Nekaj o živinoreji Na posestvu, kjer je polja več od 2, 3 oralov, je živina potrebna. Na sebenstvih do 2 oralov polja se d& z rokami vse delo opraviti. Živina za delo pa so ali voli (tudi krave), ali pa konji. Kaj je boljše imeti za delo, vole ali konje? 380 Konj je hitrejši meni o vola, opravi tedaj prej svoje delo; pa njegova oprava je draži, kovač zasluži pri njem skoz leto tudi nekaj , in ko je konj čez 12 let star, je potem od leta do leta manj vreden; ko je pa prav star, ne veljd nič. Pa tudi se druge nesreče ga lahko zadenejo: oslepi, dobi naduho ali sigo, ali si noge zlomi, ali kaj tacega, in vsa njegova cena, da-si včasih •veča od dveh volov, je zgubljena. Vol grč navadno bolj počasi, se prej upeha, vročina ga prej zmaga memo konja. Pa če ga kaka nesreča zadene, še zmiraj nekaj velja, in če je star, se da upitati in mesarju drago prodati. Za navadne kmetovalce, kteri blaga po cestah ne vozarijo, je vol gotovo boljši od konja; kdor se pa rad po cestah v mesta, ali v daljne kraje, ali na sprehod vozari, takemu konj bolj služi, da-si mu pride draži. Hribovci, kteri svoja posestva z voli obdelujejo in konj nimajo, so večidel premožniši od dolincev, ki konje imajo, če je tudi ravno vse drugo enako. Mlade živine je treba dela učiti bodi konj ali vol, in ne le konji, ampak tudi voli se dajo navaditi hitre hoje, in so taki za obdelovanje polja in sploh za kmetijo popolnoma dobri. Umnega učenika potrebujejo, in jih potlej udariti ni treba, ampak glasna voznikova beseda zda in je dosti. Mali posestniki večidel nimajo svoje živine za delo, ampak si jo najemljejo. V nekterih krajih je morebiti to boljše, posebno kjer se gnoj lahko dobi, postavimo, pri mestih. Sicer pa je delavna živina pri hiši še posebno blago, ki povikša premoženje gospodarjev. Koliko delavne živine da je na posestvih potreba, to se more povedati, če se ve obširnost in pa lastnost posestva. Kjer je 20 oralov polja in 12—15 oralov trav-niščine, zemlja huda slinjevka, ondi sta dva močna konja in 2 para volov zadosti. Ce je puhlica, sta 2 konja in 2 vola, ali pa sami štirje voli tudi zadosti. Kar pa delo z rokami tiče, obdelujejo kmetiški ljudje svoje male kmetije s svojimi otroci, ali s svojo žlahto, ali pa imajo kacega hlapca, kako deklo, ali pa najemljejo delalce sosede za vračilo. Pri večih posestvih pa, pri grajščinah in drugod je veliko poslov in najemnikov, ki veliko iz rok vzamejo, in če posebno bogate letine ni, na zadnje malo ali pa nič dobička ne ostane; kar pridelajo, snedo, in komaj se davki pri tem vjamejo, posebno kjer se na tanko na vse ne gleda, in imajo včasi več poslov ia delalcev, kakor jih je treba.