¡TO-YEAK Francijo vznemirja Uradniški la «pravniški prostori» 8667 South Lawndala At*. Of fic« of Pu bi leo t ton; . 8667 South Lawndala Ato. Telephone, Rockwell 4804 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ RANOJA, ANGU PONUDILI PO ILO FAŠISTOM bnova pogajanj o sklenitvi premirja zana zapretil z resignacijo »arir, 9. febr. - Francosko-igleški načrt, Čigar cilj je iz-¿¡tev vpliva nacijske Nemčije fašistične Italije v Španiji, bil včeraj objavljen. Diplo-.tični krogi pravijp, da sta rancija in Anglija obljubili )*ojilo generalu Francu, če bo očil ta vpliv. Dalje sta se izidi za sklenitev sporazuma s ¿¡stičnim režimom in mu ob-bili pomoč pri rekonstrukciji iove Španije". rancija in Anglija sta občili, da bosta priznali Fran-režim in mu dali posojilo pogojem, da pošlje vse tuje te iz Španije po dokončani ci-Ini vojni. Beguncem, ki so ae naknili v Francijo, naj Fran-dovoli vrnitev brez reprisa-Nadaljnji pogoj je garanja o splošni amnestiji begun-v, ki so zdaj v Franciji. [»erpignan, Francija, 9. febr. Odpor predsednika španske idske vlade Negrina proti ka-tulaciji pred rebeli je bil o-ijan, ko so pričela krožiti polila o pogajanjih med Fran-im in generalom Miajo, polj nikom španske lojalistične made v centralni Španiji, gle-sklenitve premirja. Poročila sledila naznanilu, da je Ma-lel Azaua, pmlmdnik ipaaake publike, zapretil z resignaci-ker se Negrin noče podati. Ugajanja med Negrinom in ancom so se razbila v torek, ni hotel Franco sprejeti Ne-inovih pogojev. General Mia-»e je potem pričel pogajati s ancom na svojo pest. kaig-Madame, Francija, 9. I>r. — Fašistični letalci so «raj napadli Puigcerdo, špan-o obmejno mesto, kamor »e je Iteklo več tisoč beguncev. Na-je trajal pol ure in bombe ubile in ranile čez sto civili- Pred 130 leti se je narodil mož... Zadnje vesti PERPIGNAN. FRANCIJA. — V Udi Anglije »n Anglije prltla-kata na vcéitelje republikancev, naj ae docela podajo Francu, to da general Mlaja še vedno izjav ja. da kapitulacije ne bo. BERLIN.—Nacijskl vodje dol že Ameriko in AngUjo, da posku-i lata zadnjo uro Intervenirati na Španskem. WASHINGTON. U. C.—Nižja kongreHna abornica je raztegnila federalni dohodninski davek na državne in «Minske uradnike. WASHINGTON, D. C.—Die-hov odsek Je dobil $100,(hm) xa eno leto nadaljnjega preiskava-nja neameriških aktlvnoHti. BRUSELJ. — Belgijska vlada je podala ostavko zaradi notranjih sporov. MOSKVA. —Sovjetska vlada protestira proti ponovnim ja< ponskim provokacijam na man džukujski meji. RIM.—iPapei Pij XI. je umrl za influenco v starosti 81 let. MUSSOLINI ODREDIL OJAČANJE VOJNE MALINE! Domače vesti Obiski Chicago. — Steve Starčevič il Pittaburgha, Pa., je v sredo obiskal gl, urad SNPJ. Minnesolake novice AVTNI DELAVCI SE OKLENILI CIO V SPORU nov eksekutivni odbor OBSODBA MARTI-NOVE TAKTIKE Detrolt. — (FP) — Borba med ascita civilnih obodščin Murphy utUnovil nov department Hahhinjftnn, D. C.—(FP)— ideralni justičnl Ujnik Frank url'hy je naznanil ustanovitev oddelka, ki bo ščitil civil-"vobodščine ameriških držav, Henry A. Schweinhaut, "^ntjustičnega tajnika, je bil novan za načelnika depart-On je zastopal federalni «tlim department pri procesih <*n»ju Harlan, 'Ky., in Jersey N J . ko so bili krajevni ^niki obtoženi kršenja civil-»vobodščln. "aznanilu o ustanovitvi no-"W'lka je Murphy dejal, da JJ. opravljal "važne funkcij« fundamental pravice '"•»■iHluh državljanov." Dalje da bo rrioral kongres ;,JH| dodatno zakonodajo. Z1;" • »m nov «aidelek mogel Izu rjene naloge. ! - »¡«Hiti založeni ntmikim orožjem J^nr-Madame. Francija, 9. r - francoske avtoritete, r»torožujejo lojalistične če-' »J poldni I« v Francijo, '•d« iio pri vojakih do-^rniko „rožje in municijo. je dejal, da so lo-**»vali orožje iz Nemčl- ABRAHAM LINCOLN rojen 12. februarja 1809 Abraham Lincoln je bil prvi republikanski predsednik Združenih držav, toda republikanska stranka je takoj po njegovi smrti postala karikatura njegovih najvzvišenej dih idej. Abraham Lincoln je bil največji demokrat svoje dobe, čeprav je demokratska stranka iz južnih držav vodila krvavo vojno proti njegovi administraciji. Ttoham Lincoln je bil po svojih socialnih nazorih socialist, dasi se tako ni imenoval, kajti v njegovem času še ni bilo sluha ne duha o kakšnem socialističnem gibanju v Združenih državah. Abraham Lincoln je bil velik humanitarec. Izjavil je, da Amerika ne more obstati napol svobodna in napol su ženjska, nato pa je osvobodil črnokožne sužnje. ' Njegova Proklamacija osvoboditve je največji dokument humani tarnosti v vsej zgodovini človeštva. Abraham Lincoln je bil kremenit svobodomislec. Pri padal ni nobeni cerkvi in izpovedaval ni nobene organizirane vere. On je pred vsem verjel v ljudstvo—v oblast ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo... Spomin na velikega Abrahama Lincolna bo živel, dokler bo živelo človeštvo! Japonska zabredla v potežkoče f Ljudstvo le vedno podpira vlmdo Mehika se ne brani | zunanjega kapitala Mexico City, 9. febr. — Predsednik Cardenas je v objavljeni zbirki vprašanj, na katera je odgovoril, izjavil, da njegova vlada ni rdeča in da pozdravlja investiranje zunanjega kapital« v rudarski, elektrarski in drugih mehiških industrijah. Dalje pravi, da Mehika je za vzdrževanje prijateljskih vezi z Zdru-| ženimi državami. Konfiskacija lastnine ameriških in angleških oljnih kompanij se ne more smatrati za neprijateljsko gesto napram Ameriki in Angliji. Cardenas je DJigla»il, da njegova vlada ni komunistična in da komunisti nimajo nobenega vpliva na njegovo zunajo in notra-jo politiko. - • "m listi ^"J* mesec«. Tekstilni delavci \v boju proti redukciji Rpateraon, N. J.—Tekstilna uni-| ja (CIO) je oklicala stavku pr* i Linen Thread Co. v znak prote «ta, ker je kompanija reducirala i mezde za deset odstotkov, ko je pogodba med njo in unijo potekla. V atavki je zavojevanih 500 [delavcev v Pateraonu. 400 v Kearneyju In 80 v Greenwkhu, N. Y. David I* Makolm. predalnik kompanije, j« dejal, da je bil priailjen znižati mezde zaradi konkurence angleških tekstilnih .firm. ___- Akcija proti detektivski agenturi Delavska liga napovedala boj New York.—(FP)—Gibanje, da se detektivski firmi William J. Burns odvzame licenca, je pri čela Delavska obrambna liga. V svoji peticiji, katero je predloži Im državnemu komisarju, našte va vzroke, zakaj je za od vzet je licence. Agent ura Je «bdolžena, da za« laga delodajalce s stavkolomci In pobojniki v času stavk in tudi drugače krši delavske pravice, ki jih garantirata federalna in dr-žavna ustav«. Slicna |H'tK-ija. ki so jo poslal* I unije CIO in Delavska obrambna liga državnemu komisarju, je rezu I tirala v odklonitvi poalovnlce Railway Audit it Inspection Co., drugi stavkolomski firmi. Peticija omenja kompanije. katere je Burnaova agentura zalagala s stavkolomci. Med temi ao Standard Oil Co., Remington Rand Co., Koppers Gaa Co., Ro-gera Peet Co., P W. Woolworth, ParmeW Syatem. Rey no Ida Corp., I*rd A Taylor Co., Moore la M<( <#rmack Co. in New York Duysn Co. Tokio, 9. febr. — Ja|>onska je zabredla v resne jiotežkoče po poldrugem letu nenapovedane vojne na Kitajskem, Celo nekateri prominentni politiki priznavajo, da je Japonska v borbi za obstanek, a v je ljudstvo še na atranilvlade in jo podpira ne glede ¿na posledice ki prldcjb. Finančno je Jai>onska mnog» šibkejšu kot jc bila ob pričetku vojne/ Gospodarska struktura je omajana in polom, če se ne zgodi kaj nepričakovanega, je neizbežen. Japonska armada je prodrla daleč na Kitajskem