od daleč in romam ze v«s"- dni. Danes zjutraj sem bil že talko truden, da sem misij. da se zgrudim. Nato sedem po«l to staro vrbo. pomočim si kos kriiha v vodo t«»r ga pojem. Kmalu zadremijem v tra\si. In, io se vvftnidim, stali ste vi pred mano, »kakor da bi stal angelj V red mano! Ali, gospodična, gotovo mi prine-sete srečo."
A li vam je še dale«« potovati?" *'Ne, ne več daleč."
"(V hočete iti z mano na pristavo — prav 'blizu je, vidite li streho? — morete se tam uro odpočiti. Vsak, 'ki tjakaj pride, se lahko okrej* *a. In kozarec vina vas ]toživi za daljno potovanje."
"Hvala lepa, gospodična, hvala lepa. Ni mi treba dalje potovati ..."
Mlada d« kliea poteme nekaj drobiža iz žepa, fki ga poda beraču beaedeč: 44Le to imam pri sebi."
Oči starčkov«- se na]K>luijo s solzami. 4 In vendar ne bi hotel česa odtegniti nlbožčkom, ki jih že poznate," de je.
Ah, ne liojte s«> tega; če nimam več denarja, pa zahtevam drugega. In jaz ga cMum zmerom. (V kdaj pridete lod mimo, morate v s«-k ako priti na priistavo." **Vi tedaj stanujete na pristavi?" 4' Da!"
Ka'ko Ijirf^rnivi ..t«*, gospodiinia Kmmi li poljubiti vaši. roko* Tako« Sevala pridem na pristavo, že zato, da vas I* »de in š«. enkrat velel.**
H očetu vas pričakovati!" odgovori ljubezniva deklica, ki je end no s<>riitje (čutila do iifjMJziuuifgft staivka. "Kako li *e zovete?"
** Blanche."	J'# *	,,	\
L«*p«» ime!**	( >	* '
'*In vi?"	jH"
".laz seru Mari M ardor he." * *
44Iniate morda otroke?*'
Stare« se zgane. Potem reče ohotnvljaje se: 44Jaz jaz ne vem."
"Razumem," «leje mlada deklica žalosno. "Vi ste bili ubogi, n.sfo motali «>Mržati svojih otrok pri s,.hi, ju	no
veste, kaj je iz njih."
"To je, gospodična, tako je. Uganili ste."	v
"Iz srea vas oni i I njem!"
Da, omilovaaija se.n res vre<len. In vendar, odkar mc pogbMlujefe Vi, zdi s,. mif da sem manj nesreven. Gotovo mi pr-i nesete srečo, to čutim. <> ostanem v tem kraju, pridem k . am, gospodmna, te,- prosil bom, da me vzamete v svoj* var-
Ah, jaz malo morem, pa če potrebujete pomoči, iccem
^tLtrl" j imn<n dVa Prijatelja " P*«"*' «3*»
"Ali ni vež pristava Jacquos Mellierova?" *	v
"Vi tedaj poznate Jaoquosa MeUiera?" njem " * ' Pa pred dol£"n časom sem slišal govoriti o
"Nti tedaj Jacques Mellier je še zmerom na pristavi, on je moj oče"	1	H
Vai oče!"	' ». \	y
Seveda, ker jaz sem njegov« hči."	-- i
Berač si položi roko na čelo ter jame premišljevati
MellillVr6 rrr Viln1'" h™, "mora Jarqnes Mellier biti star okoli petin^stcWt Ret "
44Tako je."
hi vi, gospodična, utegnete imeti petnajst let "
"Imajo me zmerom za mlajšo, ker sem majhna. Kmalu bodetn imela devetnajst let."
"iWtnajst let," o pet ii je- stanec kakor da govori sam sem ."Oprostite, gospodična, č^ .se .hidim, in sem radoveden; vedel sem pač, da ima gospod MeHLer hčerfco in da je vdovec
H m?.rete biti 1a kor * ** ^ dvajsetimi leti na možitvi."	t
"To je bila Lurila." '	f
' IstLna, Uicila; sedaj se spominjam njenega imena."
Mlada de&dica reče žalostno: "Jaz je nisem nikdar pognala. Ni je *ulo več na pristav?,, ko sem se rodila. Šele lanska Mo nem izvedba, da je Lucilerf nekega dne - ne ve se zakaj, bila o«ljšla ter se ni več vrnila., Mislijo, da je mrtva."
(Nadaljeval f j® prihodnji.)
