ppwm I BUY" flM .UNITED J mHi STATES, T^WAR m/BONDS Wm 'ANDi »STAMPS AMERICAN IN 6. iT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNIN( DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 31, 1942 LETO XLV. - VOL. XLV. V torek je konec lova V -torek zvečer ob G:30 (vojni čas, ali kar že) bo naš zajček zopet svobodne-je dihal po ohijski gmajni, ko bodo morali lovci razdreti svoje puške, jih namazati in spraviti za nekaj časa pod straž. Takrat bo namreč konec sedanje lovske sezije. Toda letošnja lovska licenca je veljavna še do 1. septembra 1043, če vam to kaj pomaga. To je še edino, ki ni racio-nira.no v teh vojnih časih. Mirhael Vuk Kakor smo že poročali, da je umrl Michael Vuk, star 63 let. Stanoval je na 5431 Lake Court in je bil doma iz Kamne gorice na Gorenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 39 leti. Žena mu je umrla pred 13 leti. Tukaj zapušča tri sinove: Michael, Anthony in Corp. Frank, hčer Helen, brata Johna in sestro Mary Lesiak. Bil je član društva Slovenec, št. 1 SDZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob deveti uri v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na pokopališče Kalvari-jo. Naj v miru počiva, preostalim sožalje! Anton Yerkic Včeraj je nanagloma preminil rojak Anton Yerkic, stanujoč na 17806 Delavan Rd. Bil je star 54 let in je bil doma iz vasi Dobravlja pri Sv. Križu nad Ipavo, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Leo-poldo, sina Sgt. Anthony v Air Corp v Fort Sill, Oklahoma, tri hčere: Pauline, poročena Gubane; Jennie, poročena Urban-cic in Dorothy in vnukinjo Cor-inne Gubane. V stari domovini zapušča bjrata Valentina in dve sestri, Ivanka in Jililija. Bil je član društva Ipavski raj, št. 312 SNPJ. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Cas pogreba bo poročan pozneje. Vojaki, stari nad 38 let, prihajajo v civil Washington. — Moški, stari nad 38 let, ki so dozdaj nosili puško za Strica Sama, že odhajajo v civil, kjer bodo prijeli za delo v vojni industriji ali na polju, kar je oboje v tem času zelo važno. Dasi je postava, da armada ne sprejme nad 38 let stare pod orožje, komaj en mesec stara, pa že poslu j e v polnem obsegu. starosti so iz armade oni, ki 1) sami prosijo za časten odpust, 2) ki so radi starosti nesposobni za vojaščino in bi bili bolj koristni v industriji in 3) a ko tak vojak predloži dokaze, da bo zaposlen v važni vojni industriji ali na farmah. Iz raznih naselbin lijska legislatura bo &jšala postave za Usko delo Columbus, O. — Guverner ,, 'cker je izjavil, da bo pripo-;al bodoči državni legislaturi, ft spremeni delavske postave v Pko, da bo več žensk lahko de-v vojni industriji in da bo-% lahko delale tudi daljše ure. azijski zakoni zdaj zelo ome-»ejo žensko delo, določujejo, jj ^na dela smejo ženske oprav-\ in koliko ur smejo delati v \ Wtriji. Zdaj je zaposlenih v \ Wi 200,000 žensk, nadaljnih J [J.000 se jih bo takoj potrebo- Nemci so v eni vasi ubili 170 Poljakov London. — Poljska vlada v pregnanstvu poroča, da so nemške oblasti pomorile v vasi Ki-tow na Poljskem 170 oseb. To so bili vsi kmetski ljudje, ki so se upirali nemškim oblastnikom. Nemci so zaprli sorodnike dr. Beneša Bern, Švica.—Časopisje poroča-, da so nemške oblasti na Češkem zaprle vse sorodnike dr. Edvard Beneša, predsednika češke vlade v pregnanstvu. Proti njim bodo Nemci izvajali reprisalije sorazmerno z akcijo dr. Beneša v Londonu proti nacijem. Ustava zdaj, na primer, pre-veduje delati ženskam več kot Ur na teden v industriji in E kot 48 ur v uradih, ženske Prosti od 18 do 21 let ne sme-delati v tovarnah v času od Zvečer do 6 zjutraj. Postava t tudi prepoveduje obratovalo ve vrste strojev, ^ko bo legislatura spremenite postave, bo vendar pazila ■ 'tem, da se bo varovalo zdra-w ženskih delavk v industri ji. TO SE PRA\I MOČNO K1HN1TI Norwich, N. Y. — Louis Robinson v tukajšnjem mestu je ko silno kihnil; da si je pri tem zlomil dvoje reber. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 31, 1942 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. JAMES DKBEVBC Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko In Kaijado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto «7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: / United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year CT. S. and Canada $3.50 tor fl months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-claas matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 305 Thur., Dec. 31, 1942 Glavni dogodki v 1942 Ker z današnjo številko zaključujemo leto 1942, naj podamo čitateljem v kratkem glavne svetovne dogodke v tem letu na političnem, ekonomskem in bojnem polju. JANUAR % Predsednik Roosevelt je predložil kongresu vojni proračun v vsoti $56,000,000,000. — Donald Nelson je bil imenovan načelnikom urada za vojno produkcijo. — Prve ameriške Čete so dospele na Severno Irsko. — Ameriška mornarica je napadla japonski konvoj v ožini Macassar. FEBRUAR Ameriška bojna mornarica je obstreljevala otoke Marshall in Gilbert. — Francoski parnik Normandie je začel goreti in se je sesedel v newyorškem pristanišču. — Sin-gapor je padel; Japonci prodirajo proti Indiji. MAREC Java in Rangoon sta padla Japoncem v roke. — Osiške podmornice so pričele z napadi ob ameriškem obrežju. — Hitler je napovedal popolno zmago "v poletju." — General MacArthur je dobil ukaz, da odide v Avstralijo. — Vlada je ukazala racioniranje sladkorja in gazolina. — Ameriška mornarica napade otoke Marcus in Wake. APRIL Vse-indski kongres je zavrnil ponudbo Anglije, da dobi neodvisnost šele po vojni. — Amerikanci so izpraznili polotok Bataan. 