in zasedla vsa glavna mesta in pristanišča, toda Kitajska še ni strta tTl noče kapitulirati. Tokio vseeno upa, da se bodo Kitajci sčasoma sprijaznili z novim "redom" In odnehali v odporu proti japonskim imperialistom. Japonsko sovraštvo proti generalu Kaiieku narašča, odkar je zavrnil mirovne pogoje. Znamenja kažejo, da bi Japonci takoj sklenili premierje s Kitajci, če bi Kaišek resigniral. i IV Cungkingu, začasnem glavnem mestu Kitajske, Še nočejo slišati o premirju pod japonskimi pogoji. Maršal Wu Pelfu, bivši vojni lord v severni Kitajski, se sicer poguja z Japonci in je pripravljen skleniti mir, toda on ima malo število pristašev. Njega podpira Wung Člen, bivši kitajski premier, ki je dezer-tiral v japonski tabor zadnje poletje. Nobenega izgleda ni, da bi uspela, toda upanja še nista izgubila. Pretnje a sankcijami tudi vznemirjajo japoii*ko vlado. Liberalni krogi urgirajo prijateljsko gesto napram Kitajski, da zmanjšajo zunanji prltiak. Zdaj ao še pretfbkl v boju proti mili-Uristični kliki, ki vlada Japonsko. Japonska hiti z «Aioroževa-njem, ker vidi nevarnost v So-v jets k i uniji. Mnogi napovedujejo, da je vojna med Japonsko in Rusijo neizbežna. ~ . . - ... .1 Duluth, Minn. — V Gilbertui.. , . Pakt med Anglijo «n|je 7. t. m. umrl Mike Krakar,| Večma članov podpira rojen v Virglnijl, Mlnn. Dolgo , . , i let je tamkaj vodil trgovino s rimsko vlado \ mešanim blagom. Zapušča že- , no, več otrok in bratov ter se-NOVI NAPADI NA ster. — O Matiji Vrtniku, ki ae FRANCIJO "Mt^ul , "W5J naknadno Ae tole: Matija Vrt» Rim 9 febr — D i k t a t o r nik bil sUr 54 let iu r°j°n v. — . ,-------------- Muasoiini je včeraj odredil oja-| , , Na Martinom, odatavljenlm pred- eanje vojne maline in ,H>s,^i-^ ukrwf 26 »T aednikom unije združenih avtnih tev produkcije bojnega materij^" ie!\°' d\u in*tr delavcev, in člani ekaekutlvnega la Ta akcija jc odgovor Veli- hČ6Pe v sUroMti od 7 do 22 ,et odbora, katero je vodstvo Kon-ki Britaniji in Franciji, ki *U {e*1*" ^l*™»* industrijskih organizacij ustanovili militaristično zvezo h01, ™Kixiu J^KJ' # '>0,,f0,,et primalo za legalne repreiantante in se izrekli za obrambo svojih f14 f muCI M u Eaa1njem unije, bi bila bolj enostranska, interesov v Sredozemlju. Uko ne bi bil sentlment ogromne voda pri Duluthu, n moral bi iti večine članov na strani CIO v Naznanilo, da namerava Ita- v okrajno bolnišnico, to ga je pa konfliktu. Ta večina je že od-lija povečati svojo oboroženo al- tako potrlo, da se je raje ustre- hu^no obsodila Martinovo takti-lo, je bilo objavljeno v glasilu lil. — Zadnje dni ae je pri igra- ko in to ne zaradi tega, ker vodi italijanskega zunanjega urada n ju "broomballa" na ledu Hmrt- kHmpanjo, da potegne unijo ii Informzione Diplomatica, ki I no |Ktnesrečil 18-letni 1/iuis ciO, temveč vsled lojalnosti na-med drugim omenja militari- Grahek. Padel je tako nesreč- L,rMm CIO, stično zvezo med Anglijo in no, du Je obležal v nezavesti i|i Večina avtnih delavcev je |h>-Francijo, "ki je očitno naperje- pbkllcuni zdravnik je konstntl- noMlm nH CIO. Mnogi so bili na proti Italiji." ral smrt. Na Elyju zapušča o- j U|ganiziiani v neodvisnih /r/ . .. . .. . . . . \iei*> *tiri bri4U> ln WHtro' unijah, unijah Ameriške delav-(Zadnji pondeljok je pmlsed- Ltt brHta ,)H v WashingU>nu. L J f^Jlj« |n drugih, toda nik angleške vlade ChamberU n „ k|tr NO Eahlevi4ll| |flti v svojem govoru v parlamentu u * ,■ rUi iM.rim dejal, da vsaka gesta, ki bi o- Hadley, Kana. - V bolnišnici potem, ko Je CIO zač.1 borbo gražala francoske Interese, bo v Girardu je umrla Johana Po- vodrtivo rezultirala v takoišnli koonera- *un, atara 59 let in rojena v Martinovi nft|mdl na voustvo SS^A^tTra® W Trojici na Do.enjnken, V r«l Ameriki Je živela »6 let In «a- bili njegova največja taktična Istočasno, ko je iUlijanaki pušča sina in dva hčeri. Njen napaka. Avtnl delavci še niM diktator naznanil ojačanje voj- civilni i>ogreb je bil v oakrbi I>oaablll, da Jih Je CIO podpiral ne mašine, je bila kampanja alovenakega zadružnega pogreb- v velikih stavkah v avtnl Indua- proti Franciji obnovljena v fa-|nega zavoda iz Frontenaca. IšiBtičnem tisku. Ta naglaša, da Francija zdaj, ko j§ spozna-1 »» • 1 • . la, da ne more importirati bolj- UfU/fRI SVCI jševizma v Španijo, skuša skle-[ niti kupčijo z režimom v Bur-I goau. razpuščenvTexasu Green zapretil z izključenjem Corpus Christi, Te».—(FP)-! Skupni svet unij Ameriške de- Možnost sporazuma med Hrvati in Srbi " "7", .. , I Muri I M, sasor a»»«. Dr Marale nekoliko " Kongresa M uli vw(1Jli dualnega unljake Ur. Maček nekoliko duHtr|jaklh organizacij, ki Je M M „ Jgi VrHtH v Ameriško odnehal V opoziciji ustanovljen v zadnjimi novem- J ■ ko fedtr-c|j0 „ wu laprU I Km.. tn t.il |.u*lllliAvečala, ko je dr. Vladi- jem čarterjev In ifkU^nJ«""; ^ „Zrušil rev. Geraldu Smithu mir Maček, vodja hrvaške opo- če se bi uradniki unij A Dr uprli L j)o k||k()r Hmjth| rohna| , žici je, izjavil, da je zadovoljen njegovemu odloku. delodajalci vred proti delavskim z novo vlado, v kateri je sedem Hvfft bi, UHtanovlJ«n na 1 organizacijam. - SrlH,v, dva Hrvata, dvu Sloven- gl,Mt|j0 uradnikov stavblnskih mm-- ca in dva muslimana. On pri- unjj M0 naglašali, da ne m j . čakuje, da ls> novi kabinet, ka- vjdjj0 „občnega razloga, zakaj bi LOfluOfl Zfl CiOZUrO teremu načelu Je Dragiša Cvet- L(, orggn|giranl delavci cepili. kovlč, lzi>olnil obljube In prlaUl unij,, ol>eh MkUpln zaaledujejo^Miške ti skd «K Pretnja s preklicem kraljevega obiska « London. 0, febr. — londonski listi poročajo, da -Je Donald na zahteve hrvatske stranka, ki ¡Htw cjjje v kampanjah za zvlša-hoče avtonomijo, V novi vladi Ljt, mt,zd| «krajšanje delovnih ur so: in izboljšanje delovnih pogojev. Dragiša Gvetkovič, ministrski Nagibi so predsednik; Aleksander Mar-1™*™» 1. v ^ganizalorlčnih kovic, zunanji ministri dr.r*™*""'*"' .. . Mehmed Spaho, prometl minis-l Vse krajevne unije UO I« ............. _ Un ; Vojin Juričič, finančni mi- ADF so bile representirane v |,lndsay, angleški poslanik v nister; general Mllutin Medič, ^uj>'»em svetu. rva akcija, ki Washingtonu, apeliral na pred-vojni minister; Jevrem Tomlč, J« J« ^ podvzel, Je bila orga- L^dnjku HHevelU, naj on gle-trgovinski minister; Mllutin nlzatorlčna kampanja med hotel- ^ M ^ d§ ()e Mo Hnwriiki t*. Kajakovič, minister s ds je policije na- $44,524,»Kft v člkaskem "kraju^ a topila proti ženskam, ki oble- Vaota ne uklju^uje drugih oblik Chi« ago. — Direktni relif j« stal ss> stflss CHICAGO. ILL., PETEK, 10. FEBRUARJA (FEB. 10), 19.10 •t OMcmo. nUBote. Mëar U« Alt ot Camgnm si lUnli «. I»t».* ' Accaptanca fer mailing at apaclal rata of posta«« provtdad for fa sitios 110S, Act of Oct ^ tOlT, authorised on Jans 14. |018. STKV.