USTANOVLJEN L. 1899
f r
t
%
TRETJA OBLETNICA (27. aprila 1941-1944)
Radio-govor prof. BORISA FURLANA
BBC London 29.4.3944 v slovenščini ob'1(1.1."> uri 49m na 1. valu, 41 m na 2 vaau. 25 m 1 valu in lil m na 1 valu.
l>ne '21. aprila se je dopolni* lo tretjedeto, kar .so -se najboljši sinovi slovenskega naroda zdru žili v Osvobodilni Fronti in za-čeili bonbo za končno osvoboditev vsega slovenskega ozemlja in vseh slovenskih ljudi. S ponosom in 'samozavest jo smejo započetniki OFgledati nazaj na to triletno lierojslko raz<lobje slovenske zgodovine: jionos je ut« mieljen v <losežciii<li uspehčh in v poniž<»vailnih porxizib, za«la-nrh dan za dnem nadniočucmu in oholemu naeifašističnemu o-Icupatorju, samozavest pa j<» o-])ravičena po zavesti, da jp )>r-vič v naši 14<K) letni zgodovini velika doba našla velike lju<li. «1<> kraja sve>te velike historične misije in odločene, «la to misijo do kraja tudi izpolnijo. OdsI«*j in za flobo, ki pride, l>«)-sta ponos in sannrzavest, nti je-na in učvrščena po () F. trajna znaka s'lovenskega naro*ln<iga značaja, o«Ilikujoča in oblikujoča lb«>«l<n"'o zgodovino Slovenije.
Ponos in samozavest sta skupno s čutom In smislom za mero odlikujoča znaka sainozave-s-tnega človeka in svol*o<lncga naroda. Da ni slučaj, da so zakleti sovražniki slovenstva po sili historičnega razvoja morali v skrajnosti, to je, do kola-l»oracije z na«4fašističninii so-vražniiki. Njih aulislovenstvo. ki s<> izraža danes v s«»vr:ižn«Kst i napram i j«' star pojav naše ]»oflitične»goiloviiie. Naši <loma-či nasprotniki s«i proti <>Fza-lvs< radi tega, ker liinVjo servilnost, |xmižnost in iidnost ohraniti kot osnovni naro«lni /nača j. < >«l-
lzven naroda, mar ne spoznajo, da tečejo po-Ietlnji trenutki, ko se še morejo vključiti v vsena-rodno grba nje < >F in se uvrstiti v slavno lnn-ho za dokončno, inora'hio in mat.'iialno osv«>Ik»-
ditev slovenskega liariHla? — Naj se otresejo in sprostijo ^pon in predsodkov preteklosti, in ispoznali liodo zad«»voljstvo «1ifhovne svollxxh1, in ra«Iost, ki jo daje boHia za nj<no ost varjenje.
i*«) ZiiNil'ii-ii (»F s«« je slovenski narod zediuil. Skupno z vsemi nariMli Jugoslavije vodi v Nt »\ , po<l vodstvom mar.Šo-Ia Tita, borin> /ji slovensko dr-Zjivnrkst v novi, resnično <l«'iii«»-k rat ski in federativni Jugoslaviji. \T nj«-j s«. 1»<». po miu>,irih -io letih n«*čnveiieiira trpfj«-n{a. zmot in zablod, doikoih'no izp«.'-nila na-ša skupna usrnla. Davno I»red prihodnjo obletnic < »F Ut ozemlje Jugoslovanov o svo>lM»jeno (»d sovražnika in prvič v naši zgodovini Itomo za-živeM resnično sw^hmIho, <ln-
to<l vsi klaverni (K»sku<si v naiši hovno in materialno.
(Hulitični pr«'tekl«»sli, ki so na<s lioteli pn-piičat i, ila nismo zmtržni lastne državuifrsti, in <hi j«» za na< primerna in zadostna iifunieipn'hia avtonomija. A to avtonomijo nam za (-«'no'k<dab«i-r;i<cije vsalk okupator rade volj«* za jamči. In tak«» j«* one Sl<»-venee, k sreči mahtštevilae. ki so v pr«'teklosti sistematično gojili čuvstvo značaju«' in p«»li-tične manjvrednosti, logika razvoja pritirala v talw»r. ki j«» na-« sprotnik slovenstva iu vsega člove*v*anstva.
Slovenske mase mi pred tremi leti do kraja izprevidele, kam vo<li pot ]»olitične in moralne servilnosti, ki so jo ]>ropove-dova4i la-žni vo«lniki narmla, ter jasno .spoznale, da j** mogoče gra«liti slovensko narodno stavijo in jugoslovansko državno za jed ni« *o snnio na osnovali, ki jih je položila OF. Zato so ^e združile v OF in v NOV za 'brezkompromisno il>oii}>o proti nacifaišističnemu okupatorju, in proti vsem, ki mu duhovno ali materialno pomagajo. "Mar naši notranji pomasrači okupatorja iše vedno ne uvid ova j o, da so se s svojim početjem postavili
lil
I o v«-št vii v dftibro. V mukali in trj>lj«Miju se«hmj«»st? vi«limo ž«* zarjo iiesliib'tie veličine bod«>č-nosti, zarjfi uoveira «v'ov«--tva in nov«* človečnosti, t Utvaria-nje tega idea'a za *!ov»uski na ro«l, to j«» smisel in historična sinteza 1 mi H m*, ki jo vodi < Mo-IsHlilna Fronta.