65,000 vojakov je padlo Japoncem v roke. — Ameriški bombniki bombardirajo Tokio in druga japonska mesta. — Angleški bombniki so uničili pristanišče Rostock na Baltiškem morju. — Burmeška vlada beži iz dežele. MAJ Trdnjava Corregidor v zalivu Manila pade Japoncem v roke. — Ameriško ladjevje premaga Japonce v Coralskem morju. — Ženski pomožni armadni zbor dobi pravico organiziranja. JUNIJ Angleški bombniki napadajo Kolin, Bremen in Essen. — Japonci bombardirajo pristanišča Dutch na Aleutih. — Ameriška bojna mornarica izvojuje veliko zmago nad Japonci pri otoku Midway. — Japonci okupirajo zahodne Aleute. — Nemški general Rommel požene Angleže iz Libije. JULIJ .. Ruska trdnjava na Črnem morju, Sebastopol, pade Nemcem v roke. — Nemci se pomaknejo 70 milj do reke Nila v Egipt. — Nemci začno z ofenzivo proti Stalingradu. — Roosevelt imenuje admirala Leahya svojim osebnim svetovalcem. AVGUST V Washingtonu je usmrčenih šest nemških saboterjev. — Ameriški marini se izkrcajo na otoku Guadalcanal. — Indski voditelj Gandhi pride v ječo, ker je grozil z splošno vstajo proti Angliji. — Ameriški, kanadski in angleški Commandos napadejo Diepp ena francoskem obrežju. SEPTEMBER Odbor, kateremu je načeloval.bankir Baruch, priporoča racioniranje gazolina, da se hrani s kavčukom. — Rommelov napad, namenjen proti Kairu, se je izjalovil. — Angleške Čete okupirajo francoski otok Madagaskar. OKTOBER Branitelji Stalingrada dajejo novo upanje zaveznikom. — Kongres sprejme predlog proti inflaciji. — 'Kongres odobri nove davke v vsoti $8,525,000,000. — Kongres odobri predlog, da se pokliče v vojaško službo 18 in 19 let stare. NOVEMBER Angleži začno z ofenzivo proti Rommelu, ki se od tega časa ni več ustavil. — Zavezniki začno z bombardiranjem Italije. — Ameriške čete se izkrcajo v Severni Afriki. Ameriška bojna mornarica nabije Japonce pri Solomonskem otočju. — Pri volitvah v Ameriki so doživeli republikanci precejšno zm'ago. — V-bostonskem nočnem klubu je zgorelo skoro 500 oseb. DECEMBER Rusi so pričeli z ofenzivo na vsej fronti. — V Tuniziji se pripravljajo zavezniki za odločilno bitko, da poženo osi-šče.'iz Afrike. — Admiral Darlan, ki je izročil francosko Afriko zaveznikom, je bil zavratno umorjen. IN V LETU 194.3? Ves svet želi in upa, da bo v tem letu konec Hitlerja, Mussoiinija in Hirohitija, da bo zopet zasijala zlata svoboda podjarmljenim narodom, med temi tudi našemu narodu v Ktari domovini, ki bo morda leto osorej praznoval novo leto v novi, demokratični, federativni Jugoslaviji, kjer bo zopet gospod na svoji slovenski zemlji. V dosego tega mora pa zmagati ameriško, odnosno orožje Združenih narodov. Zato bomo morali mnogo pripomoči mi, ki smo ostali doma. Naj ne bo za nas nobena žrtev prevelika, nobeno delo prenaporno. Za zmago naših ameriških fantov moramo biti pripravljeni žrtvovati ves, kar imamo. BESEDA IZ NARODA Za naše vojake Predzadnjo sredo je Mr. Rožanc sklical sestanek v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na ta sestanek so bili povabljeni očetje in matere slovenskih fantov, ki služijo Strica Sama. Namen tega sestanka je bil, da se priredi na Silvestrov večer veselico v prid naših slovenskih fantov-vojakov. Izvoljen je bil tudi odbor, ki bo uradoval za časa vojne. Urade so prevzeli sledeči predsednik John Rožanc, podpredsednica Mary Jerman, drugi podpredsednik Frank Kocin, tajnik in blagajnik Joe Po-zelnik in pet nadzornikov. Direktorij Slovenskega doma nam je dal dvorano za seje brezplačno na razpolago in za veselico pa nam je odstopil Silvestrov večer. Zato pa je bil sklep te seje, da se na Silvestrov večer priredi veselica v prid naših slovenskih fantov. Vso pomoč so nam obljubili tudi direktorji doma in pa ženski klub Slovenskega doma nam bo pomagal, kjer bo treba. Zato pa ste vabljeni vsi starši, žene, bratje in sestre, da se gotovo udeležite te prireditve. Samo pomisliti, kako bodo veseli naši fantje, ko bodo zvedeli, da vedno mislimo nanje in da še niso pozabljeni od vseh svojih prijateljev. Kar bo denarja ostalo od te prireditve, se bo porabilo za darila našim vojakom in potem kar bo že. Gotovo vsi vemo, da starši pišejo svojim sinovom, ali včasih fantje bolj upoštevajo prijatelja kakor pa svoje domače, kadar od njega prejmejo kakšno pisemce. Ta klub se bo lahko večkrat sešel in na takih sestankih se bomo lahko pogovorili kje naši fantje služijo in potem jim bomo lahko i>oSlali naslove,' da si bodo tudi fantje medsebojno lahko dopisovali, ker so tako raztreseni po vsem svetu, da sami nikdar ne izvedo, kje se^kak njih prijatelj nahaja. Take klube imajo tudi drugi narodi, zato pa stopimo skupaj tudi Slovenci, da si včasih skupno potopimo svoje gorje ali pa da se tudi skupno razveselimo, kakor ie slučaj nanese. Nahajamo se v zelo resnih in žalostnih časih in vsi smo potrebni sočutja svojih prijateljev, zato pa si le rezervirajte nocojšnji večer in pridite na Silvestrovo v Slovenski dom na Holmes Ave. Vstopnine ne bo nobene. Veselili se bomo po svoji volji, če ne boste hoteli plesati, se boste pa lahko pogovorili s svojimi prijatelji, ker bo nekak družabni večer za stare in mlade. Pridite vsi, ne bo vam žal, ker bo vsega dovolj za vse. Pozdrav vsem očetom in materam slovenskih vojakov, Mary Jerman. -o- Delničarka seja na Prince Ave. Na delniški seji 20. decembra 1942 je bilo izvoljenih osem novih direktorjev, ki bodo vozili usodo Slovenske delavske dvorane v letu 1948 poleg ostalih prejšnjih dveh direktorjev, dveh skrbnic in managerja. Zbornica je sklenila kupiti za $500 U. S. Victory bondov ter darovala iz blagajne organizaciji JPO-SS $50 v pomoč zatiranim Slovencem v stari domovini in med navzočimi delničarji se je nabralo še vsoto $7.70, torej skupni prispevek $57.70. Odbor za leto 1943 je