—NUMBER 29 Subscription «6.00 Yearly PETEK, 10. FEBRI a»,! Kako kuha jo Eskimi ] Zadnje ekspedicije na severni tečaj ^ J odkrile tudi marsikaj zanimivega o Eskimov. Doslej smo vedeli prav zn >jra, malo o navadah tega najsevernejšega Jj Zdsj pa vemo eeio o eskimski kuhinji to^J Toda mialim. da boste težko, težke j*,^ katerega izmed njih receptov. ^ Do nedavna smo vsi mislili, da je ribja (ribje olje) glavna hrana Eskimov. Sic?! res, da Eskimi najrajši pijejo ribje oljeTC se že želodec obrača, če le pomislimo nanj') j da n* pijejo ga vsak dan, že zategadelj ne t je drago. Slavni Nansen je imel e^kij žensko za postrežnico in ta se je vsak veS| je nalivala svetilke t ribjim oljem, križala J njegovo potratnostjo, da sveti » tako drj gorivom. Vačino olja je vlila vsak večeri mesto v svetilko v svoje grlo. Beseda Eskimo pomeni prav za prav "tia ga, ki surovo je." Res je kuharska umetni pri Eskimih na najnižji stopnji. In to su» hrano pripravljajo tako strašno, da se v» Evropec z gnusom odvrača od nje. Na mizo postavljajo navadno to, kar mu lijo ali ulovijo v morju. Kraji severnega ta ja nimajo prav Za prav nobene zelenjave;« je prav zelenjava posebna poslastica Eskim Dokler traja kratko polarno poletje, zbin ženske vse, kar je zelenega. To "solato", i mešano z mastjo severnega jelena, prinesejo mizo potem, ko jo je kuharica pošteno — » žvečila! Toda ta solata, ki jo prej kuharica prežvt še ni prava delikatesa. Delikatesa je to, 1 prežveči severni jelen! To se dobi že pripn jjeno — v želodcu.ustreljenega severne^ lena. Če daš eskimski ženski želodec ustrel nega jelena, je bolj vesela, kakor če daš it ženski škatlo najboljših bonbonov! Glasovi iz 'i naselbin Porodilo gospodinjskega odseka Strabaae, Pa. — Gospodinj-ski odsek društva 138 SNPJ je na letni seji izvolil sledeči odbor: Predsednica Mirni Psvčič, podpredsednica Francas Batista, tajnica Julis Baiie, Wagajnica Mary Tomsic, zapisnikarica Mary Zupančič, nadzornice Mary K Irin. France* Krank, Mary Dslost. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se na prihodnji seji ssrvira prigrizek in pijača. Torej pozivam vse članice, da se udeležite prihodnje seje dne 16. februarjs. Poročati moram žalostno vest, ds smo za vedno izgubile eno članico. Nenadoma je umrla Mary Pusnik. Tudi naš odsek ji je poklonil svežih cvetlic v zadnji pozdrav. Kako je bila pokojnica priljubljena, se je pokazalo pri pogrebu, katerega so se udeležile vse članice. Imele so bele trskove ns prsih in pri odprtem grobu položile desno roko na prsi v zadnji pozdrav. Blag spomin pokojnici, prizadetim pa moje sožalje. Bolna je sestra Mary Seni-car, ki se nahaja v domači oskrbi. Želim ji skorajšnjega okrevanja. — Na žene in dekleta apeliram, naj agitirajo za naš odsek in pripeljejo ksj novih članic. Naša dolžnost je, da gledamo za napredek obeh, to je društva Postojnske jame in gospodinjskega odseka. Vabim članice, da se v polnem šte-vllku udeležujete sej. Julia Balle, tajnica. Thomas R. Amlie, prpgresivec Iz Wisconsins, ki je bil imenovsn za člana federalne trgovinske komisije. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi bili v pomoč in mi pomagali ob uri žalosti, kakor tudi vsem, ki ste pokojnemu podarili krasne vence in cvetlice. Posebno se zahvaljujem društvu Nanos št. 264 SNPJ, katerega član je bil pokojni, za ves trud in pomoč ter za darovani venec. Istotako iskrena hvala naši SNPJ za nakazano mu tolikšno bolniško podporo v času bolezni in za tako hitro izplačitev srart-nine. Torej pristopite k naši SNPJ, ki za nas skrbi kakor mati, v slučaju bolezni ali smrti, nam lajša gorje in nam je V veliko pomoč in tolažbo. Torej vsem skupaj še enkrat lepa hvala. Žalujoči ostali — Julia Meyer, soproga, Edward in Ferdinand, sinovs. Svoboda govora in tiska tu in tam Zadnji teden, ko je Hitler ob šestletnici svoje dikUture klepetal v Berlinu svoj periodičen govor, ki je bil oddajsn po radiu po vsem svetu, je "Nemlko-ameriška nacionalna alianca," na-cijska organizacija V Združenih državah, sestavljena is znanih "Bundov," razposlala vsem angleškim dnevnikom v Ameriki telegram sledeče vsebine: "V interesu boljših mednarodnih (tdnokajev »te naproirni, da objavit* Hitlerjev govor v voient listu v celoti. Nikarte nié cenzurirati. Američanov ne bo to nič bolelo (Američane ean take it).—German American National Alliance." Koliko ameriških dnevnikov v angleškem jeziku je objavilo Hitlerjev govor v celoti, nam ni znano, vemo pa, da so ameriška radijska omrežja razširila Hitlerjev govor tistega dne do zadnjega kotička te dežele. Omrežja niso biis prisiljena storiti tega, razen če bi bilo oddajanje naročeno in plačano, kakor niso prisi-Ijsns rszširjsti Rooseveltovih govorov, tods običaj je, ds rsdio dsje na razpolago govore te ali one vrste vsem, ki jih hočejo poslušati., To seveda ne velja za vse primere, ampak zdaj je to postranskega pomena. Tako je na ameriški strani, kjer se kolikor toliko še vedno icvsjs svoboda govora in tisks. Ksko je ps ns nacijski strani v Nsmčiji? Razume se, ds sta tam tisk in radio pod absolutno kontrolo režims, torej mors biti razum-Ijlvo, ds rsdio in tisk v Nemčiji morsts razširiti vsak Hitlerjev govor, O tem ni vprašanja. Hitler ima v Nemčiji vso svobodo govora in tiska, ki je sploh mogoča. Kakšno svobodo govora in tiska Ima pa ns printer Roosevelt v Nemčiji? Ali si je mogoče misliti, ds v Berlinu obstoji brsnža Lige za mir in demokracijo, katera je ob priliki zadnjega Rooseveltovega govora v kongresu brzojavno apelirsls ns ves nacijski, tisk, nsj "v interesu boljših mednarodnih odno-' šajev objavi Rooseveitov govor v celoti in naj ničessr ne cenzurira, saj nscijsklh Nemcev ne bo to nič bolelo???" ^ Nemogoče si je misliti ksj takšnegs! Nemški nsciji so že slo in stokrat pokazali, da jih vsaka Rooseveltova beseda prekleto BOLI, da njegove kritike ne morejo prenesti in da jo ob vsaki priložnosti nesramno zavijajo I Nemški naeiji na splošno ignorirajo Rooseveltove govore in objavijo le ono, kar jih boli in kar lahko potem zsvijsjo! To js ps nscijska svoboda go-vors in tisks zs druge! Ameriška demokracija bi bila res na slabem, če bi jo Hitlerjevo klepetanje—ali klepetanje kateregakoli nacijskega klepetala—bolelo, ampak ameriška demokracija mora opozoriti nacij-ake barbare v Nemčiji in tuksj, da njih vsaka kritična beseda iz Amerike tako boli, ds so kar divji. In to je njihova ranljiva stran! To Je njihova gnilu atran, ki jih bo uničila! — — — To ni vse in celo ni niti najvažnejše, «J z najboljšo kožno kremo in najboljšim pJ drom negujemo in razvadimo kožo. Lepoto! svežost, v kolikor sta naravni, dobiva le iz oJ tranjosti organizma. Tu nekaj pravi! za "nJ tranjo" nego kože: | Skrbi za nedražljivo, dobro mešano hranJ Ne pozabi pred vsem na rudninske soli. Nen glede teh soli povzroči nečisto kožo. Isto napo vi slaba prebava. Skrbeti je treba nadalje i zadosten dovod zdrave krvi za prehrano koš V ta namen je pred vsem potrebno, kakor pn vi Pettenkofer, da "preplavi kožo vsak da zrak". Vsak dan je torej potrebna zračnih pel ob odprtem oknu in če je mogoče, je potni na tudi vsakdanja sončna kopel, pozimi pa< časa do časa obsevanje z ultravijoličnimi tal Lincoln in Pullmanovi vozovi Cleveland, Ohio. — Ker smo v bližini rojstnega dne velikega moža Abrahama Lincolna, ki se je rodil 12. febr. In je bil umorjen s strelom iz ssmokresa v Fordovem gledališču v Waahing-tonu, D. C., dne 14. aprila 1866 po John Wilkes Boothu, je dobro, ako vemo, kakšno zvezo so s tem imeli Pullmanovi železniški vozovi, v katerih se vozijo bogatejši sloji, ki lažje plačajo za udobnosti na železnicah. George Pullman, iznsditelj Pullmanovi h vozov, je bil rojen v Brocktonu v državi New York. Delal js v Westfieldu kot pomočnik v grocerijski trgovini za $40 letne plače. T§fc je bil njegov pričetek. Seveda so imeli spalne vozove i« prej, ki pa nlao bili podobni sedanjim. Bili so razdeljeni ns štiri oddelke in vsak oddelek je imel tri postelj*. Ni pa bilo pokrival ali kaj postelji podobnega. Potnik m Je zleknil ksr oblečen ter te pokril s čemur-I koli ie. Za razsvetljavo so rs^ bili svečo, peči pa so greli z drvaml. Zavirač je bil obenem postrešček aH "sobar". Pullman se Je nsvsličal o-pravljatl službo sa $40 na leto. Pustil jo Je In se podst v Albion, N. Y., kjer Js mizaril njegov brst. Ker so ravno kopali K-rijaki kanal, jfc dobil Pullman I službo, da se Js moral voziti po-I noči. Stanje spalnih vozov je I bilo slabo Iti si js domišljevsl, da bi se to moralo izboljšati. Pullman si Js prlhrsnil precej Tudi proti — klobasam Gtrard, O. — Klobase so dosegle vrhunec. Vsa čast Nacetu Zlembergerju, ki je prvi opozoril Zidanška, naj si ne lastni pravic, katere mu ne spadajo. Njegovih klobas je bil že marsikateri čitatelj sit čez grlo. Pfctem pa še — "oče" Prosvete, kar pa je zadnje čase vsekakor izostalo. On trdi v enem svojih zadnjih dopisov, da kdor ne vidi nič podučljivega v njegovih dopisih, je slep. Ena in ista pesem, ki se ponavlja dan za dnevom in katero smo že slišali sto in stokrat, da te že kar glava boli. Mike Staudohar, 675. , Uredniška pripomba: — Dopisnike prosimo, naj starega Zi-danška preveč ne pritiskajo ob steno, ker je obljubil, da se bo — "poboljšal". Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 10. februarja 1919) Domače vesti. — Eksekutiva JRZ je posli kablogram predsedniku Wilsonu v Pariz i api lom, naj deluje do skrajnosti za pravice Jufi slovanov. Delavske vesti. —r Generalna stavka v Ss tlu se nadaljuje in župan Ole Hsnson je zsgM zil z obsednim stanjem. Po svetovni vojni. — Socialist Kari Kaut je bil z veliko večino izvoljen za predsedni nemške ustavodajne skupščine v WeimarjiL« Ustava Lige narodov sprejeta na mirovni is ferenci. — Socialistični kongres v Bernu j«« prostil nemške socialiste, ki so bili obtoženi 1 dajstva." Sovjetska Rusija. — Ameriške in zaveini* čete v severni Rusiji so se umaknile v Arhi gelsk. Smrttia kosa Cleveland. — Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam Žalostno vest, ds je na 8. januarja po dolgi in mučni bolezni umrl Paul Meyer, moj ljubljeni soprog in oče. Upepeljen je bil 10. januarja. Ob "smrti je bil star 48 let. Klerikalni fašizem Newyorški New Leader od 4. febr. piše: "Kadarkoli je v Združenih državah izbruhnilo protikstoliško gibanje, so ga glavarji tukajšnje katoliške cerkve sami zakrivili i arogantnim poseganjem v Javne zadeve, katoliška mana je pa (totem nosila teftke posledice. Nekaj takšnega ae zdsj ponsvlja. Klerikalna lanlpora generalu Franku je dovolj pretrealjivs. ampak klerikalno odobravanje odprtih radijskih napad** )n» "fathru" Cough-linu na Žide, ki so itavali odprto antiaemitako gibanje meti katoliškimi množicami v Ameriki, Je jssen tlokaz. da ae je tudi tukaj pojsvil avstro-vati kanak i fašizem Amutlčen primer pri tem Je, da J« David Goldstein, znani |>okatioll-čanjeni Jud. pisal "fathru" Coughllnu ostro pla-mo proti antiaemitaki gonji zsdnjegs, toda Coughlin je na to-piamo odgovoril še s hujšimi napadi na Žide. Značilno dejal ve tudi Je, da \odatvo cerkve javno ne odobrava Coughiinovih napadov na tide, a jih tudi ne graja^r««! petdreetlml teti Je vodstvo late cerkve odvteio duhovniški kolar Edwardu McGlynnu v New Yorku zaradi njegove agitacije v prid delavatvu in na vse načine mu je-hotelo zavezati jesik. toda rielavškl "fsj-motor" se Je krepko uprl vaaki cenzuri in po d« »t«) tel ¿h t o, a js dobil ladoačenje. V teku tega boja Je na tisoč« katoliških delavcev sledi- A a»er Uit I ladji aa poti U Msraeillnu^ Francija. % Barrel**», kjer ške državljane. o vi ce Glasovi iz , naselbin p« sedaj voda v dolini odplavlja. Pesnica narašča in tišči že spet vodo nasaj v stranske potočne struge, kjer že prestopa jezove «s • in se priko njih razliva po šir- i ^ I ^ nih, prostranih dolinskih zemlji- ESi (di VKU Avl Ct I d I pila'jezove tudi Pt^akl Idobiti' na primm' brerpo*elno9t' ^ gnala vodo v dolino, ki jo spet no Podporo, ki bi ee morala pri pri Leskovcu, v noči od torka na pričakuje usoda pravcatega je- Keti plačevati s 1. januarjem, pa (NadaUevaa* a S. strani.) ima delavec po poatavi kaj Slovenije 1sredo izvršen drzen roparski na-1 zera. Iite Mani. ki je ubil brataVik-pad na posestnika Janeza Zorka s tem so iznova hudo priza 0ria m-je v zaporu obesil m njegovo ženo Jožefo. Dva deti »aši Imetovalci. V nevar-wLa 18. januarja.—Ob maskirana roparja sta vdrla v noati ^ Mdovi jesenske prahe, ^ traže v zaporih ljub- noči na njun dom, uplenila sta pri2adeto je travništvo, in z nji-i okrožnega sodišča si 4000 din ter sta Janeza Zorka mi živinoreja in vse poljedelstvo. —.l j 17 i« uro vzel tako hudo poškodovala po glavi, * ... ... . . . Ai»Mftrn izSmartna da so ga morali prepeljati v kr- L * n4udl jenje ^„faKnttk? paz- Uko bolnišnico. Bil je operiran. *»Io8tna- Savi;_Izmenjani jetn»w pas-1^^ ^ ^ mfliMrn niJZopet in zopet kliče po redni, po- gre pa bolj počasi in vzame več tednov predno dobiš, kar ti spada. 2e 27. decembra 1.1. urno se vsi brezposelni prvič registrirali. Potem nam je bilo ukazano, naj se zglasimo 4. januarja, da podpišemo nekaj listin. To se je ponovilo sopet 18. januarja, 11 TJin p n r emVčno napol I Izgubil pa je mnogo krvi in nje-I^T51 in P° ream' ^ 11 ^arjain »pet>\ februar- *je ^E^Kffi «tanje je kritično. Orožni-b*8601 «!«tematičm regulaciji ba To se tče vseh brezpose -^ega ob radiatorju ceniraine | ^^ ^ ^ ^^ ^^ ()bširno Pesnice, ki predstavlja že deset- nih, danes ti, jutri drugi. Ne robec el in s toda t ;tnišk< »inika dr. Alfonza Debeljaka I tihotapila v Zorkovo zidanico, " . «ui A. JnnAa I Iriav at o n 'j,te topel in srce preiskavo, „o ugotovili, da je bil fj^jenjaki pro- glede kako dal*. aUnujrt i,. rahlo fe utripalo, toda tudi I roparski napad izvršen takole: 'blem Pesniške doline. I kolikokrat a. ae le Drurfa.il. »e J* M x I Dva vlomilca sta se ponoči pri- j ojšnja pomoč jetniškega «vnika dr. Alfonza I ni mogla več rešiti. Že danes | kjer sta našla lestvo. S pomočjo blem Pesniške doline. Iz Primorja Koper. — Pri napeljavi istr- kolikokrat si se že preglasil, se moraš o pravem času javiti v uradu, kadar zahtevajo. Noben uradnik pa ne pove, kdaj boš dobil podporo, katero potrebu pravljenih tekom prvega leta, odkar je v. veljavi Bankhead-Jones Farm Tenant Act. Ta zakon omogočuje farmskim najemnikom. kolonom in poljedelskim delavcem, da si kupijo farme zadostne velikosti in kakovosti za primerno vzdrževanje samih sebe in svojih družin. Dosedaj si je 1888 farmskih najemnikov zagotovilo posojila za nakup lastnih farm. Povprečni obseg farme je znašal 130 akrov in povprečno posojilo za financiranje nakupa je znašalo $4,890. Pričakuje se, da tekom tekočega fiskalnega leta bo 6000 dodatnih farm na tak način kupljenih od najemnikov in kolonov (share-croppers). Povprečna farma, kupljena v Californiji, kjer je mnogo zemlje z irigacijo (namakanjem), je obsegala le 38 akrov, dočim v North Dakoti je potrebna mnogo večja farma za vsdrževanje farmarjeve družine—povprečno 528 akrov. Povprečna manjša ftlmifnBka ff arohtta ttožpnrna Irbnote MftT-5« Ho. Lswsdsl» A v t. Cfclesgo, lllissi« GLAVNI OIIHOR UVSASVAI.NI ODSSSi Vinrent CtUlwr. prUmàmtk.......................HIT S Uw*é«le A»»., CMe«««. IIIImIs r. A. VMw. «I. Ujnik............... ............ MIT B. U»M,U A?«., ( kir«««. Illl«*to UwNitM UreSlMwà. p*m»t UJ......... .........Hit B. UwMal* A»»., ( hie*««. IllinW« J«*n V««rtrh. gl. kl«a«JMh ......................MIT B. U«M,I, A»«.. CMmi*. Illlw* rillp Uméinrn. »prat lui j «I..II.................... MIT B. Uwüfel« A v«.. (klr«Be. HIImU Hh«i M«l«à. orMlMlk aU.il«,.......................:«»T a UwinUIr A*«.. ('Me«»«. IIIImI* rniraaaa—niai» AMr«J VMrtofc. M4»r«4«*4Mlk.......................••• B»..ell A«*.. J.Knel.wn, Pi, rr«nk li«Jk«. 