St. 59.
V Trstu, v soboto 24. julija 1886.
Tečaj XI.
fi
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
1» M«,
• BDINOST« zishaia i krat na ted°n vsako trtic m titttt o »Mudna. Gena za vse «to prilogo Tiri . za polu leta 3 si. 50kr„ za fotrt leut 1 gl. T5 kr. — Sama prl-ogasane 4 gl. BO kr «a celo leto. — Ponainezne Ir.^vilke . iuiv»|o Dri opravniltvu n Tt'atikau v Trttt po & kr.. v tltrloi in v Ajdovščini no *% <r - tiarotmtnt. reklamacije .n inanrAt« nrnjntna Opravalitv«, vit Ttrrmti, »Ntva tlakama•
Val datttt a« pošiljajo Urtdtlitvi »vit Ttrra.itt» »NuoVii Tlpogrnlla;« v»nk mora biti frankiran. Rokopisi D*er nonehne vrodnoati ae ne vračajo. — Inttrali (razne vrate n&sua-mlH in poalanice) te zaraSunijo po pogodbi — prav c«n6; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami a» nlaftnie za vsako besedo 2 kr
Dušni proletarijat.
(Dalj*.)
V praškej »Politiki* sem bral, da prinaša zadnji zvezek »Budapegti "Zzemle« članek iz roke naučnega mi-nistra Avgusta Treforta, v kojem razklada svoje nazore o prašanju Raoul Frarj-a glede poduČevanja klasičnih jezikov na srednjih šolah. Mej drugim pravi: »Studiranje kulture starih narodov nam je koristno, ali Inaša naloga ni povrnoti se na stališče, v kojem so se nahajali Grki in Rimci. Slabo umeje, kdor meni, da ni mogoče dospeti do višje stopinje kulture brez klasičnih jezikov in samo s pomočjo novih literatur.« Minister pravi dalje, da je Frary-jevo prašanje na Ogerskem uže rešeno, kor tamkaj lahko pohaja vsako fakulteto na vseučilišču tudi kdor se ie šolal na realkah, da le poprej izvrši izpit iz latinskega jezika. Da se to omogoči, obeČa, da se na realkah na Ogerskem ustanove posebne stolice za latinski jezik, v katerih se bode vsakdo lahko učil tega jezika.
• Marsikdo ne smatra za umestno, da se mladina dolzih osem let trapi in muči z učenjem jezikov, koji jej niso v javnem živenju skoraj od ni-kake koristi, osobito pa s teško grščino, koja se tudi v znanostnih zadevah malo rabi, v tem ko latinščina v medicinskih, botaničnih in dr. kui-gah svoje mesto ima. Da je grški jezik lep in eden najpopolnejših glede glasov in oblik, to vsakdo ve; z grščino lahko se izrazi reč, delo ali dejanje tako na kratko in tako lepo, da gotovo n* tako v nobenem drugem modernem jeziku, koji se morajo posluževati dolzih opisovanj, da izrazijo to, kar je stari Grk izrazil z jednim
PODLISTEK.
Koledovanje pri nas in drugod.
(Dalje;.
Drugje se po ceikveni bogoslužb' zbere • bratovstvo«, t. j. cerkovnik, strež tj i in pevci (na koru) pri svojem starešinu, ter gredo potem v družbi z naborno pnšico po vseh hišah. Pr»d vsako hišo z ikličejo. sči doma, doma. pane tjospodariu, Ći možno vam koledovaty« fsle li doma gospodar in je ii T.UII mo«oće koledovati)? Znotraj se navadno odgovori: »Možno, možno, pro-symo !■ Mladeniči pohajajo po koleduvanju z godbo, toda le po hišah, kjer so dekleta, ki potem z njimi plešejo, od katerih zi-htevajo tudi darov. — Drugje vodi koled-nike cerkveni strežaj s križem, s prejo ovitim; za njim gie nosilec moši j čka, ki zbira darove, in pa »berezaa, ki zna najlepše pe«-ni prepevali. Večli del pohajajo, kakor reden«-, koledovat uže na sveti večer, t^r si zhero najpoprej moŠnjičkonosca, in — da hi jim ta ničesar ukrasti ue mogel — tudi kont.olorji (nadzornika), ki nosi za njim močno gorjačo ter dela na njo zareze, kolikor dobe kje krajcarjev. Oi njih pete pesmi so navadne cerkvene pesur, ki si j h je s tem načinom ljudstvo osvojilo. E ia od njih se začenja:
»Novaj i ra hi Svitu 8i sjavila De patina čista Syna porodila.«
samim aoristom ali drugo obliko. Ali radi tega ni še potreba tega jezika, ker enakih oblik imamo tudi v modernih jezikih in osobito bogati so slovanski jeziki.
Učiti se je grščine, poreče kdo, radi terminologije, ki je ponajveč iz grškega jezika vzeta.
Res je tudi to, ali, da se razume kak grški terminologični izraz, ni vendar treba se mučiti šest dolzih let; premetavati Curtuis-ove grške slovnice, prevajati Schenkel-novih vadb, prebirati njegov slovar, brusiti si možgane z Demonstenom in Sofoklom in v mukah preživeti dolg čas učenja. Vseh jeden predmet enako ne zanima in kar je temu učencu lahko umevno, to je njegovemu součencu težko in neumljivo; potem pa stroga profesorjeva roka, ki pedantno in osorno kla-sificuje ter učenca od učenja skoraj odganja. Gotovo bi bilo boljše, ako bi nekoji profesorji v strogosti nekoliko ponehali, osobito glede mrtvih jezikov, ki skoraj nobenemu v javnem živenju ne rabijo, — no pa kakor so pogostoma godi, vsak svojo trdili in svojemu predmetu prednost dajali tako, da na zadnje ubogi dijak skoraj no ve, koga bi v prvej vrsti posluša' in komu dal prav. Vsem mu je skoraj nemožno, ker je z predmeti preobložen.
Da se grški izrazi v terminologiji razumejo, zadostovalo bi nekoliko ur grščine, začenši v V. razredu. Dobro bi bilo grščino nekoliko sti— snoti in uvesti rajši kak drug moderni jezik in pomnožiti poduk v dru-zih koristnejših predmetih. To so sicer naše zasobne misli, katerih ne bode minister Gautsch bral in se po njih tudi ne ravnal, ampak delal bode,
(Nekaj novega, se svetu dn«s zgodi, devica prečista mu sinka porodi).
Potem se nadaljuje z opevanjem sv. treh modrih v Betlehemu, o HerodeŽu, ki je »ukazal žandarjem zemljo s plundro-vati« (opleniti), ter povzročil, da je pobegnil gojitelj deteta, sv. Jožef, v E,'ipt. Konec se glasi:
»Mi sedaj na 1 vse Dneva vesel'mo ne Ter rojstvu njegov'mu Nizko oklenimo se.
Da bi izvolil Nam srečen vek dati In po smrti ž njiin V nebu kraljevati; O bodite zdravit Voščlo: »hodite zdravi!« izreka se vsikdar na koncu koledovanja, enako našim slovenskim kolednikom. — Fantje doiie za to nekaj krajcarjev, ter se za nje lepo zahvalijo. Ker je p* takih kolednikov po več tolp, tedaj se te, ako slučajno skupaj pridejo, tudi večkrat stepo za darove, katere hote drug drugemu vzeti. — Pri nas se kaj tikšneg* primeri najrajŠe o Florijanovem, ko tako zvani »Florjanovci«, t. j. sežigalci blagoslovljenega lesa na večer pred tem praznikom, dobe v odmeno za to od gospodinje podtaknena kokošja jajca, s klobaso povrh, katere rahle reči skuša napadnik najpoprej v roke dob'ti in uničiti,—
Po poludnevu prvega praznika pi začnejo (ori Rusinih/ kolelovati odrastli strežniki j ri cerkvi. Koso šil poprej k ve-černicim, izposodijo si v cerkvi križe in zvončke, ter Škrinj'ce za denar, katere za« pečati gospod župuik tako, da se denarji
kakor mu svetujo vplivnejše osobe in skušnja.
želeti bi pred vsem bilo, da se v srednje Sole uvedejo deželni jeziki. Naš mili slovenski jezik je tudi tu, in bode še dalje lezel polževo pot v gimnazije in realke, kajti nemški gospodi se zdi prekmeČk in ne zadosti razvit in očejen, da bi se mogli v njem stari klasiki razlagati in prevajati.*) Ne pomisli pa slavna vlada, da v sloven-skej deželi nemški kot učni jezik napredek in omiko zavira, ker na podlagi materinega jezika človek vso drugačno omiko zadobi od one, ki jo pridobi v šolah s tujim jezikom. Ali predaleč bi zašli, ako bi hoteli tarnati uad krivico, ki se nam tudi v tem obziru godi, in boljše, da zdaj še molčimo. — ČJus uže popravi krivice.