sledeč: predsednik Peter Segulin; podpredsednik Gasper Segulin; tajnik Anton Miklavcic; blagajnik Rudolph Rožanc; zapisnikar j mašne hlače Gasper Segulin; predsednik nad- j prav. zornega .odbora A,hdy March; John Vatovec, Frank Arnšek in j liajbrže pri Leskočevih. Kako Martin Mirtel nadzorniki;! se bodo tam kaj obnesli, bom Frank Požar in John Taucar,1 po že drugič kaj poročal in po- gospodarski odbor; Frank V. Opaskar Jr. pravdnik; oskrbnici Mrs. Jennie Bartol in Mrs. Stella Mahnič; manager Anton Miklavcic; zastopnik organizacije Slovenskih narodnih domov v Ohio Frank V. Opaskar Jr., namestnik Anton Miklavcic; zastopnik za JPO-SS Anton Miklavcic, namestnik Rudolf Rožanc. Anton Miklavcic, tajnik 11006 Revere Ave. -o- Koline na Hubbard Rd. Klanje ščetincev na Hubbard Rd. je v polnem teku. Pri Žuž-kovih so jih splavili s tega sveta že več. Pri Perparjevih so se bili skoraj žili oni dan in so kar dva na en dan udušili. Povabili so bili tudi mene in to samo radi lepšega. Gotovo so si mislili, da če bi me ne povabili, bi se mi pa fržmgalo, ker itak vedo, da z mano ni dosti pri kakšnem delu. Res je, da primem z vso močjo ščetinca za rep in ga držim tako trdo, da bolj cvili, ko mu klavec pomaga z nožem na oni svet. Ko pa je ščetinec izdihni) in ga je treba lepo umiti in obriti, tedaj pa jaz hitro stopim v hišo in povprašujem, če je že jnogo-če voda zavrela in če pravijo, da je, tedaj pa jim svetujem, da naj puste še en čas vret, da bodo potem ščetine kar same odpadle in ne bo treba nič posebne muje in veliko naporne-..ga dela si bomo prihranili. Take nasvete pa dajem samo zato, da se dlje časa zdržu-jem pri mizi, kjer je navadno polno tistih dobrot. Se reče, letos pri Perparjevih ni bilo tistega običajnega z medom pomešanega, kot je bilo prej v navadi, John pravi, da so se čebele letos s^bo obnesle in niso nanesle kaj prida medu, ampak zato mu je pa trta toliko bolje obrodila. To je pa že tako dobra kapljica, da bi se je ne branil pa magari o polnoči. Zato pa John ni prav nič "stin-ži" z njim. Bog daj, da bi mu prihodnje leto trta še bolje obrodila. Potem, ko je pa ščetinec presekan na dva kosa, ga pa zneso v spodnje prostore, kajti tukaj imamo povsod tako urejeno, da se to delo naprej vrši blizu tam, kjer je shranjena tista nebeška kapljica. Ženske se navadno pri takem delu kaj pridno obračajo in čistijo čreva, mi moški pa navadno polnimo svoje. .. . Tako da proti koncu postanemo že precej gostobesedni in pri tem lepo dočakamo pečenih krvavic, katere so pa že tako dobro napravljene, da se človek kar ločiti ne more od njih. To vam je življenje, da se reče. Lepi so poletni časi, a za te bi jih ne zamenjal. Tako se vrti naprej in se bo vrtelo še precej časa predno bomo pospravili vse pujske iz naše vasi. Se reče, saj jih bomo nekaj še pridržali za spomladansko klanje. Meni ti časi in te dobrote prav ugajajo in no samo meni, ampak tudi moj želodec se prav ponaša z njimi.. Tako sem se obredil od teh dobrot, da so mi že kar "overalls" pretesne postale. Imam tudi ene ta zahmašne hlače, pa si jih za enkrat ne morem nataknit in to me precej ovira, da ne morem redno v cerkev, kot se to spodobi za dobrega kristi-jana. Bodi Bogu potoženo, saj mi bo morda odpušečno, ker ne bo vedno tako, posebno ne, ko bo klobas zmanjkalo. Tedaj se bo pa zopet vse usedlo po starem in "overalls" in ta zah-mi bodo zopet Druge koline bodo na vrsti tem pridejo pa na vrsto Peter-linovi. Oni pa pravijo, da bodo bolj pri ta zadnjih, ker hočejo pujske tako zrediti, da bo res nekaj videti in pa tudi ugrizniti. No vidite ljudje božji, koliko skomin sem vam napisal in vem, da si želite, da bi bili pri nas v času, ko se dele na Hubbard Rd. take dobrote. Sem pa radoveden, koliko bi vas bilo, ki bi hoteli biti tudi poleti v naši koži in prijeti za motiko ter iti na polje pod tisti sončni kolobar, ki tako pripeka, da človek postane kar vrtoglav kot bi pokadil eno faj-fco japonskega opia. Človek bi v tistem času najraje potegnil tisto svetlo zvezdo z neba, da bi ne vsipala tako vročil\žarkov na ubogega zemljana, ki se muči dan za dnem in premetava tisto motiko na vse mile viže po njivi. Zato pa je moja ohranjena še prav dobro in je kot nova. Iz tega pa lahko vidite, da sem jaz ves ta čas, kar sem tukaj, vedel, da bo vojska in da bo treba varčevat z železom in zato sem pa tudi varčeval z motiko, da jih sedaj ne bom nadlegoval za novo. Posebno pa je važno zato, ker imam jaz vse tako orodje posebej in nalašč zame napravljeno, saj sem si ga bil naročil iz Chicaga. Radi tega pa meni ne vzame dosti časa za posejanje in okopava-nje plevela. To tudi vidijo moji sosedje, da je tako, ker jaz se najraje sprehajam pod košato senco in ogledujem tiste prelepe vrtnice, ki se poganjajo v svet. Vidite tiste sence pa pogrešam v teh sibirskih dnevih, čeprav imam vso udobnost v spodnjih prostorih, kjer toplomer vedno kaže najmanj 70 stopinj pri furnezu, samo eno pa pogrešam, namreč udob nost, kot jo je imel nemški cesar po prvi svetovni vojni, ko je žagal drva. . . . V časopisih sem tudi čital, kako lepo prosijo pivce žganja, da naj bi se nikar tako ne nalivali in da naj bi bil vsak zadovoljen vsaj z enim kvortom na dan. Kaj pa vendar mislijo v Washingtonu?, ko ga pa celo leto niti en požirek nisem dele žen, le če pridem v Cleveland, no, tam pa že, se reče, pa po nesreči ga dobim, ker nisem va jen piti ne piva in še manj pa "šnopsa.'" Pa ker me dobri lju d je potretajo in tisti, natakarji vedno točijo le velike kožar ce piva in ker pa tega nisem vajen dosti piti, zato navadno pravim: ta malega mi daj — s tem mislim malo pivo, a na takar pa natoči raki je. Pa si ga naglej te, ker ne razume podeželskih ljudi, zato mu tudi