4r««l ..........................Ml B. Ulk St.. MIIwmIm*, WU. Jaku NS„, Jr., »rrl ëteUlklnl ►•^►rerf.ednik .................. M«« 1ST, Strafe**«. ra. CMRilaa Barn Irk, St««« 4Uuihi.il |.«4|>r«4.e4nlW...........IM T W. Mik Bi.. (U.«U«4, OSI« Jakn Ktenaak. irvljl tflatrlklnl ...................M« Xm44 BI.. La B«ll*. III. SSwarS Tawelr, «atril tfUtrtktnl »Ml»ra4aa4nlk ................Ha« M«. WaUrnkar«, C«!«.' OOBrODARSai OhNKKi ................MI K. III»! St.. ClaaalanS. Okla ........ .MIT S. LawnéaU Ara.. ( klra«a. Illln.le ..........MIT S. I.a* nrfale Ava., ( klraca. Illln.le .......MIT S. LawnSala Ara.. CktoM*. Illinala Ml S. Sraipaal A.«, IImuIii «Hla. 111. Malh r^raekk. »rajnik. Vlacent l'alnkar .........» r. A. Vlëar,.............. Min Vairick ............ Jaku Mi DanaU ». Lalrlrk....................................IMT B. Tramkall Ara., litlr««*. IU. Jar«k ¡tapan............................................I«M B. I.amkarrf Ara.. Itorwm. ill. roROTNI (MlSKKi JaKn Carlaà. praSaarfnlk ..................................414 W. Nay SI.. B»rtn«fl«M. III. Frank Barki,k..................... .................IMII Maakak« Ara.. HaralaM. Okla Anta« Šalar........................................................Saa II, Arma. Sanaaa Frank Vralarlrk.................................................Ill Tañar SI.. Laiarna, l'a. Jakn TrêaU.........................................................Hai II?. Birakana. Fa. NADZOHNI ODSSKl Frank Baila. | Fra4 MaUal----- Milan MMraakak nlkt............. ........IM1 S. l.awnëalr Ara.. Cklaafl«, Illinala m..............•• WaaWlaa Ava . rara. Illinala ............UMI A read« Ara.. Clar«lan4. Okla «P ¿e v jetnišnici zglasil pokojni- lestve sta se lahko povzpela do skega vodovoda, za katerega po- ješ ukoj da yaaj za fpče v spremstvu nekega so- vrat v gornjem nadstropju. Vra- lagajo v Kopru velike cevi, se J€ tolažil kruleči želodec sebi in farma v Californiji pa je stala\Vommkl pomagajo L na da se dogovori o vsem ta so bila namesto s steklom za- zaradi udora zemlje v bližini ii-Lvoji družini I7.G26, dočim mnogo večja far- L orirani*atoMni rebnem za pokop svojega si- delana samo s papirjem Tako kopanega jarka podrla hiša, last Brezpaaelni žalostno opazujejo ™ v North J« ' ki je pod težkim bremenom I sta vlomilca seveda lahkotno od-1 Destardija. Delavec Cehovin je uradn^e pri pisalnih mizah vil».«". kampanji »ti , da je umoril svojega brata klenila zapah in se znaš a pred fe 0b pravem času opazil veliko L Jem uradu dv()mij da | Plorldft imil najnižjo Omaha, Neb.-Krajevna unija ------U. ^ , /i" l\nevarn° ra1zp?roko Y 8t«m ,n oni čakajo toliko časa na svojo no ceno «a farme, rasen za ne- voznikov (ADF) je naznanila so- Loja^ |spala zakonca Zorka z dvema takoj opozoril stanovalce, ki so plaČQ VoditeIj UgH urada| ko. L ^^^ ^raje v New |delovanje v kam,»anji, katere na torja sodil sam sebi. iakor že znano, je bil pred nedavnim ponovno otrokoma. Zločinca st^a vdrla v takoj zapustili hišo. Škode je za likor gem informiran( ima ins Bnglandu. V Floridi se je far- men je organiziranje brezposel-r t______sDalnico. Ko se le Janez Zorko mftftA hr . ....... I ..... t . r . Lik ^..i»..^.., < je po nesreči padel 1936—brata viKtorja. ^e .. . , ,. "f r na tla. Zdraviti se bo moral 7 je bil nekaj časa v ljubljan- Je odtrgal (Ml vlomljenih vrat la- h sodnih zaporih, toda kljub to in je začel neusmiljeno udri- ™1™- Sf^U^ SIS je^anjenemiTgospZ je p^ela^o^t/jPraznih obljub pr^ -Utva-1 vdo je bil po kratkem času ^ ^^^^ j' « ^Uoaali^^o^ n tt^ ^ - Hitlerjeva ičen na svobodo postopanje Tekel je k sosedom la j h pr kli- Zaradi tega so poki cali goriš- ^ J J ti njemu pa je bilo zaradi po- če na pomoč. Ko pa so sosedje |ke gasilce. Škode je 10,000 lir. njkanja dokazov ustavljeno. | prifili, zločincev že ni bilo nikjer omenja več slučajev kršenju pravic in zahteva zagotovilo, da se to ne bo več dogajalo. Na-cijska vlada še ni odgovorila na protest, ki ga je prejela zadnji IHindeljek. Vem pa, da brezposelni težko pričakujejo svojo borno podporo. Kadar bo pretežna večina de-Maksu GroharjuMavcev P»;iila do »Poganja, da no ceno $2,284. Farme v Mas-1 organiratorični kampanji, sachusettsu, obsegajoče povpreč- Povedali uradniki brezposelnim no 80 akrov, so se nakupile po-1 delavcem vprečno za $8,600. V Pennayl- vaniji je farma obsegala po-\ Amorika pošlala MV nepravični se ne j da pošteno živeti, kakor se spodobi, takrat bo prišla do prepri-1 Trst. — Pred prizivnim sodi-|čanja, da delavcem širom sveta povprečna cena $8,744 zu nakup farme 140 akrov. P ^MP i i več. Janeza Zorka so nato od-1 A™* ~ 1 rou i""'^"1"1 «^"-icanja, aa aeiavcem sirom svmai Farm Tenant Act je bil via-l^JlnLnn T. I javili v bolnišnico. Gospodinja |,v Ben^ je^ bila^potr-1 ne preostaja drugega, kakor da|konjen, ko je poljedelski ,>opis 1. 1935 razodel dejstvo, da izmed vaakih petih poljedelcev v vlada je naznanila, da je prejela nov protest iz Washingtona proti kršenju pravic ameriških državljanov v Nemčiji. Protest Tekgtilna unija pod pitala 20 pogodb New York.—Tekstilna unija (CIO) je v zadnjih tednih akle-nila dvajset novih pogodb, ki določajo svišanje plače in saprto delavnico. Med večjimi kom pa-ni j i, s katerimi je unija podpisala pogodbo, so Abbott It Co., Alta Weaving Co., Craftex Mills, Zenith Mills in Ionic Textile Co. Agltirajte sa Praavetal ¿ti, da niso nedavno tega na. _ . . , Paškem aretirali zloglasnega f°fe/a P» i«Povedala o ropu milca Jožeta Anžurja, pri ka-|t0,e' [jena kazen 30-letni Ani Marše-Ue organizirajo v edini pošteni tič por. Svab iz Dekanov, ker je socialistični stranki. V tej stran- em so našli legitimacijo po- šanega čevljarskega pomočni- k počitku. Iz globokega Viktorja Mama in da niso na me J€ «budil šele krik moža. Vi-javo Marnovega očeta vev-|dela *em oba zlikovca, ki sta mo- V torek zvečer smo Sli zi/o i bila soudeležena pri umoru last- ki ne bo ponižanih, teptanih in tej deželi po dva sta bila na-počitku. Iz globokega sna neKa deteta' °d okrajne*a. 80" Preziranih, kakor se to danes jemnika in da najemništvo hi- m dišča v Kopru je bila obsojena godi ogromni veČini mase, term 16 let zapora, medtem ko je prav vse producira za preži v- oroinikom "ponovno zajeli I n*P» prejinji večer skupaj pili. Pre- žiču. obdelavanja med raznimi po-1 iivaja program za izboljšanje Piru tudi spoprijela. V pre- >^ava je v polnem teku in ljud- Trat _ v Benetkah je po ne- krajinami te dežele je cena farm ■ Ra je brat napadel z bok- «tvo upa, da bo drzni zločin prav l .. % marje in utonil za družinsko oUielavanje tri- rjem, katerega se mu je po ne-1 kmalu pojasnjen, zločince pa da L gtnlk ju|f0gi0van8k€ trgovske krat večja* v nekaterih državah I udamh posrečilo bratu izviti bo zadela zaslužena kazen. mornarice, Matej Klarič, star kot v drugih. Velikost povpreč- fok. S tem da je potem šele i Pesnica se spet razliva 53 j€t iz Sušaka. ne farme pokazuje še večje raz wlr^'nVaTna JtaHbor' 19' j»»^ja.