Predaleč smo na vsak način zašli, ker nameravali smo govoriti o duševnem proletarjatu, zašli pa na preustrojo šol. Od kar je zasedel mi-nisterski stol nauka baron Gautsch, dobili smo v Avstriji v kratkem času toliko preustrojb, kakor nikoli poprej. Nova metla dobro mete. Novi minister hoče vso prenoviti in preosnovati, skoraj vse staro zavreči in novo uvesti. Sedaj se peča s preusnovo učiteljišč, ki so dosedaj bile bolj začasne in gotovo niso odgovarjale popolnoma namenu, kojega so si stavili njihovi ustanovitelji Po novej uredbi bodo neki še bolj strogo, kar bode bolj ugajalo omiki učiteljev, od katerih je odvisna tudi narodna omika. Ako se pa šole drugače urede, urediti bi se morale drugačno i plače; po nokem
•) In vendar je slovanski jezik vsem najbolj podoben grškemu jeziku t«r ima z njim iste oblike take, da ga slovati more pravo u-meti, vsi drugi narodi so zgubili njim neum-umljivi aorist, imperfekt it le Slovan ima vse to.	Ured.
ne morejo ven jemati. Potem si najinejo dva igralca na gopli ln dva mehonosca, da bi nosila nab-ane darov« za njimi. Koledovati začnejo navadno pri svojem dušnem pastirju, kateri jih pokliče potem navadno k sebi v sobo. Pa se ra/.dele na dve trumi, od katerih ena ide koledovat na gornji, a druga na doljnji konec vasi, in od teh, ako je vas precej velika, se razdeli Še zopet v manjše skupine, da bi bili s kole lova njem poprej gotovi. Kole-dujejo pak tako kot njih mlajši tovariši, vpostavljaje se pi h'šah pol okno, ki je kje v sred i hišne sobe. Ko so uže odpeli, stopi venkaj gospoda?, ter jim poda skledo koruze z besedami: »Prosim za koledovanje« (ptošu na koliduj a otii sprejemajo dar, h kateremu pridoda gospodar obično Še nekoliko novcev, olgovori: »Krasno fajno dzmkuiemo! aby?te taki szesni ta vel eni per p.inamy, pered hromadarr.y, jik cez dar bozyj poised namy« (prelepo se zahva Ijujemo, da bi bili tako srečni in veliki pred gospodom na dan zbirališča, kot je ta dar božji pred nami).
Ko pa dospejo pred hišo katerega od teh »cerkvenih bratov«, kakor se imenujejo, združijo se obično vse skupine v eno in koledujejo pod njegovimi okni kakor drugje. Brat. tu stanuvajoČ, ločil se je že nekaj hipov poprej o t njih. t»*r Šel domu pripravit potrebno za njih prihod. In podavši jim zrna, poprosi jih, naj vnidejo (v sobo). Tam jih posadi za mizo, da jim jedi in I pijače in ko postavi gospodinja na mizo kašo z mlekom, kar pomenja, da je koledovanje končano, zapojo gospodarju ko-lednico :
»Zdrav nam bodi eospodar, zdravje ljubi Bog I
zboljšati, — zavreči učiteljice na deških šolah itd.
Na učiteljskem polju ni sicer še takega proletarjata, kakor mej drugimi iz gimnazije in realke prišedšimi mladeniči, ker so učiteljske plačo primeroma z profesorskimi, zdravniškimi itd. le majhne, radi česa mladina sili le bolj v srednje šole, gimnazijo in realko, in manj na učiteljišča. Profesorske in druge službe, ki se lahko zasedejo le od onih mladeničev, ki so izvršili srednje šole, pa so dandanes skoraj povsod po Avstriji prepolne in od tod oni nesrečni proletarjat, od tod izvira tudi ideja novega naučnega ministra zabranjevati kolikor možno pre-mnogobrojno pohajanje srednjih šol.
(Konec prih.)
POZIV
k napravi Raitt\ky-jevega spomenika na Dunaji Po smrti nepozabijivega feldmaršala grofi Ridetzky ja pokazala se je berž splošna želja, postaviti na Duna|i dostojen spomenik temu slavnemu vojskovodji, pravemu očetu svojih vojakov in po svoji zvestobi do dinastije in ljubezni do domovina vzglednemu patrijotu, kateri je bil v teku svojih 72 službenih let pod petimi vladarji v devetnajstih vojnah.
Vojna, katera se je leto pozneje unela. neugodnost naslednjih let in mnogovrstne druge zapreke zadržale so spolnitev te Želje. O t leta do leta se krči število tistih, kateri so pod Radetzky-jein služili, bojevali se in kri prelivali; ne sme se torej dalje odnašati. Če hočejo Še ostali napravo tega spomenika dočakati.
Z Najvišjim dovoljenjem prevzamem Jaz vodstvo tega početja, podpiran od od.seka, kateri obsega rarun mnogobrojnih tukaj hivajočih generalov iz Radetzky-jeve Šole tudi zastopnike različnih krogov.
Sam eden tistih, kateri so pod Ra-dezky-jem prejeli krst v ognji, obračam se na svoje vojne tovariše iz one dobe z vabilom, pripomagati v ta namen.
Gospodinja, ti Semenčka
Na preddvoru hram ti zida se
In na tem hramu — je sokol sedel,
Oj sedel, sedel — daleč gledal.
Ter videl je — kjer je širo polje;
Na tem širem p lju — je plužen o-al
In za plugom — sam Kristus hodil.
A mati božja — tje jed nosila.
Jedila nosila — ter sina prosila:
Oh, orji moj sin — po njivi prav rahlo,
Di zasejemo — jaro pšenico,
Jaro pšenico — enosteblično.
Pa jo požanjemo — to jaro pŠ9nicr,
Jaro pšenico — lepo rumeno
In vrh pokrijemo — se sivim sokolom.
Sivim sokolom — s tem gospodaijem,
Tem no8po larjetn — gospodom Semenčkoui
Hoj za besedo to — da si nam zdrav vedno,
Ostani nam zdrava — tud' ti, gospodinja,
Žena Semenčka 1»
Slednja od teh kolednic naj se uže poje komur toli, konča se z voščilom srtfie in blagostanja, od katerih n tjkraiši je : »Mi vam voščimo — srečo in zdravje vse, Srečo in zdravje — in kar š* treba je, Ob Času ko m!ade — se nov'ga leta di.i, Novega leta dni — da srečni vsi b'li, Po njih oblauodarjeni — šj dolgo živeli I Oh bodite nam zdravi!«
Potem se lini uospodar spoštljivo z -hvali, poljubi kiiž, kakor je uže pop>>) nred hišo storil, ter jim da nekoliko krai-cirjev. Koledniki koledujejo navadno š-j gospodinji, ot'okom od najstarfiega do na,-mlajftega. naposled še družini in drugim domačim posebe, ter sprejemajo od vsakega dar.
(Dalie.)
EDINOST
Nek patrijotičen poziv, katerega je rl>j »vil uže pred nekaterimi meseci vred-tiik časopisa »Armeeblatt«, vzbudil je tako živo navdušenje v vojaških krogih, da se ja precej obilno število podpisov nabralo. Ta darila posameznih, kakor ona celih oddelkov spričujejo vnovič tradicijonalni duh, ki v naši vojaki živi in so pore k, da 89 tega početja udeleži ves vojaški stan mouarhije, za koje hrambo stno vsi poklicani s skupnimi močmi. Enako vabilo pošiljam skupnemu prel>ivalstvu avstrijsko-ogerske monarhije, katero gotovo obrani hadetzky jevemti imenu večen spomin.
Saf jih je b'io na stotisoče iz vseh krajev dtžave starih očetov in očetov sedanje generacije, kateri so služili pod slavnim fHdmarŠalom in na dom vrnivši se prenesli na svojce taisto navdušenost za očeta Badetzky-ja, vsled katere je najpopularnejši junak, in katera je ogrela vs.cega, ki je bil kedaj priča ljudomilosti in prijaznosti starega vojvode.
Zmiraj dokazani patriotič i čut se bo gotovo zdaj zopet kazal v veseli in mnogobrojni udeležbi tega dejanja, kjer velja postaviti hvaležen spominek mnogozasluže-nen.u junaku, karerega so vsi narodi monarhije enako spoštovali in ljubili.
Krajcar invalida, veterana in priprostoga moži pri tej priliki prav toliko tehten, kakor zlato bogatina.
RnMzky-jev spomenik spominal naj bode naše potomce, kal je mogel doprinesti dvainosedemdesetletnl vojskovodja, kateri je ob najtežavnejš h okoljščmah od vseli stiani stiskan, vendar neomahljivo stal podpiran od zaupanja vladarja, armade in ljubezni svojih vojakov in kunečno zmago Čez sovražno večjo moč nakladal!
Dunaj. 27. junije 1886.
Nadvojvoda Albrecht feldmaršal.
VS9 Za to p itrijotično početje namenjene, doneske naj se blagovoli doposlati pod naslavom »Wien k. k. Oherstallmeister-amt«, ali pa pod naslovom »Hauptcasse der I. osterreichi-chen bparkasse. Wien. Graben 21«.— Tu ii podpisani udje odseka 80 pr pravni darove prijemati.
Vsi doneski se bojo precej dajali na obresti in cb enem tudi javno razglaŠevuli z eventualnimi pregovori vred.
Izdela nje spominka izročilo se je profesorju Gašperju Zumbusch-u. kateri je uže leta 18.M v Monzi kip ranjcega feldmaršal.a po živem možu posnel.
Dunaj, 30, junija 1886.
Nadvojvoda Albrecht feldmaršal, predsednik.