ni zamere in izpiti moram, kar mi natoči j o, kajti če bi se branil bi se morda pa tistemu zameril, ki je naročil pijačo. Da pa ne pri de do kakšne fržmage, pa raje izpijem. Ar^pak veste, taki časi so zame jako redki. Po mojem mnenju bi morali narediti z žganjem prav tako kot so naredili s sladkorjem, kavo in gazolinom, da bi ga vsak moral dobiti gotovo količino, potem bi bil pa gotovo tudi jaz deležen teh dobrot. Sedaj pa dobim kaj takega samo, kadar pridem tja v Cleveland, ker le tam se delijo take dobrote med tako prijaznimi rojaki, kot so ravno v Clevelandu. Da bi jim bila le v.sa sreča naklonjena. Tako sva se bila sešla z bratom Andrejem Lekšetom do društva sv. Janeza. Jako prijazen človek je to in pa tudi nobenega centa se nisem mogel znebiti, dokler sem bil v njegovi družbi. Saj menda ljudje v Clevelandu že kar vedo, da podeželski človek nima denarja, ker ga pod milim nebom nima kje dobit. Sreča mi je bila tudi naklonjena, da sem se bil udeležil, kot samopostavljeni delegat, tudi slovenskega kongresa v v Clevelandu. Da sem bil pa deležen tega slavnega shoda, se moram pa v prvi vrsti zahvaliti moji dobri šoferki, ki me je bila potegnila v Cleveland. Tisti dan sem se počutil zelo srečnega, ker mi je bila sreča tako naklonjena, da sem lahko stopil v dvorano, ki je bila napolnjena, s samo slovensko inteligenco. Zborovanja se ravno nisem dosti udeležil, le to pa vem, da je šlo z veliko naglico naprej —čitano, odobravano, sprejeto. Niti ust ni imel nihče prilike odpret. Tudi z g. Ivan Zupanom sva si bila prav prijateljsko stisnila desnici in še s številnimi drugimi prijatelji. Opazil sem bil tam tudi Mrs. Mal-ly iz 63. ceste, ki je bila tudi delegatinja. Malo sva pokram-Ijala prav po prijateljsko. Končno pa bodite vsi pozdravljeni in vam želim prav vsem veselo in srečno novo leto. Frank Leskovic. -o- Načrti za mir Mednarodna Skupščina, katere se udeležuje 19 narodov "The Outpost," list, ki ga izdajajo Amerikanci v Angliji, prinaša v svoji številki za november naslednji članek o načrtih za bodoči mir. L o n d o n s k i medzavezniški zbor, ki se redno sestaja zdaj že več nego leto dni, je postal zbirališče prvakov poglavitnih zedinjenih narodov za "neovirane razgovore in pomenke." Tu gre za nekakšno neuradno ustanovo, ki je neovirana od vladnega nadzorstva in ne zasleduje nobenih posebnih političnih ciljev. Sestanki so privatni, tako da se morejo člani razgovarjati med seboj brez zadržkov. Begunci s kontinenta se ne boje, da bi mogla Gestapo zlorabljati njihove izjave v škodo njihovih rodbin ali prijateljev, živečih v zasedenih ozemljih. Vsaka država ima pravico do deset članskih mest, katera so razdeljena po možnosti med najrazličnejše sloje narodnega življenja: parlament, vojska, verske ustanove, pravo, vzgoja, umetnost, znanosti, trgovina in industrija, poljedelstvo, delavske organizacije, časopisje itd. Tako se je zbrala družba mož in žen zares visokih zmožnosti. Predsednik je Viscount Cecil, dočim so podpredsednik gg. Jan Masaryk (češki minister za zunanje zadeve), profesor Rene Cassin (komisar pravoslovja in vzgoje borbenih Francozov), Avgust Zaleski (načelnik civilnega urada poljske republike) in M. Simopu-los (grški poslanik v Londonu). Devetnajst zedinjenih narodov je zastopanih v tem zboru, med njimi tudi Abesinija. Komisije strokovnjakov Konstruktivno delo te skup ščine izvršujejo ponajveč jko; misije strokovnjakov, ki se sestajajo v svrho proučevanja posebnih problemov in potem svoje zaključke objavljajo celotni skupščini. Prva komisija ima jako širok delokrog. Proučuje sredstva in možnosti podpore ljudstev živečih v zasedenih ozem ljih, obveščevanje, propagande na radiu, svarila naslovljena sovražnikom td. Že v mesecu januarju je celotna skupščina na podlagi predloga te komisije soglasno pooblastila Lorda Cecila,, da naslovi britanski in vsem drugim zavezniškim vladam pismo, v katerem je pripo-čila, da se Grčiji izjemoma dovoli propust dobave živil skozi blokado. Druga komisija se bavi s sodišči za vojne zločince. Dr. de Baer, načelnik načelnik belgijskih sodišč na Angleškem, je načelnik te komisije. Varnost v bodočnosti Tretja in Četrta komisija, katerih predmet je , bila varnost proti vojni v bodočnosti ter socialna in ekonomična rekonstrukcija, sta se zedinili v eno samo komisijo, ki pa ima različne podkomisije. Podkomisija A proučuje kolektivu0 h varnost—načelnik je sir Ralph Wedgwood, bivši generalni ravnatelj "London and Northeastern Railway-a. Podkomisija B se bavi z mednarodno '» organizacijo 'v bodočnosti. Njen načelnik j® g. Henry Roll in, bivši pravni svetnik belgijske vlade in predsednik mednarodne federacij zveze narodov. Večina članov je juristov, bivših uradnikov Zveze Narodov, ki izvrstno P°* znajo probleme mednarodnega ni j sodelovanja. Gospodarski lZ" vedenci in finančni strokovnJ8* ki sestavljajo podkomisijo predmet je gospodarstvo in nance v povojnem svetu. Beyen, Holandec in bivši raV' f2 ih et ak Hi ah ( i evi 0 5 in li, *rl Be, ko o natelj banke mednarodnih p'a" itjj čil, je na čelu te komisije. Načelnik komisije št. 5. je ^ Gilbert Murray, ki se bavi važnostjo vzgoje, vere, znan0* sti in poduka v povojni rekonstrukciji. Te komisije so v pretekle?1 letu razčistile mnogo začetni težkoč, a celotna skupščina, * se sestane vsak mesec enki'a_ je razpravljala o spl°®nl _ vprašanjih kakor na primef" "Sedanji položaj v zasedeni" ozemljih" — "Tretja točka A1* lantskega Carterja" —-ga malih držav v povojne1*1 svetu" (razpravo je vodil Pre sednik Beneš) — f'Umestn0? natančnejših izjav o mir°vn ciljih zedinjenih narod0^ (razpravo je vodil P- . Lyon) — "Sedanjost in bodoč nost I. L. O." Komisije začno letos od jati svoja