-Juino _ ^^ p>vi,{ Ro. »ke med r.zliinimi pokrajina-1 j W faiilti toiijo i 1 m anikaI pa Je ^J*6' vreme ie Dovsod povzročilo nag o . ^T «. t i mi. V tem pogledu je. j ako za- r ,xL > . ; TJT 8tril Vrr" tafjTnje snega kHeTudi na ma-l^^rT^^ ^ nlmivo poročilo o posojilih, na-\ameniho vlado e krivdo za to prtil še v ribor8kih ulicah že skoraj popol- mmmmmrnrnrn Washington, D. C—Federalni fJ^iadnj, «povedi na nekoga|noma { Iz Pesniike doline Jo v^nišnko vpr^ej denar od blagajnika v Banco di juatični department poroča, d« ll,tJin,u- - Zaradl "Kn€ kap' Roma. Izgovarja se, da je na- španski fašistični režim toži rfnul' 1 i.» • V . . I pa prihajajo vesti o nevarnem 1>..,,. Ml™™*- «zgovarja se, um je na-1 španski rasistični režim ion Ti\n ^ l m ugotovi,tve naraščan u Pesnice in o novi po- C,kutft Em,lija' 8Ura 61 pravil le šslo in da se ni poslu- ameriško vlado preko ftpanske ►iliri V6! u vgekakor plavi. ~ ,et- * ' žil revolverja, temveč otroške I- državne banke, da dobi nazaj 1 b t ^Trir' P?.je V zimskih tednih so kmetoval- Trst. - Aretirali so Adal. Ba- grače in da je bil pijan. Opozo- ^bro v vrednosti $10^)00,000, mčal 2 vi» it j® ci navozili na svoje njive, travni- budra, starega 47 let, ker je z riti je le hotel na nezadostno ki ga je vlada kupila od španskih čen ; /,} rt •H )0-?'ke in druga ftmljiMa gnoj, ki ga I revolverjem v roki hotel izsiliti' varnost banke. ' * |lojalistov. Poleg te so bile vlože '»!> prvi hišni preiska «o namreč orožniki našli Loj iovo srajco okrvavljeno pod le pazduho, sedaj najdeno Vik rjev') Gostje pa je popolnoma "»"Kodovano in ne kaže nobe-1 makov nasilja. Zato je ver-n* domneva, da je Lojze med l^rom na travniku najbrž za-i™'1 ^ 'klor,a z nožem in je one-^•'•ega sli že mrtvega pod PjUto odnesel do š*m in skril upio \ jrrfznici. IN»tankosti M z gotovostjo L, ' življenje, kajti »sjnost- je Ujze odnesel v I* Ae zloglasni Jože "r jejs, Avstriji nastopal * M....njo pokojnega Viktor-• morda Ae vedel kaj pove-- ^ t^TitimaclJa zadosten j,, samomorilec in -^morilae l^jze Marn imjda- z'njegovo dvom- /eaa oropana hr in jan —Včeraj popol-1 ' okolici hlisko-t7rM la novica, da je bil ko-' " »H strar. od Krškega. |><*kd aa ne tožbe tudi proti federalni rezervni banki, parobrfidni družbi United Htates Lines, katere par-nik je pripeljal srebro v Ameriko, in proti Higmundu Holomonu, lirektorju federalne kovarnice denarja. Plaz zatul detet japontkih rudarjev Tokio, 9. febr. — Japoska ča-[sepisns sgentprs Domei poroča, da je sneženi plaz zajel čez j si*» rudarje v OImu Deset ru-| darjev je izgubilo življeje, poleg tega pa je plaz p<»drl ve/- rudarskih hiš. razvaline v Coneepri—, Clle. ^ potres, v katere« je bilo okrog W.W0 Ijadi ubitih Meeina vlada za \ preklic embargo . Corpus Christ!, Tez—Zupan A. C. McCaughari In člani mest-nega sveta so apelirali na pred* Inednika Roose\elta. nuj prekl»«'«-embargo na Izvoz ameriškega |oro*ja \ lojalistično ft|>anijo I Peticijo m podpisali tudi vo«lit<-Iji delavskih organizacij. za KELVINATOR komercijalne dele hladilnice! Kelvinator kakovoeti— po zniiani ceni—poleg Edison poeluge • Maj—dokler so v veljavi izredne znižane cene za Kelvinator vr«te hladilnice delih—«i napravite načrt za izboljšanje vašega hladilnega sistema! * 1 ft i roku izbira raznovrMtnih velikosti je na razlago od 1/3 do konjske sile za zračno ali vodno hlujenjc. Commonwealth luliaon Company vam ponuja izkušeno inžinirsko poslugo, pomagati vam pri izdelanju načrtov za pravilno hlajenje. Nudijo ugodnoati nakupnih obrokov, ki odgovarjajo vaši potrvbi ukljikHvši "Meter-Matic" novec-na-dan načrt. , . . Telefonirajte SEDAJ za |>o-IMilna |H)jaanila! COMMONWEALTH EDISON COMMNY 72 Weel Adams Htreet Telephone KANdolph 1200, laical 170 _ - TROSVEfA SIGRID UND89T: « JENNY $ »OMAN tB »OMAN p04—mdI Frmm Alkr—kt "Ti tudi ne, Helge? Je nütU nikoli slišsls v Himu? Zu mojih dni se je vsevprek pet«. Tu im*m nek«j zvezkdV z iUlijsnskimi melodije- mi." --— Sl« je k njemu in llsUls po noUh. • MV«m dobro de, če igram?" je šepnil. "D«." j "Nsj še igram T 7 "De, prosim." Pobožal jo je po roki. "Ubog« mala Jenny! A pojdite zdaj — dokler ne pride on« Con pa Gramov« je prinest« v sobo pladenj z ra bar baru in keksi, "No, to je res lepo od tebe, da nam malo zaigraš, Gert! Ali se v«m ne zdi, d« moj mož krasno igra, gospodična Winge? Vam je že kdaj prej kaj zaigral?" je vprašala nedolžno. Jenny je zmajata z glavo: "Saj še vedela nisem, da igra gospod Gram klavir." "Kako krasno vezete!" Vzela je Jennyno vezenje in ga ogledoval«. "Res, mislila sem, da se zdi umetnicam pod njih častjo, ukvsrjati se a takšnim ročnim delom. Kakšen prekrasen vzorec — odkod ga imate — iz inozemstva?" "Sama sem si ga izmislila." "Glejte si no. Potlej je seveda lahko, delati lepe vzorce — poglej, Aagota, ni to dražest-no? Vi ste gotovo vrlo dekle, gospodična Winge." Pobožala je Jenny po roki. Kakšne grde roke ima, je pomislila Jenny. Majhne kratke prste z nohti, ki so bili bolj široki nego dolgi in kakor potlačeni. Helge in Jenny sta opremila najprej Aagato do njenegs stanovanja na Zofijini cesti. Nato pa sta se vrnila sama po Pilestraedetu skozi bledoainjo junijsko noč. Bele cvetlične sveča kostanjev ob bolnišničnem zidu so izdihavale po nalivu plehek vonj. "Helge," je rekla Jenny tiho. "Moral boš tako urediti, da pojutrišnjem ne bova ž njimi skupaj/' "To je nemogoče, Jenny. Povabili so te in ti si pristala. Saj je samo tebi na ljubo." "Lahko ai misliš, da bo spet prišlo do samih nevečnostl. Pomisli, če bi se mogls ksm odpeljati, Helge. Cisto sama zase, samo midva, Helge. Kakor v Rimu." "Verjemi, Jenny, ničesar ne bi imel rajši. Samo doma bo prišlo spet do takih zopr-noati, če at ne udeleživa tega svttoivanskega izleta." "Do zoprnosti pride tako ali tako," Je rekla ona z oatrim posmehom. "Drugače pa bo še veliko huje. Strela božja, kaj se res ne morel poskusiti premagati zavoljo mene? Tebi vsaj ni treba bivati v vsem tem — živeti in delati sredi tega — Saj ima prav, je pomialila in si bridko očitala. da ni bila potrpežljivejša. Da, ubogi njen fant, on Je moral živeti in delati v tem domu, kjer je ona komaj dve uri vzdržala. Tam je odrastel in Um se je boril vso svojo mladoat "O, Helge, res, slab« sem in sebična." Oklenila se ga je — trudna, ismučena in ponižana. Zahrepenela je po njegovih poljubih, po njegovi tolažbi. Kaj pa se je tikalo to njiju dveh? Saj sU imela sebe, spadala sU skupaj, daleč kam iz tega ozračja, polnega mržnje, nezaupanja in malopridnostl. S starih vrtov Je dehtel J«smin in nosil svoj vonj k njim«. "Drugič kdaj se popeljev« skupaj na deželo, čisto sama. Jenny," jo je tolažil. "A da sta le mogla biti tako brezumna," Je rekel nenadoma. "Ne, Uga ne razumem! Saj sU si vendar morala misliti,-da bo mati zlahka zvedela za to." "Seveda ne verjame v zgodbo, ki Jo ji jo na-pletel tvoj oče," je rekla Jenny malodušno. Helge je puhnil skozi nos. "Rada bi, da bi jI povedal Uko, kot se je zgodilo." Je zavzdihnila ona. "Lahko si pomirjena, da tega ne bo storil. In ti se kajpada moraš delati, kot da ničesar ne veš. To je edino, kar moreš storiti. Narav, nost idiotsko od vaju." "Pa jaz vendar ne morem nif za to, Helge." "Ah, dovolj sem ti pravil o svojih domačih razmerah Skrbeti bi bila morala za to. da bi osUlo pri prvem očetovem oblaku—val ti poseti v atelierju in sesUnki na Steneragatenu— "SeaUnki? Videl« sem rjiotlv in vedel«, d« od Um l«hko napravim dobro sliko—-to sem tudi storila." "No, saj, saj. Seveda je predvsem očetova krivda.—Ah!" Jezno je planil. 'Ta način, kako govori on o nji—aaj si slišala, kaj je dejal Aagoti. In nocoj Ubi. 