Martin Koaieck
v \ibg-i dr. Paul Joseph Goe»b-be4sa v Paramountovi sliki —
44The Hiticir Gang", ki je sedaj na platnu v GJo.be Theatre na Broad'wayii in 4Gtli cesti v New Yorkn.
KRAJEVNI BOJI NA RUSKI FRONTI
R<leča armada je dosegla večje uspehe v okoli<M Stanislava v jugovzhodni 1'rti j ski in oib dolenjem tf>kn Dnjcstra. Kot pravi Moskva, j«* bilo v teh bojih libitili nad 4<Mi Nemcev.
Rusko vojno poroči!«r zopet pravi, <la na fronti ni nikakih izprenu-iutb, da pa j«- ibilo v po-lietlelieflc izst re I jen Hi 14 mrliških aeroplanov.
Polnočno p«>r«>čilo ruskega vrboxniegji ]»ovel#j.stva naznanja, «la je rdeča arnuula v bližini Stanislava zavzela neko goro, Iki obvladuje n«*ko neomenjeno mesto. Severoznpadno o«l Tiraspola so ruske straže vdrle v nemške za ko p«' in pobile 2<H) Nemcev.
Poročevalec angleške radij->lko postaje ]>oroča iz Moskve, da se rdečin armada pripravlja na največjo ofenzivo v celi, zgodovini Evrope. Rusi zbirajo na gotovih krajih velikanske armade za. celo fronto «>d Baltika pa do Trnega morja.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N O T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SUIL.VKNTNOMT K. 8. K. JKllNOTK ZNAŠA 12HA'>\ff(
botei dobro urili in svojim draKlm, zavaruj am pri najboljši, po-4t«ni in nadMoIventni poilpornl orcuilzacljl, K K AN JS ti O SLOVKN SKI KATOLIŠKI JKONOTI, kjer M Ubko »vmrujeft m unrtulne, razne po&kodbe, operacije, proti bolezni In onemoglortL
K. 8. K. JE1INOTA sprejema mo^ke in ienake od 11 do M. leta; Otroke pa takoj po rojstvo In do 16. leta pod svoje okrilje.
K. 8. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste rertifikBte sedanje dobe oil $250.00 do $5.000.9%.
K. 8. K. JKIJNOTA Je prava mati vdov In sirot. £e fie nisi tlan ali Članica te mogočne In bogate katoliftke podporue orcauizacije, potrudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini In za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike In uradnice krajevnih drufitev K. H. K. Jeduote, aH pa na:
Angleški
Molitvenikij
1? JL llllllllllllilllll!(lll!lllllllll!l!l)
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
U K A D
Joliet, Illinois
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OP HEAVEN"
v fiiiein usnju $1.50
44KEY OF HEAVEN" v iniitiraneiii usn ju $1.—
Na roe i te pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.

ZU'--
AMERICAN
WILD LIFE
lantk", v Xew V«uku. Pokojnik je umrl v St. < laire bolnici v New Yorku. kamor s«i ga par dni pn-je prepeljali i/, njegovega stanovanja v hotelu Vainh-r-bilt. — Hojen j«- bil v Svra, na <Jršk»*m in prišel j«- v !Z,«*«I. «lr-žave pred (iOtimi l«*li.
last "Atlantis'* j«, ustanovi! pokojnikov tbi al. S««l«»n (i. \*la-stos pr«sl 7A\ I,»t i, (»ziroma l«-t<» dni potem, ko j«-pokojni K rank Sa.ks««r ustanovil lisi "(Was Xa-ro«la'\ Demetrios .T. Vlastos in pokojni Frank Snkser sta bila <l«»bra prijatelja.
l're<liii^tvo in bvstništvo ime-n ova negi i gi>»keira d«»vni'ka, je prev-zH pokojnikov n« <"ak, S«»-loil (r. Vlastos.
Lastnik in bivši urednik najstarejšega grškega dnevnika v New Yorku, umrl
Minole srefle je v New Yorku umrl Demetrios .T. Vlastos, last n ilk in bivši urednik najsta-rejHoga grškega dnevnika 44 At-
NVka jo Holaiulski in nemškem kapitalu
London, KI. maja. (ONA). — Iz zanesljivih nizozemskih virov se je izvedelo, <la je bila Nemčija primorana obnoviti finaiu-no omejitev me«I njo in zasedeno deželo, ki jf bila preklicana aprila 1941, zaratli neizmernega toka nemškega kapitala v ITolands-ko.