poročila. Ako jih h celoČhi zbor odobril, bodo Pj slana vladam zedinjenih na1 na 5in se razvija nekakšno dov, da jih prouče. Na ta ev Die, Sec og n H Vi n n« lei ia, in fili ftai Dri, 'oji: sev SI nje skupnih idej o najvažn ših predmetih, katere m°r že zdaj začeti proučevati 8 ^ zavezniški narodi, da togi Pri P j «no m čirnbolje pripravljeni na an® op* 'i n te miru, kadar bo vojna koP^ ■Z^""" 0 če bi / verjam# Sa "eg ar pani PODOKNlC* NOVOLETNA HITLERJU (Zložil Križkaraž) Ta prelepa pesem se P0-*0^ /iži "ljubca moja kaj si stj^j sato torej ni potreba 110 lot. Torej poslušajte: 'Deutschland, Deutschland Ueber Alles!" kmalu več ne bodeš pel; ^ pač pa: '"Deutschland Alles!" boš preklinjal, k vragu se' Ruski medved s svojo tac° boža te in govori: "Slabo streljaš vojno raC°' truma tvoja že beži!" Mussolini, tvoj kompare, kmalu te zapustil bo. "Maledetto, nostro ni»rc-drugim v roke bo prešlo. Kiushu, Hida, Togo, Bit^ na Japonskem slabo Sre> da mikadu. Hirohitu beli vojna že lase. Spomni se Napoleona, Ruse dražit ko je šel: Padla je njegova krona, plačo je zato prejel. „.. mali« Schickelgruber, vraz.ii, 11 kadar prideš v našo PeS ' živega te iz kože djaj1, božali te z bičem fejst. In nato ti olja piti, dali sam'ga vražjega, -skušali kosti zlomiti ti, da duša bo odšla. • Trprie"11' H'eil! — Le trdno 1111 .'„ j 3 z redom tvojim ne bo «lC.' Vrag pocitraj te, in v*efl>' ti hudičev vseh hudič. P kei 8 ti V j a1 št jez ta sc fii : Ste 'rd dli !o kr, ■s. -V : le o 'je "Hi ; n % k Veli d i 'i bt J«as k le S 4 C ur 'tick love Mja an jir oc Slo °Vcc ore ' t Je en ■v j se je iT" AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 31, 1942 ko-eno! Iph av-ist- z 'V je irhi 3d- ije lOV ;OV 50- !ga iz- )a" C, tilt. 3 V' 18' dr-i io- EXXXTTYXXXX MAX: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU žttttttttttttttttttttt: fržal se boš člane besede, Wen se bom smel vrniti, ihatterhand nikdar ne sne besede. teboj poj dem." CIIIIXKIIIIXIXXXIXIIIIII |ako je! Pojdi pa povej ljudem, da se boš posve-poglavarji Utahov." 'je k svoji četi, govoril z ttiki, odložil orožje in Mjal lovce k jezeru, ahno taborsko življenje je ob jezeru. Navaji so res teli in kar koprneli, da bi ivali poraz tovarišev, le f > sta jih krotila Old Fire in Old Shatterhand. !tim poglavarjem Utahov li vezi, Timbabači so jih li, ko sta prispela Old rhand in poveljnik Uta-Sedel je k njim, tudi Dol-'0 je prisedel ter jim poči nesreči v rovu. o so se posvetovali in je prišel poglavar Tim-ev ter javil, da Utahi ejo mirovne pogoje. Nasedli zastopniki belih lov-'Oglavarji Navajov, Dolgo poglavarji Utahov k 'Stnemu zborovanju, več trajalo, slavnostni govor-nastopali in nazadnje so neizogibno mirovno pipo lenili "večni mir." Zado-ni zahtevala nobena a, le rdečkarji, Navaji, in Timbabači so slovesno Hi, da bodo belokožce, ki nameravali naseliti v kot-Mjazno sprejeli ter jih °jih močeh podpirali pri seveda za plačilo. Shatterhand je še vpra-'glavarje Utahov, ali so Pri rdečem cornel u kako Pa nobeden je ni videl, lo sq zatrjevali, da so °Parje sicer preiskali, na-| njih orožje, strelivo in *eči, risbe pa nobene,-Ugam jo je skril —\" je Old Firehand. 1 pa ga niso natančno pre- P-'-! r pa je na potrebujemo Saj poznamo skrivnost ■figa jezera in vemo, kje klad in kako se pride do Pa odrekli smo se skriv-ker dobimo za njo druge e." tem je bila zadeva za-v Srebrnem jezeru konkavno d j ana. štiri sto ljudi se je zbra-Jezeru, treba je bilo mis-prehrano. Najboljši 1 so se odpravili na lov in H zvečer obilen plen do-Stevilni ognji so zaplam-rdeči in beli so miroljub-ti k "slavnostni večerji." go jutro so se razšli. Uta-krenili na sever, Navaji 'S. Tudi. Timbabači so se v svoje wigwame. Dolgo 6 obljubil, da se bo radi Je posestva posvetoval s i starejšinami. *|s se je vrnil že črez tri poročal, da je zbor sta-njegov predlog sprejel I8i kupno ceno, ki jo je do-,Veliki medved. Treba je le da je oblast kupčijo po- belih lovcev in rafterjev PKastvo so se bližali ures-P.U. Vsi so bili srečni in le eden j6 pogodrnjeval, Castlepool. Dogovoril se Jumply Billom in stricem ftickom, prerijskim pesni-[°vcem, da ga bosta "Uala po divjem zapadu [San Francisco, pa niti na Jima ni hodilo, da bi se od Old Firehanda, niti F*1 o celega šopa dolarskih jJVcev ne, ki jima jih je po- Wd je bil pameten in uvi-ter jima ni zameril, je še nekaj tednov pri P^m jezeru in lovca sta |v rada spremljala na lov. se je začelo delo v kotline poslovil, dolgočasil se je, za srebrno rudo se ni zanimal, dovolj bogat je bil. Naročil si je četo Timbabačev, ki so dobro poznali svet proti zapadu, ter odjezdil z njimi novim doživljajem naproti. Tudi Winnetou in Old Shatterhand sta še poslovila. Ni jima bilo za zaklade jezera in kotline, tudi ne za deleže od srebrnega rudnika, odjezdila sta črez gore na jugovzhod, v ozemlje Apačev. Vsi drugi pa so ostali. Old Firehand je koj prve dni po sklenjenem miru odjezdil s poglavarjem Timbabačev in z Velikim medvedom v Filmore City, kjer so uredili kupno pogodbo. Drol je jezdil z njimi in si dal po Old Firehandu in Velikem medvedu pri notarju potrditi, da je rdeči cornel umrl in da je sodeloval pri zasledovanju. Dobil je obljubljeno nagrado. V Filmoru je naročil Old Firehand tudi orodje in stroje za pridobivanje rude. Crez dva meseca so stroji prispeli. In-ženjer Buttler je rfapeljal vq-dovod v kotlino in pridobivanje srebrne rude se je začelo. Žila je bila res izdatna. Vsak večer so tehtali in računali, dobiček je rastel in z njim deleži. In če je bil kateri dan posebno dobičkanosen, je šepnil Droll ves vesel bratrancu: "Če poj de tako naglo, si kmalu kupim kmetijo v svoji ljubi domovini!" In Holbble Frank je vsaiki-krat zadovoljno pokimal. "In moja vila je večinoma že gotova, vsaj v mojih mislih. Krasna stavba bo ob lepi Labi in še lepše bo ime, ki ji ga bom dal! In rojaki bodo občudovali malega Hobble Franka in rekli: 'Glejte, kak imeniten mož je!' — Govoril sem. Howgh!" KONEC RUDY BOŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v . večji količini za na dom. Postreže^ tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! GAY INN 6933 St. Clair Ave. Družinske mize na razpolago. Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) " MERRYMAKERS CAFE" 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) ~RE-NU AUTO BODY CO. 982 East. 152nd St. Popravimo vas avlo in prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! j J. 1'OZNIK — M. ŽELU DEC | GLenville 3830._____ FR. MIHčič CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9353 e% pivo, vino, žganje In dober pnnri iieK Se priporočamo za obLsk. Odprto do 2:30 zjutraj ~Eašt" 61st St. Garage FRANK RICK, lastni* U(H E. Gist St. HEenderson 9231 Se priporoča Z9 popravila in bar vanje vaSena avtomobila. Oelo u*fe> in dc«3rc. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo RcL IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV Nekega zimskega dne Dva dni je deževalo, potem je zapihala burja in prvi snežni kosmiči so na večer pobelili zasavsko pokrajino. Prvi sneg je danes; že smo na potu v lovišče. Trije gazimo zasneženo cesto za Savo: nadlogar G., moja rjava prepeličarka in jaz. Prav za prav bi morali opraviti to pot zaradi prevzema lesa, toda snežna odeja, ki na debelo pokriva bukovino, nam ta opravek onemogoča. Ker smo že ravno na potu in je vreme še kolikor toliko ugodno, posvetimo današnji dan lovu! Počasi se svetlika; iz Save se v jutranjem mrazu dvigajo meglice. Trije srnji sledovi prečkajo cesto, iz prota proti hribu : malo naprej je napravila lisica globoko brazdo skozi pra-šnato belino; in še nekoliko dalje: prva zajčja'sled ; nekaj velikih skokov, najbrž iz strahu pred bližajočo se zvitorepko. Iz bičevja zaslišimo klice divjih kriči in se preletava po bližnjem mere le nekoliko prekratko, ker, delu goščave, ki je bil od mojega zajec, še celo pa lisica, ne pride stojišča najbolj oddaljen, zato je tako hitro na strel. Da je pre- tudi nisem mogel slišati. Nad-peličarka z gonjo prenehala, ker logar napravi precej začuden jo je odpoklical, mu postaja šele obraz, ko opazi, da leži poleg sedaj polagoma jasno. mene na tleh zajec in ne lisica, Ker je krenil zajec proti dru- za katera je bil prepričan, da bo gi goščavi, in zajec je pri nas, v J našem lovišču, tako redka divjad, se odločim, da.ne bomo iskali drugega, temveč bom dal psi-co kar» na sled. Nadlogarja pošljem to pot na stojišče pod go- prišla meni v pest. Ker se že bliža poldne, odide-mo v dolino. Ko pridemo do Save, se najprej v velikem loku splazim do brega, ne da bi nale tel na race. Ker race zelo drže, da bo psica več škodovala kot! k menične da bi se še kaj bri- zopet začela goniti in tokrat sko-koristila. Ko mu na kratko ob- gala za zajca in njegovo sled.1 raj gotovo lisico, ker se gonja razložim vso zasnovo in zmožno- Nadlogar meni, da psica čisto j ni hotela premakniti iz goščave, sti prepeličarja, se mi neverno I dobro goni, vendar za naše raz- Ta druga gonja se je odigrala v in preudarno nasmiha, češ, saj bomo kmalu videli! Nadlogarja torej napotim na vrh goščave ob znani stečini, medtem ko si sam izberem dobro lisičje stojišče sredi^ visoke bukovine pod goščavo, ob ustju dveh grap, ki prihajata iz nje Ko pridem do stojišča, pokadim cigareto, nato še nekoliko počakam, kajti nadlogar mora iti še presneto daleč navzgor ,preden doseže svoje stojišče. Ves čas čakanja me zabavajo po bližnjem drevju skakajoče in čebljajoče sinice, ki se "vame skoraj zaletavajo, kar so me opazile, svareč okolico pred nevarnim človekom. Ko domnevam, da je logar dosegel svoje stojišče, šepnem psici: "Poženi!" jo odpnem, na kar psica v nekaj skokih izgine v goščavi, jaz pa mirno pričakujem nadaljnjih dogodkov. Dolgo se razen lešnikarice, ki rac; velika kanja zakroži v prvem zimskem soncu nad zeleno Savo. Z nadlogarjem se posvetujeva : v hrib bova šla, do dveh velikih goščav, morda je lisica v rebri in bo prišla pred prepeli-čarko na strel po stari stečini nad goščavo; čisto gotovo pa bo pridrncal pred cev ta ali oni stari gozdni zajec; ti zajci so pri nas tako redko posejani in vprav zavoljo tega tako vabljivi. Nazaj grede bomo pa šli za Savo, kjer bomo lahko spodili kakega lepega račaka in znabiti še skozi prot, kjer je odvišnih nekoliko samcev fazanov. Posebno nadlogar, ki ni še nikdar '.ovil s prepsličarjefm, je silno radoveden, kako se bo posrečil tako kombiniran lov: meni namreč, da je psica morda dobra gonjica na lisice in zajce, pa jo bo hitro zmešala številna srnjad in bo popihala za kakim kosom čez hrib in dot,' iižrkar jo bom lahko čakal dober del dneva: irlede šarjenja ob bregu Save in grmar.ienja v proti je prepričan, posekovju, nič ne gane. Končn0 se le popolnoma tiho potegneta dva kosa srnjadi iz goščave: srna in kozlič dolgo motrita, potem pa, ko se oglasi psica v goščavi, odskočita v dolino. V začetku slišim le tu pa tam kak glas; kmalu pa se razvije gonja, ki za kratek čas preneha, in se nato, sprva sicer nekoliko jecl.ja.je, potem pa krepko, nadaljuje. Gotovo je zajec napravil kljuko, kajti glas ni tako visok in strupen kot pri lisici. Zajec se vedno bolj približuje nadlo-garjevemu stojišču. Psica utihne. Čudno se mi zdi, zakaj ni padel strel in zakaj je psica na mah nehala goniti. Kmalu pride prepeličarka k meni, pri-pnem jo, nato se pa odpravim proti nadlogar j evemu stojišču. Nadlogar mi tamkaj takoj pokaže, kje je zajec prečkal