Princ Emerth Thum i Taxis general konjice, predsednika namestnik.
Alfred vitez Arneth, predsednik akademije znanstva, Ferdo naron Bauer F. Z. M., Ai thur grof Bylandt-Rheidt F. Z. M., Fridrik baron Beck F. M. L., Eivard grof Clam-Gallas Gen. konj., Fran grof Cren-ne^ille F. Z. M., Emil Dembsher major perovodja, Josip baron Dopfner F. Z. M., Edvard vitez Graf od Libloy gen. konj., princ Konstantin Hohenlohe Sehillingsfurst gen. konj.. Kolman grof Hunyady de KĆ-thely F. M L., Emerik grof Hunyaoy ue Kethely, ,1 mez yrof Huyn F. Z. M., Albert baron Knebel od Treuenschwert F. Z M., Aleš baron Koller gen. konj., Josip Latour pl. Thurmhurg F. M. L., Fridrik baron Mondel F Z. M., Fran baron Nopcsa, Fridrik baron Packenj-Kilstadten F. Z. M , Evgen b;uon Piret de Bihain gen. konj., Jo?ip baron Hodakowski F. M. L., Alfred baron Sprinirer Nadi. z. si., Hugon knez Thum i T*xis Maj. z si., Edvard Uhl, župan, Josip Wil pl. Weilen vladni svetov., Zeno urof Welsersheimb F. M. L., Karol grof Weti('!theim, Janez grof \Vilczek,GU-šoer Zumbnsch nrof. Tudi predseuništvo trŽiške namestnije prejemlje hval. darove.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Nal cesar biva v Išlu, kakor navadno vsako letu ob tem času da se nekoliko odtahne od vladarskih trudov in skrbi; nemški cesar je prišel 20 t. m., kakor Sma navado, 20. t. m. v Gostinjske toplice, ker mu te za njegovo zdravlje najbolj ugajajo. Da je hil sprejet, kakor je spodobno mogočnemu vladarju in zavezniku našega cesarja, o tem ni treba govoriti. Ni skoraj dvomhe, da se nemški cesarsnidez našim, ko zapusti Gostnijske toplice ter se vrne v Berolin. — Nemškega kanclerja Bismarha pa letos ne bode videla avstrijska zemlja, on je v toplicah v Kisingenu ter jih po zdravniškem svetu menda ne sme zapustiti. Zato pa je avstrijski minister grof Kalnoky 21. t. m. z Dunaja k njemu v Kisingen odpotoval. Da bodo pogovori obeh ministrov o političnih zadevah vele-važni, mogoče tudi usodopolni, o tem ne dvorni nobeden. Nemški vladni časniki ta shod posebno naglaŠajo. Bismark potre l>uje zaveznikov bolj, nego kdor koli, zato
se pa tudi toliko prizadeva za avstrijsko prijateljstvo ; on dobro ve, da Nemčija ni aikodar priljubljena; Francozi niso pozabili ponižanja in zgube dveh lepih deiel v letu 1870, nobena Nemčiji sosednja država ni i ne more biti tej prava prijateljica, ker se po pravici boji nje osorne roke; da celo nemške države se le sili uklanjajo i neradi nosijo pruski jarem ; kako pa Šele one dežele, katerih prebivalci so Slovani ali drugi nenemški narodi I Vsi ti mrze na Nemčijo. Je-li tedaj čuda, da se Bismark tako dobrika Avstriji? On ve, da nema mkod naravnega, odkritosrčnega prijatelja, zato dela umetne zveze, on stuti, da bi gorje bilo Nemčiji, ako bi jo napadli sosedje od vseh štirih vetrov ter zbrisali iz-mej Števila velevlasti. -- Ker uže govorimo o samih popotovanjih in toplicah, naj pristavimo še, da tudi ogerski ministerski načelnik Tisza poj le v toplice v Ostende ; obišče li tudi on Bismarka, tega neverno, dvomimo pa, da bi resnica bila, kar ne kateri ogerski časniki hočejo vedeli; oni namreč trde, da se ne vrne več na ministerski sedež, ker je zgubil zaupanje pri kroni zarad izjave v ogerskem državnem zboru pri ovenčanju Hentzijevega groba. Da ni taktno govoril, to je res, ali pomisliti je treba, da Ogerska zdaj nema moža, ki bi sposoben bil za njegovo mesto, zato menimo, da ostane še dalje, kar je zdaj« pri vsem tem, da so nekateri rnadjarski Časniki zagnali silen hrup o priliki vpo-kojitve Gyulaja in povišanja generala Jan-skega.
Važnih političnih novic imamo zadnje dni jako malo; vladarji in diplomati so Šli v toplice iskat počitka In zdravja ter krepča"at se za daljše politične boje; politika se tedaj suče o tem, kde in kdaj se na popotovanji sreča kateri vladar z drugim doglavnikom in minister zunanjih zadev z katerim družim ministrom istih zadev, ah kak velik dostojanstvenik z drugim doglavnikom, O tem poročajo zdaj največ skoraj vsi časniki, tedaj se moramo po njih izgledu ravnati tudi mi, če tudi nemamo ni časa ni novcev, da bi šli v kake toplice, ali vsaj na kislo mleko v kako hladno in prijetno senco iz našega Trstu, v katerem je zdaj taka vročina, kakor v peči in poleg tega še nekoliko kolere. Nu, vročina naj bi Še bila, če tudi ni prijetna, ali nezdrava ni tako, kakor nekateri mislijo; če se truplo nekoliko dni prav dobro poti, navadno mu več koristi, nego škoduje; tako mislimo mi, nočemo pa diplomiranim zdravikom segati v njih področje in vedo, to pa bi prav želeli, da bi zdravniki našli kak lek za strahovito kolero : storili bi s tem človeštvu veliko dobroto, le bojimo se, da še niso prišli i morebiti nikoli ne pridejo na sled skrivnostim te bolezni, še manj pa zdravilu za njo, ki je okoli 30.000 Tržačanov uže — pomorila? — O ne! iz Trsta prognala — samih bogatašev, katerih se je največ naselilo v tistej dežeii, kder so doma »eranzi«, tisti »eranzi«, katerim se je v Trstu klicalo: »Fuori l« — Kadar je hudič lačen, muhe žre, pravi nek tuj pregovor, in kadar se iredentar kolere boji, mej Kranjce beži I — Oh, kam nas je zapeljala tržaška vročina I Od vladarjev in diplomatov h kislemu mleku, koleri in iredenti 1 Kako bizarna zveza je tol Ne čudite se, na svetu je vse v zvezi, a mi srno slaboumni in dostikrat tudi hudomušni ljudje, vidimo le tiste vezi, ki so debele kakor vrv zakotvene ladije, drugih tankih in vendar velepomembnih pa ne vidimo, in se večkrat nočemo videti. — 01 iredente smo zopet prišli do vrvi, vidljivih i nevidljivih. Iredenta in vrv, ali te dve besedi zopet nemate nikake zveze? O pač da, in sicer še prav trdno. Iredenta namreč spleta vrv, da bi se Primorske dežele privezale na Italijo tako, kakor se pri veže čoln na ladijo; ml pa imamo to željo, da bi ta zveza bila nekako drugačna in sicer taka, da bi se iredenti zvezale roke z vrvjo avstrijskega domoljubja, in ta vrv bi se prav lahko našla, splelibijo celo lahko »eranzi« v TiBtu, ako bi to ljubo bilo našej vladi. Idimo dalje k političnim zvezam.
Vnanje dežele.
Na Balkanu se nebo zopet zelo tennl, krvavi oblaki se zbirajo nad njim. To kažejo vBa znamenja. Grški ministerski na-
čelnik Trikupis je piaal v časnik »Hora« članek, v katerem roti grško ljudstvo, naj se pripravi na ozbiljeno delo. Znamenja časa nas uče, da ne smemo več čakati« ker dejanja ne bode čakala nas. Vsega naroda moči se morajo združiti, da ob usodnej uri Grška ne propade. Grška se mora ozirati čez meje ter združiti ves grški narod. To je silno teška naloga, a jako nujna, trebi je največje naglice, da jo izvršimo, ker v najkrajšem času zatuli vihar na vsem Balkanu. Ni dežele v Evropi, kder bi se za prekucijo delalo tako krepko in določno, kakor na b.ilkanskem poluotoku. In Če Grška brez odloga ne razvije vseh svojih moči, zbrišejo jo dogodbe z sveta. — Tudi mej Srbijo, katerej hegemonija na Balkauu ni padla v naročje, in Crnogoro so nastale razmere zelo napete, tako sicer, da bi Crnogora skoraj gotovo ne mirovala, ako bi se Srbija zopet obr-nola proti Bolgariji, ampak prijela bi jo od strani. To trde celo črnogorski voje-vodi, ki so vsi na Srbijo hudo razjarjeni, Bolgare pa čislajo« Če tudi prorokujejo, da bolgarski knez ne bo sedel dolgo na bolgarskem prestolu.
Turlka vlada nič nI ugovarjala zoper to, da je Rusija proklicala batumsko luko za prosto luko in zato se angleškemu pri tiskanju o tej zadevi ni hotela udati; ona je namreč prepričana, da bi vojna mej Angleži in Rusi bila v škodo le Turčiji, katerej bi se na vse zadnje, pa naj zmaga, kdor koli, več ali manj ozemlja odtrgalo. Ona jo vsled tega izrekla v Petersburgu le svoje obžilovauje, če tudi ve, da Ru sija iz batumske luke napravi drug Se-bastopolj.