'Vam ona'! ga je oponašal, 'ne bo rekla ničesar'! In je vendar naša' mati!" "Meni j>a se zdi. Helge, da je tvoj oče veliko obzirnejši in vljudnejši proti nji kot ona proti njemu." "Oh, U očetova obzirnost, da! Mar imenuješ to obizrnost, U način, kako je ravnal, da bi U pridobil na svojo stran? Njegova vljudnost— morala bi vedeti, kaj vse sem pretrpel kot otrok in zdaj kot odrasel—od te vljudnosti. Kadar fc sUl tam ves vzravnan In od sile vljuden in ni črhnil niti besedice. Ce pa je spregovoril, je zvenelo Uko ledeno, Uko rezko mrzlo in vljudno! Zahvaljeval se je malone še za materino kričanje in zmerjanje in divjanje. Oh!" "Dečko moj dragi!" "O, Jenny, vse to ni samo materina krivda. Jaz tudi njo lahko razumem. Vsi ljudje dajejo prednost očetu. TI tudi. To je razumljivo— v bistvu delam sam prav Uko. A ravno zato razumem, da je potUla Uka, kakršna je. Saj hoče biti še zmerom povsod prva, veš. In ni nikjer. Uboga mati!" i "Da, uboga!" je rekla Jenny. Njeno srce pa je ostalo do gospe Gramove mrzlo kot led. Zrak je bil ves težak od vonjev, listov in cvetja, ko sU stopala skozi dtudentovskl- gozdiček. V bledem somraku letne noči je v šumi med drevjem vse šeleatelo in šušljalo po klopeh. Njun samotni korak je odmeval po izumrlih cesUh, kjer so visoke trgovske hiše drema je stale z višnjevim svitom na svojih velikih svetlih šipah. "Ali smem s tabo gor?" je vprašal pred njenimi vrati. : u "Tako aem trudna," je rekla Jenny tiho. "Jaz pa bi Uko rad malo posedel pri tebi— ali se ti ne zdi, da nama je obema zelo treba, da bi bila malo aama zase?" Ni ugovarjala več, temveč je pričela pred njim stopati navigor v peto nadstropje. Noč jima je vsa fin ja ležala nad glavami in zrla nanja skozi velika poševna strešna okna. Jenny je prižgala sedmerokraki svečnik m« pi-salniku, vzela cigareto In jo prižgala na plamenu: "Hočeš kadiU, Helge 7" "Hvala." Vael jI je cigareto iz ust. 'To je tiato, glej," je rekel iznenada. "Bila je nekoč neka atvar med očetom in neko—damo. Meni je bilo takrat dvanajst let. Koliko je bilo na tem resnice, aeveda ne vem. Mati pa—. Oh, to je bil grozen čas. Samo zaradi nas sta oatela skupaj,—to je oče sam nekoč rekel. Sam bog vedi, nisem mu hvaležen za to. Mati je vaaj poštena in priznava, da ga drži z rokami in a nogami in da ga noče osvoboditi." Zleknll se je na divan. Jenny je sedla k njemu in ga poljublJaU po laseh in po očeh. On je gdrsnil na kolena pred njo in ji položil glavo v naročje. "Se spominjaš aadnjega večera v Rimu, ko sem ti voščil lahko noč, Jenny? Me imaš danes še prav Uko rada kot todaj?" Ona nI odgovorila. "Jenny ?" "Danes nisva Imela dobrega dne, Helge," je šepnila. "Prvikrat—." On je dvignil glavo: "Ali si huda name?" je vprašal pridušeno. "Huda? Ne." "Kaj pa?" \ "Ah, nič. Samo—." "Samo kaj—r 6 "Nocoj—." ZasUla je. "Zdaj na poti domov. Drugič kdaj napraviva sama skupen lalet, si rekel. Zdaj ni več tako kot Je bilo v Rimu, Helge. Zdaj al ti tisti, ki določa In ukrepa, kaj naj storim in kaj opustim." . "Ne, ne. Jenny 1" "Pač. Raaumeti moraš, da tudi jas hočem, da bi ostalo Uko. Ti odločaš. A potem, Helge, mi moraš tudi pomagati preko vsega tega— vseh teh težkoč." "Misliš torej, da ti nisem pomagal ?" Je vprašal počasi In ae dvignil. "Dragi—pač, aaj nisi mogel ničesar storiti." (Dalje prihodnjič) PETEK, 10, FKRPit, J R. J. Hunas», ki je nasledil Homerja Martina (desno) kot predsednik svtae unije. -TŽTj Molitev Vladimir Rijavac Tiho je potrkalo. Potuhnil ae Je in ni odgovoril Pa je potrkalo vdrugo, v tretje . . . vraU so zaškripala in ae odprla Ko je pokukaj itss odeje. Je zsgledsl ns pragu Marijo, Ko« potk« mu Je prinaals ns krožniku. atopHe bliže ter mu jo ponudil«. Njene besed« je preslišal, L« g leda I ae jI j« v oči. v katerih ni čutil posmeha In v ob-raa. ki ae mu je sdel čudežno lep. d« ai mogel odtrgati pogleda t njega Neakončno rad bi jo bil popronil, naj oatano še hip tu v tobi, pri njem, a prošnja mu Je zamrla v grlu. Zakaj užaliti bitje. ki mu Je prinealo trenutek sreče?! Menda je uganila njegovo misel. Primaknila je stolico k postelji in ae vaedla: krožnik a potico Je pustila na migi- Z roko ai je šla prek čela. si popravila lase, ki «o ji ušli nanje. Ko jo je dvignila, je vztrspeUl V bojaani« da ai bo odneala a lica amehljaj, ki je počival tam 1 Mar bi oka-me ne l«, Imkršn« Je bil«, ko Jo vstopil«! čutil a« Je «rednega, dokler ae nI zganila—v »a k njen gib pa ga je vaneminl. *«m m vedel zakaj. Prav nič ga nI motilo, da J« molčala. 6e hvaležen jI je bil. da Je. Ne bi JI mogel odgovarjati; bolel ga je jezik. Ponoči, ko ga je vrglo, si ga Je raagritel . In potica! S« dolgo je ne bo smel okusiti!.. . Ds bi ae U los ti I zaradi tega? — Ksko bi ae mogel ob vesolju, ds so se gs spomni II,. .*. da ae ga je spomnil nekdo drugi, ne le teu AgaU ... in to dane», ko pojejo zunaj velikonočni avonovi in cvOte pomlad ?! Od takrat gs Je spremljsl njen obrss povsod, ni ga mogel poeabiti Sanjal je o njem. ga videl, kadar je klečal s teto prad raapelom ali pozneje a starcem pred očrneki Medom no podobo, ki ao ne t njo poigravali iivahni odae\i is kam i iui in je kd«j p« kdaj izgledalo, da Je mrtva sli-k* ošitvU,.....ga iakal, ko mu je bilo težko, a se ni mogel potožiti nikomur, ker je vedel, da ga ne bi razumeli, da bi se mu smejali kot ao se mu vedno, takrat ga je iskal, se pogovarjal z njim, mu razgrnil vso svojo bo-lano dušo. Zakaj me je udaril? TeU AgaU ni nikdar govorila lepo o njegovem očetu. ... Se je kdaj pokrižai, je kdaj stopil v cerkev, ... je kdaj molil?! . . . In na tisto ni mogla pozabiti, da je nekoč v gneči, ki je nastala pred odhodom v rudnik, kamor so jim zaprli pot, pobral kamen ter ga zagnal, . . . kamen pa je priletel v razpelo.--Noben greh ne oeUne nekaznovan, tudi U ni! Maščeval se je na njem, na Janu. Zakaj na meni? Kaj sem mu storil? Klečal je ob teti, ki je s sklenjenima rokama, z upognjeno glavo molila naprej in ji odgovarjal tiho, zasanjano. Njegove misli so bile drugje. Ni se mogel zbrati; besede, ki jih je izgovarjal, so mu zvenele prazno, brezizrazno, . .. niso se mu zdele prave. Cesto ga je prijelo, da bi zakričal nekaj čisto drugega, da bi izlil težnje v novo molitev, drugačno, svojo. Nemara bi mu potem odleglo; tudi breme bi mu bilo mnogo laže. Nikogar več ne bi pogrešal in bi mu bilo vseeno, če bi se smejali njegovi po-habljenosti kot se niso enkrat... Da bi molil po svoje in bi bila ta molitev drugačna, da bi bila morda brez besed . . . ■"Si zaspat" ga je dregnila teta. |"Ne," se je zdramil in odkimal. "No,... in molitev?" "Saj bom . . . Sveta Marija, mati božja ." Zunaj se je vlegal mrak, se plazil po strehah, jih objemal in požiral, pohotno, poželjivo, brezuspešno napadal obcestne svetilke ; niso ga puatile k sebi. V molitev se je mešalo kričanje in smeh otrok, ki so se igrali na dvorišču. "Zakaj je vrgel oče kamen," je želel izvedeti, ko sU vstala izpred razpela. "Ga je vrgel nalašč . . .?" "Kaj vem ... Menda ne .. "Cemu potem trpim ... in nosim kazen? Namesto njega, očeta?" — Ni izgovoril. Teta bi spet kričala ... in vprašanje je bilo težko, ogromno, da se gu je ustrašil. Namesto očeta torej! — Počasi ga je zasovražil ... in druge tudi. Le semtertja se je vprašal, če mu morda ne dela krivice, očetu namreč, saj je mogoče, da se je teU motila, da ga Je sodila krivo in so ga sodili krivo tudi drugi, metali blato nanj in ga bičali a sleherno besedo, kot ao njega neštetokrat. Lahko, da je bil dober, najbolj*!, a ga niao razumeli, ker je mialil po svoje, molil po svoje... Da, včasih mu je priilo Uko ... Otrokom v hiši aeje umikal; nikoli se ni igral « hjimi. Čutil «e je starejšega, «to let sUrej-šega od njih. RajŠ|> kam pobegnil in ostajal sam cele popoldneve. Mrak mu j* prinašal zadovoljstvo^ sploh gs je ljubil in temo tudi. Vsrnepi se je čutil v njegovem okrilju, enskega drugim. Na podstreAJU g* ni manjkalo. Vsedel ae J« y kot ob dimniku, stisnil kolens k sebi, jih objel ter zasanjal; teU ga je čssto zaman klicala in ga isksls — P9 navadi je bil