star kolovoz. Pripoveduje mi, da je prišla psica po zajčji sledi do kolovoza, se ozirala na desno in levo; da bi jo pohvalil, jo je poklical k sebi. Psica ga je nato takoj zapustila in tekla navzdol ščavo, v bližino glavnega grab-j če je rumpa dovolj široka in na, sam se pa postavim k steči- breg zadosti zaraščen in jih za-ni na vrhu goščave in psico spustim. Psica se takoj oglasi in nekaj trenutkov za tem pridrvi v velikih skokih iz goščave precej močan srnjak; prepričan sem, da bo psica pritekla-tik za njim, zato imam že piščalko v ustih, da ji preprečim gonjo na srnjad. Toda zmotil sem se. Gonja se vedno bolj odmika in kmalu je ne čujem več. čez dobre četrt ure jo zopet zaslišim na nsprotni strani veiikega grabna, ki se razprostira pod menoj. Toda psica kmalu utihne in čez nekaj časa jo že opazim, kako se vrača k meni. Da bi videl, kaj bo napravila prepeličarka na sledi srnjaka, jo zopet pošljem v goščavo. Takoj se psica oglasi in že hiti zajec skoraj po sr njakovi sledi iz goščave. Po prvem strelu se nekoliko skrči, po drugem pa izgine v snegu. Psi-za je že iz goščave; takoj na povelje: "Aport, išči izgubljeno!" najde zajca, ga nekoliko potrese in mi ga kljub visokemu snegu hitro prinese. Kmalu po strelih dospe nadlogar do mojega stojišča in mi pripoveduje, da je zajec zopet prišel mimo njega izven strelne daljave, psica se je zopet ozirala po nadlogarjevi sledi, a je ni motil; zopet je povzela zajčjo sled preko glavnega jarka in od tam po rebri, tamkaj se je za trenutek zdrznila, šla nekoliko nazaj po svoji sledi in nato izginila v goščavi. Kmalu nato je Slika nam predstavlja francoske mornarje, ki so v Tpulon pristanišču pomagali uničiti francosko mornarico. Nemci so jih zajeli in sedaj so na potu v Ujetništvo. Slike, ki so jih posneli RAF kažejd skoro popolno uničenje francoske 'mornaricet ki se je nahajala v tem pristanišču. radi tega vedno veliko izpustimo, odpnem psico in jo pustim iskati čisto na kratko pred seboj. Kmalu se dvignejo pred nami prve race, ki vse zdrave odlete, ne da bi kdo streljal po njih. Nadlogar ju le ne gre v glavo, da more isti pes, ki je v hribu glasno gonil kot brak, v pro-tu na kratko iskati in ubogati na vsak migljaj. Ko se tako pogovarjava, se dvigne pred nama racak; strel, na kar pade guga-joč se na sredo toka. Prepeličarka skoči pogumno v vodo in po kratkem boju z valovi prinese racaka do mene, ne da bi ga na bregu izpustila. Ker se mi že oglaša želodec, vzamemo smer proti domu. Mimo grede pogledamo še zaton, porastel z bičevjem, kjer res dvignemo nekaj rac, ki glasno zaplahutajo in zavakajo iz ločja sredi vode. Dva strela in vsak od naju pobere lepega, zeleno-glavega racaka. Precej sva že utrujena z nadlogarjem, ko dospeva na cesto. Visok sneg in mraz sta naju pošteno zdelala. Psici pa se še nič lie zdi iti domov, nobene utrujenosti ne kaže, nasprotno, poželenje ima do lova na svojo roko, kar ji pa zabranim; tako mi mora ves čas hoditi ob nogi. Oči-vidno zelo užaljena uboga in s povešeno glavo stopica poleg mene proti domu. -o- Prodajalec časopisov Patrick McEh'oy, ki je prodajal časopisje na Long Island železnici - koro 50 let, je zapustil svojemu sinu premoženje.$70,000 in t'o največ government v bondih in AA obveznicah. * ijt >H ' Abraham Lincoln je bil najvišji predsednik, ki je meril v višino 6 čevljev in štiri palce in James Madison pa je bil najmanjši, ki je meril pet čevljev in štiri palce. Ss ijs V letu 1940 so izdelali v Zed. državah 53,856,986 avtomobilskih obročev ali za 1,171,378 več kot v letu 1939. VICTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS DELO DOBIJO Dobra služba Takoj se sprejme knjigovod-kinjo, ki ima nekaj predznanja. Stalna zaposlitev ali pa samo nekaj ur na dan. Zglasi-te se pri Norwood Appliance & Furniture, 819 E. 185. St. (2) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tern dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča, j Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK . vhod na 62. cesti, Knausovo po-; slopje. (Dec. 31, Jan. 4.) MALI OGLASI LEPA JABOLKA NAPRODAJ! Naprodaj im*am več sto buš-Ijev najboljših jabolk z moje farme. Ta jabolka boste lahko kupili v soboto v prodajalni v Kmetovem poslopju, Waterloo Rd. in 156. cesta, kjer je bila prej trgovina s sadjem. Pridite in videli boste, kako lepa in slastna jabolka so. Cena ja-ko zmerna. Pripeljemo jih tudi na dom, ako želite. Lahko jih naročite tudi po telefonu, če pokličete: IVanhoe 1008, ali IVanhoe 6632. Christ Mandel __a) Pohištvo naprodaj Proda se set za sprejemno sobo, set za jedilnico, skoraj nova peč, skoraj nova električna ledenica. Zglasite se na 18037 Marcella Rd. (305) Lepa prilika Naprodaj je popravljalnica čevljev z vsem orodjem in stroji. Na teden dela $100 prometa in več. Zglasite se na 14610 St. Clair Ave., ali pokličite IVanhoe S045. Jako lepa prilika za podjetnega človeka (x) | Oblak Furniture Co. ■ TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIE AVE. HEnderson 2978 O o i> o t t o o o BLESS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zasconstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. K En more 0X08 (SODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvar-ienih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne- Vid mora biti tale. da lahko razločite Številke na me-trvi brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnja v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni bo-'ite v vsakem ozira. EDWARD A. HISS ••lvarna—-farmacija in optometrtatičn« potrebščine 7102 St. Clair Ave. 