V mestu Forli na Italijanskem je bil zopet izvoljen v državni zbor zlogiasni hudodelec Gipriani, katerega prva izvolitev je bila zavržena. Ljudstvo je bilo vsled tega tako navdušeno, da mu je napravilo velike ovacije ter z rudečimi prapori po mestu se valilo in konservativcem okno pobijalo. Policija je nazadnje red napravila. Zdaj se Giprljanova volitev menda ne ovrže, ali izreče se, da so neveljavni glasovi, katere je on dobil in pokliče ?e v državni zbor oni, ki je za njim dobil največ glasov.
Anglelko ministerstvo je vsled novih volitev v državni zbor odstopilo; kraljica je odstop sprejela ter poklicala v Oaborne Salisbury-a, da sestav! novo ministerstvo.
DOPISI.
Iz *vele Marije Magdalene zgornje, dne 22. julija. (Izvirni dopis.) (.Podpora ne po toči — ampak po cikoriji v dar j enim — Kolera, in nal magistrat.) Za tabor v tržaškej okolici smo uneti tudi mi, le mej nami bivajoči cikorjaši se tabora boje, ker imajo slabo vest. Pa kaj bi je ne imeli, saj fo pravi pravcati apostoli prevare. No, te dni Jih je na naš magistrat prav posebno premiral. Delila se je na mreč podpora onim, ki so bili po toči poškodovani, katera podpora bi bila morda celo na magistratu zmrznola, da ni naš Nabergoj vedno in vedno drezal. Ali kako se je delila podpora ? Kaj mislite, da se je pozvedovalo, kedo je imel večjo, kedo manjšo škodo ! Kratko nikar I Naš capo distrettuale je menda le poizvedaval, kateri je boljši cikonjaŠ, ic po dotičnem spričevalu cikorjaštva je potem delil podporo.
Jaz lehko dokažem, da je posestnik, kateri ima le jedno njivico, pa mu ni toča napravila nobene, ali pa le majhno škodo za par goldinarjev, dobil po 8—10 gld.. mej tem, ko je posestnik, ki ima desetkrat veče posestvo in je imel za par sto gold. škode, tudi le toliko, ali pa Še le manj dobil, nego prvi omenjeni. Tukaj vam en slučaj:
Posestnik Kovačič Franc, dober ci-korijaš, dobi |e gld. 40, njegov sosed Cijač, ki ima pa skoro desetkrat veče po sestvo In je gotovo imel tudi desetkrat večo Škodo, pa )e dobil le 15 gld. Takih slučajev bi Vam mogel vse polno našteti, pa naj zadostuje to, V bližnjem Škednju so nekda prav tako delili, dobili ro veče podpore le cikorjaši.
Nam je sicer prokleto malo mari za one groše milosti, ki se bodo okoličanom Bog zna kolikokrat očitali in ki tako in tako ne bodo imeli dobrega teka; ali mi hočemo svetu oznaniti, kaka Turška pra> vica je v Trstu doma, in potem Še govore o civilizaciji, «la Trieste geutile !• Itd.
Vsak dan nove sramote, to bode mogla bilježiti Temida v svojo večno knjigo o Trstu. Ah gorje takim gospodarjem I Gospod jih je oslepi, da se ugonohe.
Da sploh tudi razvidete, kako so fini gospodje od magistrata, sluf! naj Vam v pojasnilo ta le slučai:
Znano Vam je, kako magistratovf hlapci cele družine tirajo v kontumačno hišo, ako mej njimi kak človek zboli le na simptomih kolere. Pa naj bi to vse bilo, mi voljno prenešamo božjo šibo, katero so gotovo naši sovražniki pre i Bogom in pred ljudem zakrivili, kajti iz Italije je prišla in irredentarji hočejo celo po koleri zdaj dokazati, da je v Trstu čisto Italijansko podnebje, kar je sicer pregrešno, ah Lahonom vsejedno dobro v kalne njih namene. Ali, ker so uže na enej strani tako strogi, zakaj ne bi bili tudi dosledni. Pa čujte kaj delajo. Pogrebci, ki po koleri umrle zakopavajo, pomagajo rezati itd., ali ti ne morejo najlože zanesti kolero T No, in ti ljudje niso čisto nič previdni, v istej obleki, v katerej so prisustvovali rezanju mrličev itd* hodijo mej nas v krčme in tam prav pridno pijo. Komaj so kako tako delo odpravili, uže so mej nami. Ali so ti drugačni ljudje? Ni li najlaže, da oni kolero mej nas zanesejo ? Pa pri nas je povsod tako: «si sparagna p-r la spina e si spande pel cocon*. Ne znajo, ali nočejo, kedo bi to pospodarstvo le od daleč razumel I
Podgrad dne 22. julija, (Iz v. dop.). Gotovo |e in prepričan sem, da bode več čestitih bralcev »Edinosti« zanimalo, kaj o naših žalostnih občinskih razmerah zvedeti. Pri zadnjih volitvah v obč, odbor se je dosti govorilo in svetovalo, kako naj se odbor sestavi in kakošni možje naj se volijo, ali večina občinstva teh svetov ni razumela, drugi jih pa razumeti niso hoteli. Kar je vsaki količkaj razumen občan že takrat vedel, to se je zgodilo, ravnalo se je z občinskim premoženjem, kakor, jaz mislim, v malo kakej turškej vasi, poslovanje sploh je v velikanskem neredu bilo, posebno računi so se v strašnem neredu vodili, o veliko dohodkih in troških pa Še nobenega računa ni. — Dne 16. ja-nuvarja t. I. je obČ. odbornik in za to leto pregledovalec računov g. J., obširna poročilo odboru predložil, v katerem je vse pomanjkljivosti natanko označil, ali večina odbora se za to poročilo še zmenila nI, in načelnik občine Jaksetič ni dovolil,, da bi se poročilo zapisniku priložilo, vrglo se je v koS. — Okrajnemu glavarstvu so bile tukajšne razmere dobro znane, grozilo se je obč. načeluiku večkrat, tudi z globami ga je kaznovalo zarad nereda, ali to ni pomagalo. — Nekaterim občanom se je stvar venderle prenapeta zdela in vložili so ovadbo pri okrajnej sodniji, katera je takoj preiskavo proti županu začela, potem je Še le vlada v sporazumenji z deželnim odborom načelnika odstavila. Zdaj se ima iz obstoječega odbora nov župan voliti, radovedni smo. kak uspeh bode volitev imela, ker je večina še vedno v ozkej zvezi z odstavljenim županom, Uverjeni nismo, oa bode to pomagalo, bolje bi bilo, da bi vlada ob enem ves odbor razpustila in nove volitve razpisala, tako bi bilo mogoče kaj doseči in prave može na krmilo občine postaviti, katerim ie blagost posameznih in vse občine pri srcu in kateri so tudi zmožni posel voditi.
Iz tužne Isire* 18. julija. (Dalj*.) Jaz ne umejem, zakaj ne bi vifije oblasti mogle prisiliti, da se uče slovenskemu ali pak hrvaškemu jeziku vsi mlajši uradniki, avsk-itanti pri sodnijab, prak-t kanti in koucepisti pri drugih c. kr. uradnijah. posebno oni, kateri ž^le službovati v Primorju. Će se slovenska dekla ah pak kuharica navadi v par mesecih laški in nemški in to bez posebneži učitelja in bez slovnice, mislim, oa bi se te modre in tiue italijanske in |ueiuške glave mogle naučiti slovenskemu ali pak hrvaškemu jeziku vsaj v 365 dneh in to temeljito književni jez k. Naj se vgledajo v uradnike slovanske narodnosti, kateri umejo književno tri, štiri jezike. — Ni Ji to žalostno, da v vsem Primorju ni »nobene srednje slovanske šole«. Pardocr pač v Kopru je c. kr. učiteljišče, ali takšnega zavoda ni na vsem širokem svetu.
Poslušajte, dragi čitatelji: V omenjenem zavodu uče se pripravniki nekatere predmete v svojem materinskem jeziku; Hrvati v hrvaškem. Slovenci v slovenskem, Italijani v italijanskem jeziku. Potem Slovenci, Hrvati in Italijani uče se risanje v talijanskem jeziku. »Uuglauhlicb, aber wahr — Hrvati. Slovenci in Italijani zajedno uče se v nemškem jeziku: priro-dopis, kmetijstvo, petje, gosle in glasovir, gimnastiko in »pedagogiko, psihologijo«]!! Pripravniki četvrtega tečaja uče se vse predmete v nemškem jeziku, razun verouka. — Pomislimo si, kakošni narodni učitelji bodo pripravniki koperskega učiteljišča. — Nemško je dobro da znajo, ali v ptvej vrBti j1) treba dobro znati jezik, v katerem bodo podučevali. Na c. kr. ko-perskem učiteljišču ima profesorjev, kateri morajo podučevati v štirih jez'cih, namreč v italijanskem, slovenskem, hrvaškem in nemškem. — Profesor risanja in profesor italijanščine znata le italijanski jezik, a učitelj glasbe in petja samo nemški, a
■ DINO
ST
vodja tega zavoda za pravo res nobenega jezika.