miren, le kadar ga j« obsedli», je razbil, kar mu je pH*l» v roke ... Na hodniku je ujel mlsdo mačko, jo •tisnil k uda in ji «topil ■ nogo «s vrst. Vjenega vreščanj« še sliš«l ni. . . . ««J ni tudi njegovega nikoli,nobeden Tolkel Jo Je s peto po gtavt,... prav tedaj so se odprla vraU Um čisto na koncu. Na hodnik je stopil starec. "Glej, grbavca, kaj mi je napravil !" — Zagnal se' je nadenj in zamahnil s palico, da je Jana še drugi dan bolelo, kamor je padla. .... Potrkala je Marija in mu prinesla na krožniku potice. Njen obraz je bil tedaj čudežno lep, oči tudi, v njih ni bilo posmeha. Ni ga bilo, čeprav je kot drugi vedela, da je pohabljen, bolan,... da se mu smejejo vsi, včasih še teU Agata ... Čudežno lepe oči in obraz, da ga ni mogel pozabiti nikoli, ... ali pa se mu je začrUl Uko globoko, ker se je ona edina spomnila nanj, kdo ve. Ni ga mogel pozabiti in se je zatekal k njemu, kadar mu je bilo težko. Ko je umrla teta, ni jokal ne tožil. Ni ga bolelo, da ga je zapustila, saj ni bil več sam: Marijin obraz ga je spremljal vedno, povsod,. . . in je bil najlepši zvečer v mraku, v temi, v po-igravajočih se odsevih iz kamina, ko je klečal s starcem pred Madonino podobo, mu odgovarjal ter občudoval obraz na sliki, ki je bil na trenutke enak onemu, onemu, ki je živel v njem. Starec je molil, se trkal na prsi. Kadar je pokleknil in sklonil brezglaso glavo, je izgledal nebogljen, ubog, majhen, pohabljen kot on, Jan. V tem sta si bila podobna. Tudi ni nobeden v hiši mislil nanju, vsi so ju sovražili.....sUrca nemara še bolj nego njega ... A Marija? Ne, Marija ne! — Njene oči so prelepe, da bi se smela prikra-sti vanje grda misel! Toda le Marija .'.. Spet je potrkalo, spet je vstopila. Cemu neki? Ničesar ni nosila v rokah, ne krožnika ne potice. Niti se ni obrnila k njemu, k starcu je stopila. In pokleknila predenj. Starec se je poigraval s snež-nobelo bradico ter se smehljal. Jan ni še nikdar videl tolike bla ženosti na njegovem obrazu, še nikdar, "hiti takrat ne, ko se mu je zdel srečen in zadovoljen . ko sta klečala ""in molila pred ikono. Tudi drugače se je spremenil: zrajtel je, večji, močnejši, mogočnejši je izgledal. "Izgubi ae!" — Grbavec je prestrašen odskočil. Zunaj pred vrati se je zbral in prisluhnil, kaj se godi v sobi. Pa je razločil le Marijin jok ter ostre, sekane, jezne stsrčeve besede, ki ne jih je izlila precejšnja ploha. Tresel se je po celem telesu kot da ao bile namenjene njemu in skloni! glavo, pričakujoč vsak čas udarca ... Tu, prav tu, je skočil nekoč starec nadenj, U-krat, ko mu je ubil mačko. Pogovor v sobi Je utihnil, Janu je odleglo. V temo na hodniku je planilo malo svetlobe, pogled se mu je usUvil na zasoljenem obrazu Marijinem Zakaj zasolženem? O Ukem ni sanjal nikoli; v njem je živel srečen in lep, čudežno lep . . . Ni ae usUvljsI ob vprsšanju. kaj je prosils sUrca, — neksj ¥« je prsv gotovo. Klečsls je pred njim. — Klečala ... Bil je vajen klečati pred razpelom in •«•daj pred podobo tam v kotu ob kaminu, še nikoli ni videl, da bi klečal človek pred človekom ... In če je tudi to mogoče, potem bi bil moral »tarec poklekniti pred njo. oba bi bila morala poklekniti, vsi! Tafo> govorilo v njem. Starec Je atal ob oknu; ni se zganil. Se vedno se mu Je zdel neznansko velik, mogočen. ' Si ti grbaver *". se je obrnil sunkoma, ko je alibi rožljanje ob kaminu. J «na je beseda »pekla. Stre-e^at je; malo črne tekočine je ušlo čez rob skodelice na krožniček pod njo. "Ti je zmrznil jezik?.. . . Poglej !" je pokazal kapljo, ki se je nabrala na spodnjem robu. Nekaj časa je držal skodelico dvignjeno, potem je zamahnil z njo in pljusknil kavo grbavcu v obraz. "Za drugič!" ' Jan se je potuhnil, da mu je še bolj izstopila grba, in se o-brisal z rokavom. SUrca, ki je upihnil zamazano petrolejko na mizi in pokleknil pred sveto podobo, ni spustil z oči. Tudi on si je zaželel molitve. Ne Uke, svoje. SesUvljene iz drugih besed, nemara celo brez njih „v . Te, ki jo sedaj mrmra starec, nikoli več!! ... Da ni njegov oče molil? Morda pa je, a je molil drugače nego tisti, ki so ga sodili, drugače nego teU Agata in sUrec tam v kotu, drugače in drugje ... A povest o razpelu, ki je kamen priletel vanje? Popravil je ogenj v kaminu. Z burklami je dregnil v drva, da je zaprasketalo in so bužnile iskre na vse strani ... In Marija? Kako moli ona. . . ? Odsevi so se lovili po sobi, jo toliko razsvetljevali, Oa u težave razločil v polglasno molil pred ik0lA pil mu je za hrbet. se mu je zastudil kot fcj dotedaj in želja,.da bi gtt no izgubil z vida, da bi aam v sobi in v temi ter bi nemoteno molil, molil po ga je prevzela vsega. Dvignil je pogled „a jkJ Žarki so se lovili po njej jj" nin obraz je kdaj pa kdaj vel. Prijetne, božajoče L gledale nanj. J)vex solzi * zaiskrili v njih, ao utrnili J dva bisera spolzeli po licih vzdol . . . • V ušesih mu je zašumeio vedno mu je malo prej preden je vrgla božjast. — Neznwe ke so ga začele daviti. pre< bo je videl le golo glavo star in je zmogel še toliko moči je dvignil roko, v kateri < burkle, ter krepko zamahni Ali ate že naročili Prsavan Mladinski Ust svojemu pri jat« ali sorodniku f domovino? Ti edini dar trajae vrednosti, ki, za mal denar lahko pošljetta Slovensko- Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 50c 'p0*****0 • ' ' j ^ v • ■ , >/* , Ns zamudite te prilik«! Slovenk Publishing Co. urwNt na ara* s«w v«t, s. r. 1 tadaik la........ I tednika Is...... S tedsike Is...... 4 tednika la...... 5 t «laikov I«..... IfJi l* 1.1! L» lil lJ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEld Fe sklep« II. rodao konvencije ae lakka «aro« m Hal Fronte k prišteje eden. dva, tri. «Url «II pet «uit Is eae črnita« k «ni sar* ninl. Ust Proaveto stane sa tb« Make, sa ¿lan« aH natisa« $4* « •na letno naročata«. ter pa ¿lani in plačaj« pri aseemcata U* • tednik, as Hm t« prlitej« k naročnini. Teroj aadaj «I ersoka. * I« liat predrag s« člsna 8NPJ. Uat Praar«U I« vaš« laataiaa k gotovo Jo t vsaki draiini nekdo, ki bi rad čitol list vsak dan. C«a liatn Proaveto J«: Za Zdrui. drfara la Kanado. M.00 Za Ckoro i« Chicago |t. 1 tednik in..............4.M t tednika in............s.M S tednike in............ 2.40 4 tednik« In............ l.ff 5 tednikov in........... «|{ Za Evrop« J«............$» M Izpolnite apodnji kupon, priložite potrebno enote denarja ali Order v piamn in nI naročite Proaveto, Uat. ki Je vaša lastnina. «Pojaanilat—VaelaJ kakor hitro kateri teh članov preneha biU ibi 8NPJ, ali če a« predeli proč od drniine In bo sahteval aam itoj W tednik, bode mora) tiati član is dotične drullne, k! j« tako tkoptf naročena na dnevnik Proaveto, te takoj nasnaniti upravni«™ IMfc In obenem doplnčatf dotično vaoto Hitu Proaveto. Ako toga s« «l*1 tedaj mora upravniitvo taišati datum ta to vsoto naročniku. PR08VBTA. 8NPJ, 2*57 8o. Lawndale A v«.. Chleage. W Priloženo petiljam naročnino sa Ikrt Proaveto veote $.......... !> ................................čl. društva .......... Naalov......................................................... Uetovlte tedaik la ga pripete k meji naročala! ed aledrfih «M* m«Je draiiae: ^^ •s 1 . .........*...............................a dmltva št........ *>.....................................„.čl dmšte« št........ 4)...................... ...................CL društva «t .*..... •>V........ ...........i..................ČL društva It........ ................................... Dršava.................... N«e .................p»................nog»——j—ampa