'je Slika nam predstavlja rešenee s potapljate transportne ladje Prcsidev! Coolulge, ki zadela na morsko mino ob Salomonskih otokih, ko se bližajo obrežju. jjp "Every dime and dollar not vitally needed for .absolute necessities should go into WAR BONDS and STAMPS to add to the striking power of our armed forces." —Fbanklin D. Boosevelt, President of the United Statu. * * * Think War! Act Warl Buy WAR SAVINGS BONDS—at least 10% of your pay every paydayl - »Ml JJIWg" /.AKRAJSEK FUNERAL HOME, too, tiOlfi St. Clair Ave. Telefon: ENdicott SUS Ignac Slapnik, st. - CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue H Enderson 1126 For Victory... Buy U. Š. DEFENSE BONDS STAMPS . vsak čas lahko s- >-cilnikar in družina, Mis. Mary Turk, Mr. in Mrs. Fr. Mertic, Mrs. Mary Kuhar, Mrs. Louise Germ, Mr. John Oster, Rossdale Dairy, Mr. in Mrs. F. Mencin, Mrs-John Sekera, Mrs. Kucha, Mr. Frank Toporis, družin* Zupančič, Mr. Charles Karlinger, Mr. in Mrs. Walter Guzik, Mrs. Mary Struinbel, Mr. in Mrs. Finzgar, Mr-in Mrs. Joe1 Zupančič Jr., Mr. in Mrs. Kordick, Mr-Nick Zuro, Mr. in Mrs. Frank Bokar, Miss Mary Shel-lew, Mrs. John Milner, Mrs. Mary Fortuna, Mr. Jo® Vidmar, Mrs. Jennie Pekol, Misses Pauline in Josephine Gorsha, Kaplan družina, Mr. in Mrs. Henry K^P" * Ian, Mr. in Mrs. Jack Cernilogar, Mr. in Mrs. Geo-Poje Jr., Mr. in Mrs. John Gusdonovic, Mrs. Frances Fabec, družina Verbic, Mr. Jchnl Petnosic, Mr. in Mrs-Laurie, Mr. in Mrs. J. Hočevar, Mrs. Bencelic, Mr. in Mrs. Skuly, Mr. in Mis. Pierce, Mr. in Mrs. Frank Smole Sr., Mr. in Mrs. Louis Fabec, Mr. Joseph Struinbel, Mr. in Mrs. Joseph Jernejcic, Mrs. Frank K oren, Mr. in Mrs. Gregorc, Mi*, in Mrs. Retar, Mrs. Brade-chik, Mr. in Mrs. Barte'lme, Mrs. Mary Bradač. Nadalje naj velja naša iskrena zahvala vsem, W so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago priliki pogreba. • Prisrčno sc želimo zahvaliti članom društva Slovenec. št. 1 SDZ in društva Carniola Tent, št. 1288 T. M« ki so sc udeležili svete maše in pogreba, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnem" počitku. Našo prisrčo zahvalo naj sprefjme pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za vso vsestransko prijazno naklonjenost in za lepo urejeni pogreb. Slučajno če smo katero ime pomotoma izpustili, prosimo, dal nam oprostite, ker se želimo vsem najpri" srčneje zahvaliti. Preljubi in nikdar pozabljeni soprog in očel, za" Iostna so naša. srca, ker Te ni več med nami. Botr T' je uro odločil in moral si se ločiti od nas. Tolaži na» le. misel, da se je dokočalo Tvoje mučno trpljenje 1 utrujen si legel k zasluženem večnem počitku. Ohranili Te bomo v sladkem spominu in v globoki žalos pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti sedaj podeli večni m r v hladni ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti! Žalujoči ostali: MARY' KOFOL, soproga. AUGUST (ki se nahaja v U. S. Army), EDWARP-JOHN in JACOB, sinovi. ROSE, poročena Hoffert, hči. EMU, in EDWARD, vnuka. Cleveland, O., 31. ddcembra, 1942. izginil, je sedaj zopet prišel v Štajer—Romulus Kern mu je ime. Pri vaših pridigarjih je našel zavetje, in sicer — kakor pravijo — na vaše povelje. Je-li to res?" Hendel je ledenomrzlo, mirno odgovoril; "Res je. To je moja stvar, ki samo mene briga. O tem nobene besede več!" Opata je zbodlo pri srcu, da je glasno zastokal. Počakal je, da mine bolečina, potem pa je govoril s krepkim, zapovedujo-čim glasom in je prekinil le, kadar se je vrnila bolečina: "O t/sm je še mnogo govoriti, moj gospod štajerski sodnik.— S tem, da sprejemate odpadnika, ne izzivate samo mene, ki sem bil njegov predstojnik, marveč ves naš red, sramotite našo sveto redovno obleko in prelamljate božje in človeške postave. Danes vprašam štajerskega sqdnika, hoče li storiti, kar je bilo že davno njego- va dolžnost — hoče li spoditi iz Štajra tega uskoka, tega nesramnega, verolomnega odpadnika, in sicer takoj in za vselej _v> Pri besedi "odpadnik" se je mladi Hendel prevzetno zasmejal. Njegov oče se je okrenil in ga pogledal. Albert je nejevoljno zaklical: "Zakaj se smejete?" Mladi Hendel je prešerno odgovoril: "Res je odpadnik. Škoda, da še vedno gleda menih iz njega." Albert ga je zavrnil : ''Res, prav tako, kakor se vidi na hudobnih angelih, da so bili nekdaj nebeški duhovi; zato so tem ostudnejši." Mladi lajtnant je porogljivo zategnil ustnice. "Ha, to ).je nedeljski pridigar! Takoj nam napravi pridigo!" iStari Hendel je med tem rekel opatu: (Dalje prihodnjič.) -o- Kupujte vojne bonde! TISTO EK.ST'RA NEKAJ Johna Govže NAZNANILO m ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, ln znancem tužno vest, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega soproga in dobrega očeta ki je zatisnil svoje mile oči dne 14. novembra, 1942. Rojen je bil 23. avgusta, 1887 v vasi Sušje pri Ribnici. Pogreb se je vršil ia August P. svetkovega pogrebnega zavoda na Kalvari-jo pokopališče 16. novembra, 1942. Tem potom se želimo zahvaliti vsem onim, ki so darovali vence, za svete maše in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Dalje naj prejmejo našo iskreno zahvalo vsi, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in posebno hvala društvenim pogrebcem, ki so nosili krsto. Nažo zahvalo naj prejme tudi pogrebni zavod August P. Sve-tek za tako lepo urejen pogreb. Hvala Rev. Joseph Dreher za opravljene cerkvene pogrebne abrede. Ti ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče počivaj v miru in rahla naj TI bo ameriška zemlja. Odšel si tja, kjer ni solza in ne trpljenja. Mi se Te bomo pa spominjali v ljubezni, dokler bodo naša srca utripala. Spavaj mirno in sladko. Žalujoči ostali: KAROLINA, soproga. CAROLINE, poročena Šiška in VALERIA, hčere. JOHN, sin. I brat LOUIS v Minnesoti, v starem kraju pa štirje bratje ln sestra. J Cleveland, O., 31. decemhra, 1942. i