Posledica tega ukrepa bo o-mejitev denarja, ki gre iz Nemčije v HolandsJco, na svote. ki IkmIo zadostne za 'kritje potniških izdatkov, medtem, ko bodo druge predstave dovoljene še(e j>o preiskavi od Keiebsibank.
Ta korak smatrajo za pri znanje, da je tok nemškega kapitala v Holands'ko za ("rnn borzo v Holandslki jiostal velikanski zato, ker nemšk i .kapitalisti smatrajo liolandsko valuto kot varnejšo nego papirje Reichslian'ke.
ki bo«io razdeljen^ v ta-ko/.va-tta vojaška okrožja. Ta p«»tio«li»a pa isto<lo>buo d<rU*«"a. «la, kak«»r
i,.„ n....1.^ i.	.	».ujitf" im> z užitkom bral lov**, k*-r
kjko o.Kio/1«" piksianc mir- uavllJll ,n
|H»|ilsnJe vse živali, ki jih J*» dovuljfuo in prf*fKivei]iiuo srrHjall; famt-r. ker xo |M»|il.saue živali, ki o*
V kujt^l Je nalanftio im>|>Ihmuo življenje )HiKHUie£ulh živali, žlvefin na bulieui. v ojorjii in v zraku, tako ila txj vsakdo, ki ijulii Daravo In njeni« pestro živalatvu, knjigo bral z vellkloi ca nI manjšin, ker l><> v njej na AH marsikaj iz življenja divjih živali, kar uju duseflaj A«* nI bilo znano.
1'rvotno je bilo nameravano lo veliko ilelo I/iJhti v itellh knJlKah. loila je slednjič Ixnla v eni aami knjigi, ki l»a |>rl vsem avnjeni akr^enjii prinaša
FOINILM IN IIMS Ž i vij K\J A AM K riAkk iuvjaCink.
Knjigo Im» z tižilliom bral lover, ker
no. oziroma da se v ta\em «i-krožju m« vrš«1 Inijiie o|»«*-ra«*ij«», prezvame doimu-a, <•«*-škoslove«!iska <J»la-t upravo «lo t i/*nega okrožja.
Ta p«»go« 1'bii j<> kar na jI Kil js i « m I govor Mitvrji-vemn pozivu evro|»sktm ljudstvom naj >e n-piraj«> 'boljševizmu .l<> z;i«lnje kaplji' krvi. «"-«-š, da j«» namen Ifn^ij«' "zasužnjiti " v.-»* narod«* Ev rop«* .
Po zgoraj omenjenem na«"inu upravljanja pokrajin, iz katerih <o morali Nemci bežati, upravljajo vse osvoltodene po-kr ajine v Afriki, Si«*iliji in ju /ni Italiji. P«» t«*m načinu bodo zavezniki t.rnli upravljali X«*iii-<"ij«> in v<«' držav«*, katerim daj vrlada nemš»ki liarbariz«-m.
ImiIJii korlntijo ali Aknduj«>Jo ler hle^l-□jič ribi#, ker so- v knji»rl naštele \SK RIBE. KI 2lVE V AMKHlSKIli V» »-ItAH.
1'oleg (Mtljudne^h jkijiIsr In |>rl|>ove-dovanja vaehiije knjiga 327 SI.114 <fo-lografijl; 6 slik v naravnih barvali, v vt-likoHfi rele Ntranl, ter ima 77» Hiranj. Velikost knjige Je V x C ta+ev. Knjiga vfiiauje arsavrr. |»ti^e, ribr. Um. tr in ii\ali. ki mi ravnolaku na snliein k«it * vodi doma. — Vezana Je v uio^ou liiafno z /larimi črkami
r^ v A\(iLBšriNr
Cena $3.r»0
Naroflte pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y.
Pravilno postopanje
Kakor smo že ^xvroeali sta sovjetsfka in češkoslovaška vla-di .sikfieniili pogodb »o, ki dolotvi, da «"-im rusika vojsika vkoraka na ozemlje čeSko&lovensIke re-l>iibli'ke, zadnrtii poveljnik ruske osvolbo<liline vojsfke pravo npra vljati vse osvol>ojene jxukrajine,
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOHOČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a $2.50
ZA CENO
ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudila pozornost vsegn ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagat! evropskim narodom. Iz vseh evmpskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli našeljenri v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel fas. da Združene držaie pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve si rani — kakor bi se uiogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in J« priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Vitanje te knjige Je bogato plačano.**--Tako se Je Izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poalužite naslednjega kupona
Fnftiljam Money Order ca 9. podplsanoil) knjlgo(l):
ca lastnoročno