Pa vendar nekateri italijanski lističi napadajo bezobrazno slovanske izprašane profesorje in poliglote, a Italijanske učitelje hvale in kovajo v zvezde. To je neverjetno, ali jo prava resnica. — Posebno neki Italijanski profesor jezujit . . . kateri bi vtopil v žlici vode, da bi mogel, vse Slovane. — Če ta modrljaš sliši slovanske dijake, ali pak profesorje razgovarjiti se mej seboj v svojem materinskem jeziku, beji od njih kakor hudič od sv. križ*. — Tega gospoda njegovi sorodniki drže za najboljšega profesorja in sploh za zrcalo pravega človeka in krščann.
Profesorji in dijaki slovanske narod-sti so pravi moralni mučeniki v koperskem gnezdu. Bodi si prosti, bodi si tako zvani inteligentni Italijani, vsi so bezbrojno in-tolerantni. Če se Slovani sprehajajo na javnej ulici in se razgovarjajo mej sehoj v materinskem jeziku, framažonska pasmina govori, da se jih provocira io da so Rusi.
Jaz sem na svoje uho slišal neko talijansko damo, katera je bila vzgojena v visokem italijanskem zavodu: Non si vergognano questi schlavi parlar questo rozzo linguaggio, che ofTende i nostn timpani. (Ne srame se ti ščavi govoriti ta surov jezik, kateri žali naša ušesa...
Razglasilo se je bilo pred par meseci, da bode premeščeno kopersko učiteljišče v Trst ali pak v Pazin. Dijaki, ka<i so doznali to novico, bili so tako veseli in zadovoljni, da so se nekateri izrazili : Mi, Če se to vresniči, sami na svojih ramenih prenesemo klopi In druge šolske oprave
—	samo da brž odidemo iz Kopra.
Posebno slovanski dijaki koperskega učiteljišča, kako ne bi želeli iti Iz Kopra, če niso svobodni iziti na ulico ? Koliko krat so bili napadeni od italijanskih fana-tizlranib surovcev? Če se sprehajajo na javnej ulici, fukara italijanska jih zmiraj provocira s prostimi izrazi, kakor: porco d'un sciavo, figura poica, ecco uu sciavo ali pa ti pljunejo pred noge... Ti surovci večinoma so talijanski dijaki iz gimnazije, ali pak universe, kteri vide morda
Ear dni na leto Gradec ali Dunaj. — Ka-ošni uradniki postanejo ti talijanski mla» denči, moreti si misliti. Ne govore ni ne umejo razen laški jezik. Pa vendar je več tacih Še v siužbi pri c. kr. sodnijah, ali pak pri kakošnjem italijanskem odvetniku.
—	Ako bi bil v vsakem večjem mestu po eden slovanski odvetnik ali o. kr. bi-liežnik, vsi talijanski odvetniki in biljež-niki v Istri morali bi vzeti kronlco v roke, ali pak se preseliti v blaženo Italijo. — Nu, jaz mislim, da tudi nI v Italiji vse zlato, kar se blišči, ker se vidi na stotine, pač na tisoče italijanskih potepuhov v Primorju in po drugih slovenskih deželah.
Koliko pretrpe slovenski ktnelje, posebno oni, kateri prido v mesta po svojih opravilih — to je neverjetno. Kmetje pridejo v mesto, da prodajo sadje, drva in druge zemeljske proizvode, talijanski me-Ščanejih terorizirajo hujše in nepoštenejše, nego Turki svojo rajo. Vse bi hoteli imeti zastonj, a če kmet želi si karkoli kupiti od meščana, mora platiti na pezo zlata. Ne redko je ubogi kmet prevarjen na vagi, na robi in na računu.Posebno italijanske vendirlgole, to so žene v hudičevej koži. Tri štiri takšne babe skofie na kmetico, pa 8iloinice zahtevajo, da |im da svojo robo za ceno, kakor one žele. Če se tem babam ne posreči dobiti robe, kakor one žele, tedaj večkrat se pripeti, da kmetici prevrnejo koš, ali pak smaste sadie.
(Dalje prih.}
Domače in razne vesti,
Odlikovanje. Dekan čest. g. Gol majer v Toinaji in profesor Schiavi v Kopru sta bila Imenovana za častna kanonika. — Računski svetnik računskega oddelka gozdnega in domenkega vodstva v Gorici Jarnej Mosettig je dobil naslov in značaj višjega računskega svetnika.
Imenovanj«. Učitelj na driavnej realki v Bielicu Ivan Huber je dobil učiteljsko službo na tržaškej realki.
Poziv. Dne 6. |unijav>. ]. preminul je za veke naš premih »Ivan Dolinar«. Zasluge njegove so prevelike, da bi ga naš narod pozabil. — Ne! Pozabiti ga ue sme, temveč ohraniti ga mora v trajnem spominu. Prav radi t«ga se je ustanovil podpisani odbor, z namenom, da se mu postavi spodoben spomenik na gomilo. Ta odbor bode nabiral radodarne doneske v ta namen. Obiača se torej s prijazno prošnjo do vseh društev in do vseh posameznih rodoljubov cele Slovenije, naj pripomorejo. da moža, ki je vse trenotke svojega živenja žrtoval svojemu narodu, katerega je neprenehoma budil in navdu Šaval, dostojno proslavimo s tem, da mu postavimo spomenik.
Slovenci! Sveta dolžnost nas veže, da se »Ivana Dolmarja« našega hrabrega bo-rltelja na obalih Adrije hvaležno spominjamo. Doneski naj blatfovole zapisati nato polo in se bedo izročili denarnica)ju g. »Vekoslavu Kalistru«, stai.ujočemu v ulici Coroneo Št. 27., v Tistu. Želeti je, da bi
se nabiranje končalo do srede meseca oktobra. Imena datovalcev in svote objavijo se v listu »Edinost«.
V Trstu, dne 6 jolija 1886.
Odsek:
V. Mat. Živic — Ivan Bunc — Vekoslav Kali9ter —- Andrejčič Fran — Grlanec Ivan — Kohal Fran — Gasperčič Franjo — Stelfc Fran — Višnjevec Anton.
Odbor tržaške podružnice sv. Cirila In Metoda imel je v ponde-leksejo, b katerej je povabil tudi veščake v petju. Govorilo se je o velikej besedi, katero namerava društvo napraviti v gledišču •Fenicc*. Sklenolo se je, da se bode beseda s plesom vršila v soboto 2. oktobra v gleJiŠČu «Fen:ce», katero je za ta večer uže najeto, potem, da se povabijo vsa pevska društva Trsta in okolice, da sodelujejo ; sklenolo se je dalje, da bode tudi igra. in da se v ta namen poišče potrebnih domačih moči. Volila sta se tudi dva odseka, eden za pevski in muzičnl del, drugi za dramatični in oratorični del. Oba odseka skupaj imata sestaviti program, prej ko mogoče.
Za nedeljo 25. t. m. so povabljeni zastopniki vseh narodnih društev Trsta in okoli ce v posvetovanje, kako hode eno ali drugo društvo pomagalo h boljšemu vspebu. Seja bode v prostorih delalakega podpornega društva ob 10. uri dop. K tej seji morejo priti tudi posamezne osohe, ki bi rado-voljno sodelovale v plemenito svrho. Nadalje se je v omenjenjej seji vpisalo več ustanovnikov in letnikov in sklenolo. da se do nekaterih gospodov pošljejo deputacije s prošnjo, naj društvu pristopijo, kakor pokrovitelji in ustanovniki. Naj bi vsi naši rojaki posebno posnemali gosp. Kalistra, potem vrlega okoličana, posestnika, g. Josipa Turka, ki jd plačal 20 gld. za se in za svojo soprogo in g. Gregorja Jereba, ki je prav enako plačal za se in za rajneo gospo enako svoto. Vivat sequens I
Velik brup je nastal po llStlb vsled tega, ker je uek naš dopisnik IV. okraja okolice, ki je tudi dopisnik •Slov. Naroda«, v našem listu od 14. t. m. v članku *Tabor v tržaŠkej okolici II*. izrekel, da Rojančani bi mesto italijanskega razreda rajše Imeli nemškega in to je razumel tako, da ako uže mora biti v,tuj-ščini, rajši v nemščini, nego v italijanščini. Ta misel bi se dala nadalje razviti tudi do sklepa, da bi bili na priliko v Ljubljani boljši italijanski šolski razredi, nego pa uemšk1. In tako je treba razumeti našega dopisnika. Naše menenje je in ostane, ua ne gre siliti v ljudske šole tujih jezikov, ampak da morajo ostati čisto narodne — torej v trŽaŽkei okolici čisto slovenske. «Naiodova» polemika je vzbudila toliko hrupa, da bode treba v prihodnjem listu o tej zadevi obširnejše govoriti, ker se najbrže oglasi tudi nas dopisnik sam. Torej naj zadostuje za danes le toliko.
Oglas, katerega je izdal te dni mestni župan, Be glasi t Someščani 1
Iz žive ljubezni do Vas in po želji centralnega zdravstvenega odseka čutim, da sem dolžan sedaj, ko se je tudi v naše mesto prikazala če prav ne zelo pogubo-nosna kolera, obrnoti se do Vas, meščani, s prošnjo in sovetom.
Iz poročil, koji so Vam se javila, iz tega, kar ste sami zvedeli, opazili ste morda, kako se je mestna oblast, podpirana po državnih faktorjih brigala zato bolezen koj v njenem začetku z vso marljivostjo in zvestobo.
Vse prekavcije, koje so se učinile, delale so se na podlagi znanosti in na podlagi zadnjih studij v tem predmetu, ter se je preskrbelo vse ono, o Čemur je znanstveno dokazano, da more odvrnotl prttečo epi-demlčno bolezen.
(Jvaževajoč pa ta sredstva, je mestna oblast skrbela, da se meščani natančno po njih ravnajo in da njih uvedenje ne nasprotuje čoijekoljubmin ozirom.
Ali, da delo in skrb mestne oblasti kaj koristi, treba, da z njo sodelujo dobrovoljno vsi meščani.
Zato Vas iskreno prosim, opirajoč se na Vaš razum, kojega ste pri vsakej priliki pokazali, da popolnoma zaupate oblasti, ki Vam zaukazuje, in previdnostim, ki se od nje jeinljo /goli iz namena in žive želje koristiti javnej blagosti, ter ne verjeti insinuacijam, opravljanju in vraži.
Rali tega obračam se do omikanej-šega in umnejSega dela someščanov, namreč do večine, zato, da od nje tudi prostejši del li udstva zadobi podučenje in svet.
Enako Vas tu ii prosim, da zaupate mestnim zdravnikom, ki vsi z zatajevanjem in dobrohotnostjo svojo službo opravljajo, ter da jih pokličeš, kadar v Vaših družinah kdo zboli v trebuhu, ter da pomislite, da najmanjša bezobzirnost in ne-brižljivost lahko dosti škodi Vam in Vašim dragim v tem, ko morete pričakovati od hitrega poklica zdravnikovega najboljši uspeh.
Pred vsem je treba, da ohranite mir mej seboj, da se ledno držite jednak« ga na čiua življenja, ki te preveč ne locl od Vaših navad.
Tej mojej prošoji dodam še drugoda kar nič ne zaupate nobenemu zdravilnemu sredstvu, ki se Vam ponuja oi neizve-dencev, ter da ga ne rabite brez zdravniškega dovoljenja in da pomislite, da taka zdravila lahko najslabše posledic-provzročijo.
Jaz upam, da bodete poslušali ta moj svet, ki mi ga narekuje ljubezen do Vas, dragi someščani, ker ako se nočete ravnati po tem, kar se Vam ukazuje, lahko s tem prevelikp Škodo napravite samim sebi i Bvojim dragim inrsemu meščanstvu.
V Trstu, 18.julija 1886.
Dr. Rikard Bazzoni, župan. Odprava tržaške proste luke. Predhodnja dela za odpravo tržaške luke so v trgovinskem ministarstvu dospela do tle, da se prihodnji mesec prično komi* Rijake razprave. Načrti za nove zgradbe so dovršeni in Ima se postaviti še 20 skladišč. Jeseni utegne priti ta stvar v državni zbor.
Tržaške novosti s
Kolera vidno ponehava. V sredo je zbolel trgovec Dalla Torre, mož, kateri od samega straba uže več časa se »koro ni upal piti ni jesti. Ubožec je zvečer zbolel, zjutraj uže bil mrtev. Zdravniki so se prepirali, je li umrl za kolero ali ne, odločila je večina, da je umrl za kolero. — Od Četrtka na petek je zbolel v okolici mestni stražnik Mist, katerega so odpeljali v bolnico za kolerozne, od petka do danes zjutraj pa ni nobeden zbolel za kolero Torej se stanje v mestu k ljubu prehudi vročini vidno boljša. Upati je, da ne bo več hudega. Ali mej tem, ko pri nas šiba božja ponehava, prikazala se je mej de-laici herpeljske želieznice v Ricmanju. Zbolelo je tam včera| 7 delalcev na koleri, umrli so precej nek Berandio, Za-noni, oba tujca iz Italije in dva domača delalca, trije pa so Še živi, ali težko da ozdravijo, in ti so delalci : A. Gruzelj, J. Trojan In M. Zornig. Danes je tam zdravilna komisija odposlana po tuk. namest ništvu, da učini potrebno v zajezitev bolezni. Da se je nuj delalci na hrpeljski željeznici unela bolezen, temu se ni čuditi, saj še vedno dohajajo delalci iz okužene Italije na ono črto. Mi smo o svojem času svetoval^ naj bi se italijanskim de-lalcem letos prepovedalo potovanje v Avstrijo.
Nesreče. V mlinu Economo se je vče-laj po neprevidnosti ponesrečil 36-letni delavec Martin Kolenz iz Trta, oče tieb malih otrok, pri stroju. Ko je kotel iz gornjega nadstropja v doljnje pogledat, prileti stroj in ga butne v glavo tako močno, da je malo manjkalo, da mu ni glave odtrgalo. Prenesli so ga v bolnico. — Nek drug delavec v via Dell'Olmo št. 7, hotel je, ker ni bilo žene doma, v stanovanje skozi okno, ali pri tej priliki se je tako poiezal v roke, da bi ua tem umrl, ako bi ne pritekli na pomoč ljudje ter ga odvedli v bolnico.
Policijsko. Zaprli so izvoŠČeka Franca A., ker je druzega izvoščeka Miha Z. na ulici pretepal in ranil. — 42 letni Miha Tuta iz Tomina doma, zdaj v Trstu sodar je v bolnici, da ozdravi mnoge rane, dobljene v tepežu po nekem tovarišu, katerega zdaj išče policija, — Agent pri lesni firmi Metzeles & corap., po imenu Viljem Grossmolnik, rumunski podanik, 28 let star je včeraj pobegnol iz službe in najbrže tudi iz Trsta ter s seboj vzel po gospodarju izročeno mu pismo, da ua nese na pošto, v katerem pismu je bilo t. 1261. Policja ga išče.
Čestitim duhovnikom v miru.
V mnogih krajih oema naše ljudstvo duhovnov. Želijo duhovne hrane a ni ga, kdor bi njim je dal. Tudi takovih krajev ostalo je brez duhovna, koji so imeli stalnega svojega župnika, kurata, kapelana, sploh dušobrižnika. Ni Čuda, da jih nemaj) takovi kraji, koji niso nikdar imeli stalnega duhovnika. Takov kraj je Padena v župniji Krkavce, okraju koperskem v Istri. Vasica je odaljena kake dve uri od Kopra. Do pod Padeno vede cesarska cesta po kojej gre tudi pošta vsak dan po vrč krat. Kake četrt ure v strmega hriba nad cesto je Padtna. Ima 46 hiš, vseh blizu druga druge, v jednej vasici. Imajo čedno cerkvico, novosezidan zvonik, in blizu teh stanovanje za duhovnika. Ljudje so premožni i dobri. Uže več let so imeli kojega umirovlj-nega duhovnika, koji je imel glavno t skoro je. ino ualogo, da ob nedeljah skupaj z ljudstvom službo božjo opravi. Spoveoal i obhajal je tudi koje je bilo za potrebo, ali to ni tako gosto, ua bi prouzrokovalo kakega posebnega iru la. Zadnji takov bil je veleč. gosp. Zahar, umirovljeni župnik. Sedaj ni vi č mogel opravljati ui lahke službe, postelja ga je k Bebi pritegnola. Moral je zapustili Padeno, 1 preselil se je v Trst. Padenci žele drugega. Neznaje se kako drugače pomoči, obračajo se tudi potem javnosti na veltč- gg. duhovnike, koji bi morda prinjih se hoteli nastaniti.
G. duhovnik tam ima stanovanje v naravi obstoječe iz 4 sob, kuhinje i kleti. Vdobi: 1) 150 for. v denarju, 2) od vsake biše po 60 funtov [grozdja, ali, ako tega ne bi Bog dal, po 3 for.; po jedno šestino stara pšenice ali 1 for. 3) od vseh skupaj 10 sežnjev drv. Nadalje debi tudi olja In
druzega. Česa ljudje imajo. Saj naši ljudje sploh dajo radi svojemu duhovnemu. Ako bi gospod duhoven hotel tudi Šolo imeti. Padenci bi radi pripravili za to potrebne priprave, a oblastnije bi ga gotovo nada-rile tako, kakor vsakega drugega pomožnega učitelja.
Prijaviti naj se izvolijo čč. gg. pri krajnem županu i občinskem zastopniku Simonu Diliču v Padeni p. Pirano, Istra.
Podružnica sv. Cirila In Meloda v Postojni volila je začasno vodstvo ; In sicer : gg. Fr. Vičiča, na iŽu-pana, za predsednika; kaplana I. Lavren-čiča za namestnika; dr. J. Šegul|a za tajnika; Pader za namestnika; J. Dimnik, učitefj, za blagajnika; Josip Livrenčič, za namestnika. DruŠtvenikov je 63: ustanovnikov 19, letnikov 44.
Iz Šempasa nam pišejo dne 22 julija: Pravila podružnice sv. Cirila i Metoda je visoko ministerstvo potrdilo, koje smo včeraj vdobili. Podružnica prične koj delovati. Naša je dtuga na Goriškem; želeti hi bilo, da bi vsaka večja vas osnovala si svojo podružnico. Na delo, rojaki ll!
Tamur.
Iz itlalenedelje nam pišejo dne 22. julija. »Leposlovno bralno društvo pri Malinedelji« se je otvorilo z dnem 11.pulila t. I., popoludne bil je občni shod. Udom društva so se prebrala društvena pravila, ter razjaznil njih pomen; zelo potrebno je bilo takega društva tukaj, zlasti za mlajše. — Vsi narodi — ljudstva dandanes napredujejo, tedaj tudi mi ne smemo zaostati. Duh g. Krempla, našeja ntkiajnega župnika, še veje pri nas. On j-bil svoje dni velikan, kar je znano onim. ki se pečajo z književnostjo, loraj naj >• g urno prospeva naše mlado društvo. — Vsak začet«« je težak a konec sla i;.*. Majka Slava I — britki dnevi, ki si i . ž*4 prebila, mogoče da so šteti. — Zor* puca, bit če dana — tvoja je boločnoatl __Rudulj.
Mesto Zagreb ie vzelo 2.600 000 gld. na posodo od c. k. priv. kreditne banke; plačevalo bo 4 '/, % obresti ter povrne posojilo v 50 letih.
Kahvallnska železnica se kaj naglo gradi, dovršena je uža do M va, kamor se |e 14. julija slovesno odpila.
Papež Zoper sežiganje mr-llčev. Papeževi časniki priobćujejo dekret svetega urada, v katerem se vBem katoliČanun najostreje prepoveduje, stopati v društva, katerih namen je »detestabilem abusutu humana eorporaeremendi«(ostudno zlorabo stžiganja človeških trupel) podpirati, in morajo si tudi prizadevati, nagovarjati one, ki so v taka društva uže stopili, da se jim odpovedo.
Uurjava z nafto na vonjtb parnlklb. Po hvalinskec«! morji i na Volgi vozeči se parniki uže dalj časa kurijo Kotle z petroljem ali odpadki od nafte, enako tudi zakavkaške železnice hlapone. Zdaj so tudi uže zunanji vojni brodovi začeli to kuijavo uvajati, če tuai ni ceneja od kurjave s premogom, pa ima druge velike prednosti. Angleško mornarlČno ministerstvo je najprej ukazalo kurjavo oklopnice »Deva^ationu s petroljem. S tem si je pridobilo ua ladiji veliko prostora i ui več potreb i, tol kokrat premoga nakladati. »DevasUlion t je mogel le za 4 'I, dni premoga iiul>žiti, s petri l em pa se ta brod lahko za čO dni preskrbi.
Izvožnja čeških obrtniških Izdelkov v Ameriko jako raste. Vrednost vaeh v drugem četrtletji 1SS6. s Češkega v severno Ameriko izvoženih pridelkov znaša 730.674 dolarjev, lansko let'» je tnaštla le polovico tega zneska; nai bolj napreduje izvožnja stekla, ki znašt polovico vrednosti vstj izvož-ije. Vsa izvožnja iz Avstrija v omenjenem četrtletji je znašala v vrednosti 1.762.243 dolarjev, tedaj spada na Češko skoraj polovica v^e vrednosti.
Ciospodarskega llsla goriškega 11. šl. za julij 1886. prejeli smo danes. Vsebina lista |e jako obširna in podučljiva. List se sam priporoča in bi morali kmetovalci priuno naročati se nanj.
Civilne liste evropskih vladarjev- Z«
evropske \laiarske dvore se plačuje na leto devetdeset milijonov goldinarjev, in sicer dobiva največ ruski car, to j-* 24 miliionov, i najmanj črnogorski knez, to je 60.000 golu. Po vsti dobivajo drugi vladarji: turški sultan 17 milijonov, avstrijski cesar 9 '/, mih; italijanski kralj 8 mil.; angleška kraljica 5.800.000 gld.; pruski vladar 5.800 0U0 gld.; španski dvor 4 800.000 gld., bavarski dvor 3.100 0 Ogld.; šveoski ovor 2.300.100 gld./ belgišk' dvor 2.100.00U gld.; portugalski 1.900.000 <<.; Baksoiicki 1 500.000 gld.; danski 1.200.00» gld.; virtemberški 1 mil. gld.; holandski 800.000 gld.; badenski 700.000 gld.; grški 650.000 gld.; rumunski 620.000 gld.; srbski 450.000 gld. in bolgarski 300 000 Kid.
Troški severno-amerikanskih vojn. Vojna za neodvisnost Od AngleŠKe je stala 6 milijonov, vejna v letu 1812. 115 milijonov, vojua z Meh ko 135 milijonov in zadnja notranja vojna 6.190 milijonov dolarjev.
EDINOST
Telegram Edinosti.
Podgorje v Istri 23. julija. Do-dopoludne ob 10. uri velik požar pri nas, zgorelo 7 hiš, človek nobeden, tudi nobena glava živine. — Čast iu hvala načelniku postaje, ki je poslal vso osobje z dvema brizgalnicaina, da so s pomočjo domačih požar vkrotili. — Škode je do f. 5000, zavarovan je bil en sam kmet pri Slaviji, 2 pogoreli hiši ste bili nove, pa ne zava-varovani. (Podgorje je prva železniška postaja za Kozino proti notranji Istri. Ured.)
Tržno poročilu.
Kava — kupčija je Živahna, cene više tendenca je dobra. — Prodalo se je te dni 1200 vreč Rio po f. 50 do f, 63—, 300 vreč Santos po f. 52.50 do f. 62.—, 200 vreč Manila po f. 55.50 do f. 56.—, 100 ftrdov Moka f. 115 do f. 120.—, Oy-lon planf, stane f. 86 do f. 138.
Siadkor — vsled naročeb iz nostranj-skega se je kupčija, zboljšala in so cene nostalj nekoliko više; prodalo seje t« dni 8000 vreč sladkorja po f. 19 50 do f. 22.50.
Sadje. — Pomeranče in limoni iskani; danes Stanejo pomeranče f. 7 do f. 8 50, limo ni f. 6 <io f. 13. — Vše drugo sadje po n^spremenjih cenah in malo iskano.
Olje — slaha kupčija; jeiilno f. 34 do f. 4O, namizno f. 50 do t. 6K.
Petrolje — amerikansko f. 8.50, rusko f. 7.50 do f. 7.75.
Riž — italijanski f. 14 do f.2l.—. birmanski f. 11.— d0 f. 14.50.
DomaČi pridelki — fižol navadni ru-deči f. 8.50 no f. 9'—, maslo dobro štajersko f 86do f. 95.
Žito — nobene kupčije, cene slabe in le nominalne.
Les — cene jako slabe, kupčija mla-hov:-.
Seno — dobro konjsko novo f. 1.50 do t. 1.70, staro volovsko f. 2.50 do f. 2 80.
Borsno poročilo.
Borsa prav mlahova, kurzi pa uže več časa skoro stalni in nespremenjeni.
I>uiiaj*ka Bor«a
dne 2C. julija
Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 20	kr
Enotni drž. dolg v srebru	85 •	85	•
Zlata renta......118 »	75	»
5•/, avst. ....	102 •	—	•
Delnice narodne banke . .	874 »	—	•
Kreditne de'^tse ....	277 >	80	.
London 10 lir steriin . .	126 •	10	■
Napoleon..............10 »	01	>
C. kr. cekini............5 »	93	.
Kr. državnih mark ...	61 ■	85	•
Mod navade je pri človeku izredno velika, radi česa je prav težko jo premagati. Pri vsem tem svetujemo vsem onim, ki so rabili dolgo Časa pii navadni z »peki, he-morojdalnej obteženosti itd. odpuščajoča sredst va kakor rahaibsr, grenko sol, Sulz-bergove kapljice itd., nai se odloče ter poskušajo tudi znane R. Brandt-ove švicarske krogljic, z koj mi bodo prav zadovolji in spoznali bodo, da so švicarske pile najboljše čisteče sredstvo. Naj se dobro pazi, da ima vsaka Šal ulj i ca P. Brandt-ovih Švtcarskib pil n» sebi bel krž na rude-čim polju in R. Brandt-ovo znamje; vsaka drugačna naj se ne kupi. Na prodaj v lekarnah po 70 kr. jedna.
Spretnega
knigovodja in korespondenta, ki je slovenščine, nemščine in laščine popolnoma zmožen, vsprejme
3—1	valj čni mlin v Kranji.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto In naravno zdravilo je prava dobrodejna pomočin rd treba mnogih'besedi. <ia «e dokaže njihova Čudovita mo5. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vatrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na ietrih hi na rrfinict, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostib, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ler čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo sumo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	9—12
Prodajejo se v vseh »lavnih lekarnicah na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rotiš, G. B FaraboscM in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pok varjenih posnetkor, skuterhni se za volj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dusi nimajo nobene moči In vrednosti.
Trgovina 88 A. Majer-jevega
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(i>ivov»rna na paro)
priporoča
Cesarsko, iu lioek-pivo
v skrinjlcth po 25 in 50 stekl.
tmmmsčšiBiMmmm*
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si Človek Izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, i2lečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi Čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva zmes.
Edini JeruznlomNki bnl-znm si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne m^Či pravico prednosti nad vsemi dosndaj v tej stroki poznanimi zdra-vilaini, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče prašanje po niemu. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n»ga ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane JBO novcev.	38—28
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni Marku Ravasini, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E Palisca.
ti(««MNH
Domača trgovina 1
A. KRAJCAR i
trgovec na Greti poleg škarpe, naznanja slav. občinstvu, da je odprl v ulici
Barrierra vecchia št. 5
novo pekarijo in prodajalnico, v ka-terej bode po najnižej ceni prodajal razne jestvine. kukor so: raznovrstni kruh, moka bela in rumena, koruzo, ^oves, posevke, sladkor, kavo, mjilo, olje, ocet in sploh vse jestvine, katere potrebujo družine. Govori se slovensko, hrvatsko in italijansko.

Kdor hoee na hlad!
Poleg prekrasnega mesti Kamnik v najlepšej leyi in uprav pol-g nove želez niče, ki se bole gradila. je naprodaj leoa nova hiša, v katerej j^ 6 sob, izba kuhinja, klet potem je pob g hiše veliki obokan hlev, senik. Šupi za voze, hlev r-.\ preŠiče in še razni drugi prostori. — K hiši spada tudi mali in vegj vrt, notem več njiv, senožeti in nekaj gozda, vsega skup nad 30 oralov.
Gena je 7000 gld. ; plačilni pogoji jako ugodni.
NatanjČneje se more pozveMi pri našem upravništvu Via Torente 12.
Najboljši
papir eigaretke
20-30
je pristni
LE HGUBLGN
franc. fabrikat Cau lejev in flenrjev v Parizu
S car i se pred ponarejanjem.
Ta papir gorko pru|>oro6ij<> gospodje drl, J.J. Pohl, K. I.udvlg, K. Lippniuun prolesorj l kemije na ilunajsk. vatiuUflftu,
radi njegove najbolj!)': kakovosti, radi njegove ćimo'-i in zatu, kor v nJem ni nikako drugo zdravju Škodljive Lvarine.) jJ
7' »r,,,t.J
fABHICANTS.
17 Ra« Ntrai^r i P\RIS
' Fac-Simlle de 1'Etiguntte
Cegnarjev Viljem Teli
se nrodaia v tiskarni Dolenčevi po ;_© HO I (lov.
Okrajne in popotovalne
zastopnike
Hprejema
vzajemno zavarovalna banka „SLAVIJA" v Pragi.
Ker je sedaj po košnji in žetvi in vsled pekoše vročine najpripravnejši čas z;i sklepanje vsakovrstnih zavarovanj proti požaru, želeti jo, Ha hi slovenski roiloljubje prevzemni i zastope vseskozi narodne zavarovalnice »Slaviju«. Svoji k svojimi bodi nam vedno geslo!
Trud, ki je združen z zastopniškim poslovanjem, povraća primerno
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani
(na Kongresnem trgu 8t. 7) kamor naj se pošiljajo ponudbe.
Assicurazioni generali
\ Trsili
(duštvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ružtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra JS84 f. 31,490.875 83 Premije za poterjuti v naslednjih letih	f 21,006 Gll'33 Glavnica za zavarovanje žive-
nja do 31. decembra'1884. f. 83,174.^57-98 Plačana povračila: n) v letu 1884	f. 8,637.596 13
b) od začetka društva do 31. decembra 1884.	f. 178,423.338-51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanju in sploh vsa natanjčneja pojasni a se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scalalll. v prvem nadstropji.	19-36
Razkužil j oče sredstvo
stranisća in vsak Hrug kraj — popolnoma neškodljivo zdravju.
Najbolj ekonomično in povsod rabljeno.
Ha se razkuži kako stranišče zlije naj s^ vsaki dan notri 2 žlici te tekočine. Za vsak druer kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pcacdo nekoliko /.lic postaviti posodo v kak kct. ter menjati ga je enkrat na teden.
Simo v Lekarnici R0VIS v Trstu
V istei lekarni so na prodai slavno znane
PR0TIK0LERICNE KAPLJICE
izvrstno ore^^rvativno sredstvo FAcTLER-;evo
IZVLEČEK iz anti'skega tamarinda
hladeča in dobro okusna pijača priporočljiva vzlasti za veliko toploto.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denurne vlnge v bankovcih od 50 Poldov (in vsacega zneski vg:ik dan v te'inu, rn-zun praznikov, in »icer od 9. ure do 12 U'e onoludne, Ob neleljah oa od 10. do 11. ure zjutraj. Ohrepti na knjižne . 3°10 Plačuje vsak dan od 9. tlo 12. me opoludne. Zneske do 50 gld. prav prerei. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske o i 100 do 1000 el z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpoved bo 5 dni. Eskomptuje meniice. domb iPrane na
ti ž iškem trgu po......3'[4UI0
Posojuje na državne nipirje avst'ij-
8ko-ogr«ke do 1000 ul. po . . 4*lt°i° više zneske v tekočem računu no..........'i1!,0'«
Daje denar tudi p»rti vknjiženiu na posestva v Trstu, obresti po dogovoru
Trst. 24. marclja 188!. —9
r ci O )
te
7'co 'f >
B o
|o Pu
P
ISr
2 .S C O S n aj o
.2 a c •= ? £ £

v v £ £ m ** ^
" £ - o
> > •» C
3 S. I
K Sifisgss
o "o E	c 5 «
c a ^ « . / iz
o » > tj č £ ° X B
"> © t
a	« A
■=. 2 ^	S 'Z
« -S a	rt %
« £ ®	-m a
2 « v Jr
^Za
<ui—J „ ® w	l m a

^ = C
^ O

v >« c iT
si S B us^
« O) -2	> <L —
^fS-S >
-
ir.
O
~ U
'r.
O O
■o ja
n t» •
S « -
M O
iS y Ctr « __ £
O
C
a.
as
JJ |S ® S "H
Jo
2«aoJ T3	£ C
N - u > -S"
O.S i «,E
•2 E N J
(t ri w> -I 4>
K
£
•j ca
£ B
w — /T o fl (L
©	oi	J;
N	B	—
N	rt	H
~	N	•
t- ^ a
3
£ P- « -e H J 03 O,
— j* a m
SI 1
Gosp Gabr.Plcoli-ju, lekarničarju v Ljubljani
Nft lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so nrd dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in zlati žili	42—50
Ljubljana, mesec januar 1884
Dr Emil ritei pl. Stfichl, c. k. vladni svetovalec in de*elno-sanitnet poroBevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarmčarja Piccoli-ja hitre In preču dne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnopo ljudi moje in sosedne župnije; komaj prtt. če dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esener, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomlnj, Primorsko.
Antirrhoumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih Čutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pattilje fintonlnake; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 gld.
Saliollne paatile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davicl (difteritis), plučnim, pranim In vr..triim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Zel lični prani alrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelam sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-shzenju, kašliu, bripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odruičem naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vaa druga zdravila M zmiraj frlina dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri angel u» v LJubljani
na Dunajskej cesti,
kder ae naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE a* oooupa dl tutte le operazloni di Banoa e dl Cambio valute.
a) Accetta rersamenfi in conto c.orrente:
Abbuonando 1* interesse annuo per Banconote 3|/4 °/0 con preavviso di 5 giornl 3 f. » , „ » 12 . 3'/« ,. a sei mesi fisso
per Napoleoni 2*l* % .»ion preavviso di 20 giornl 3 .. ». „ , 4U • ,, ,	,3 mesi
3 1......6 .
/'cr ti lett<!re dl Vcwamento in olroolft/ione U nuovo	ii»interesse andrli in vl-jore u imrtire
dal Blorno 1». 3S. aprilu, a. iua|fgii>, 18. luglioe 18. ottolire a sodiinilii dol prenvviso.
Tria.-ti« 13 Aprile 18B0.
b:' kanco GIIIO
abbuoi.. do 11 30/o interesse annuo sino
aualur.r đsomma; prelevazlonl sino a orlni i: .000 a vi.st.ii verso ch6que ; import' f Rglorl preavviso a van ti Ir. Borsa. — Gi). erina dei versamenti in apnosito llbrett .
^C.': nle^giii nertuttil versi enti fatti a qualsiasi ora d' ulflclo la a.uta del medesimo ijinrno.
AaMume pel p oprl oor-rontimti l' incassn di Cambiali per Trieste, Vtenna e Budapest, rilascia loro assegni per qneste nI time piutte ed accorda loro lefacollUjt domiclliar« efletti presso la sua cassa franoo «1* ogni »peNa por onnI. bj S' incarica delVacquisto e della vendita di etfetti pubblicl, valute e divise,
nonehe deli' incusso d'assegni, cambiali t gione.
biali e coupons, verso
io a asseqt
*o l/»°/'o di
provig-
c) accorda ai suni cornmittenti la facolta di deposi/are efetti di qualstasi specie e ne cura gratis Vtncasso di coupons alla teadema.
La Filiale della Banca Union
iNeztone »leroll s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate. oppure poli/.ze di carico o Warrants.	2-2-11
Lastnik nniStvo .KDINOSr. — i?duUlj |n ortyovorni uredni. VIK TO H DOL
KNL
>n '»f tiska* na V. Dolerca v Ti>tu.