OSREDN.JA KfwJIŽNICA CELJE .,,... ·,.•':"•- - ·- -- TUR!ZEM Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije NAPOVEDNIK: 1 • • Program dela SNTO za leto 2001 -SNTO aktivno pripravlja program dela za leto 2001 . . . . . .. . . . . . . . . ....... .. .. . . . .. . .. . ... . 2 . stran • Komentar letošnjih turističnih rezultatov -Turizem smo ljudje . . ...... .. .... . 3. stran • EURO 2000 -Vprašanje za dva milijona -s katerimi barvami predstavljati Slovenijo in nekaj utrinkov z Eurofootballa .. ..... .... 4. stran • SNTO In odnosi s (tujlm0 javnostmi - "La Dolce Vita in Slovenia".. 5. stran • Aktivnosti ETC na glavnih emltlvnlh trgih za destlnacljo Evropa - Kako uspešna je bila lani promocija "destinacije Evropa" na preko- ocenaskih trgih pod "marelo" Evropske tu risti č n e komisije, Ameri čani vse bolj potujejo v Evropo - izsledki najnovejše raziskave ameriškega trga .. .. .. . 6.·, 7. in 8. stran • Najnovejša raziskava britanskega trga -Kje so Britanci preživeli svoje počitnice v letu 1999 . . . ..... 9. stran • Raziskave nemškega trga - Izsledki "Reise Analyse 2000" - Ponudbo prilagoditi povpraševanju in nekaj izsledkov raziskave nemškega trga Axel Springer Verlag . . . ... ..... .. .... .. ... .... .. .. .... ...... ...... .. .... . ..... ... . ... ... .. .. ...... . 10. in 11. stran • Svetovni turizem v številkah v letu 1999 -WTO objavila nove podatke o številu inozemskih potovanj v letu 1999 . . . . 12. stran • Internet In turizem - Internet -vse pomembnejše tržno orodje v turistič ni industriji . . . . ........ ...... 13. stran • Evropska unija In turizem - Kako se bo slovenski turizem "znašel" v Evropski uniji, ob boku velikih turist i č nih držav? ...... ... 14. stran • Slovenija In Sydney 2000 - Nekaj dni pred začetkom 01 Sydney in ce lovitega promocijskega projekta "Slovenija in Sydney 2000" . . .. .. .. . .. .. . . 15. stran • Zadnja stran - Kje je kdo, Podčrta no , Č rna pika, Slovenija na kratko ... .... ..... ....... ......... ............ ...... ... .. ... .... .... ... 16. stran Slovenska turistična borza - SIW 2000 oktobra v Portorožu ;::...... ~-:·.-· . ·. >"• • SLOVENIAN NCOMING O RKS HOP PORTOROŽ 19-2 1 October 2 000 - . - ~ Slovenska nacionalna turistična organizacija letos že tretje leto zapored organizira Slo- vensko turistično borzo, v mednarodni jav- nosti že prepoznavno pod kratico SIW (Slovenian lncoming Workshop). Na SNTO smo se glede na želje in pobude odločili, da borzo prvič preselimo iz štajer- ske prestolnice, ki je bila gostiteljica borze vse od njenega začetka. Tako bo letošnja borza potekala 20. oktobra 2000 v Por- torožu , v Hotelih Morje. S selitvijo želimo tujim organizatorjem potovanj, ki na borzi predstavljajo tuje povpraševanje, predsta- viti tudi druga turistična področja Slovenije, hkrati pa bo Portorož izhodišče za enodnev- no "postborzno" študijsko potovanje po Obali in krasu (Piran, slovenska Istra, Škoc- janske jame, Lipica in kulinarični in vinski zaključek na Krasu). Osredn ji dogodek SIW 2000 je vsekakor po- slovna delavnica oziroma workshop, ki bo po prezentaciji slovenske turistične ponudbe potekal med 11. in 18. uro v petek, 20. okto- bra. Kako pa je s prijavami? • že sredi avgusta smo prejeli 75 prijav slo- venskih turističn i h podjetij (število pred- stavnikov oziroma prisotnih je večje), kar je za petino več kot v lanskem letu, pričakuje­ mo pa še dodatne prijave. • Seveda pa je za kakovostno ·učinkovito borzo potrebna močna prisotnost tujih orga- nizatorjev potovanj, pri č'e mer so nam v po- moč slovenska turistična predstavništva in Sloveniia informativni uradi SNTO v tujini. Čeprav je Celebmting Mille11nium I rok za prijavo tujih udeležencev šele 14. sep- ief .. • • , tember 2000, smo na sedežu SNTO do sre- 1..v ______________ ........:..,.il..oiolilooilM'-Miiil..,........ dine avgusta že prejeli prijave iz Francije, Svedske, Danske, Velike Britanije, Madžarske, Amerike, skupno pa pričakujemo okoli 90 tuj ih podjetij, poleg iz že potr- jenih držav tudi iz vseh najpomembnejših trgov za slovenski turizem. Celoten projekt SIW 2000 je na spletnih straneh www.slovenia-tourism.si/siw20oo, kjer je mogoče dobiti informacijo v štirih jezikih, poleg tega pa se je mogoče na borzo tudi prijaviti. SNTO s sredino avgusta dobila novo generalno direktorico Tik pred oddajo poletne številka Tur!zma v tiskarno, smo uspeli na prvo stran uvrstiti še zadnjo oziroma naj- novejšo novico in pa nov uvodnik. Mag. Barbara Gunčar, ki jo je na mesto generalne direktorice Slovenske na- cionalne turistične organizacije potrdil Upravni odbor SNTO na svoji seji 5. julija 2000, je nastopila svoj 4 letni mandat vodenja te institucije v sredo, 16. avgusta. Informacija o novi sestavi Upravnega odbora SNTO Tale kotiček smo že dvakrat v zadnjih nekaj mesecih izkoristili, da vas obvestimo o članstvu v Upravnem odboru SNTO. Tokrat ponovno. Sporočamo vam spremembe oziroma zadnjo sestavo članov tega organa SNTO: • Na predlog ministra, pristojnega za turizem ostajajo Aldo Babič, Srečko Vilar in Maks Brečko (kot predsednik UO SNTO), na predlog Ministrstva za finance Albin Pišek, na predlog Ministrstva za okolje in prostor Zlata Vidmar, na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janez Pevec, na predlog Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek, na predlog Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster ter na predlog zaposlenih v zavodu Maja Pak. • Medtem pa sta nova člana postala dr. Aleks Leo Vest (državni sekretar za šport na MŠŠ), ki je v UO na predlog Ministrstva za šolstvo in šport, zamenjal pa je dr. Janka Strela), in Miloš Ekar (svetovalec direktorja Uprave za kulturno dediščino na MK), ki je na predlog Ministrstva za kulturo nasledil Jernejo Batič . Celje - Skladlšče Per II 17936/2000 1 n m r t.. m t IIII III III III III III III I III III II II IIIIII III l l l llll 111111111111111 5000008220 , 45 / 46 GOB I 55 CD Komentar Potrebno je pristopiti k akciji Medtem ko se na odru odvijajo dogodki s polno hitrostjo, za odrom pa spet drugače, bodimo mi turistični delavci pametnejši. Glejmo naprej, iščimo nove možnosti izboljšanja, dodano vrednost, pomagajmo si med seboj, da bo naš turistični proizvod še boljši, primernejši za uporabnike in nas izvajalce. Prejšnje desetletje je bilo v znamenju kakovosti in prestrukturiranja, to, kar pa sledi, zaznamuje hitrost informacij. Gospodarstvo, ki bo v prihodnosti hotelo biti uspešno, se bo moralo soočiti z zahtevami digitalne tehnologije. Pretok informacij je življenjska tekočina poslovanja, je dejal Bill Gates. Pri poslovnih odločitvah, ki zadevajo tudi prioritetne trge, je najbolj pomembno, da najdemo in razumemo dejstva in okoliščine, ki zadevajo tehnologijo, trg in podobno, v njihovi spreminjajoči se obliki. Zaradi hitro- sti sprememb je iskanje dejstev naša stalna naloga, je dejal Alfred P. Sloan ml. Brez informacij ni dogodkov in tudi ne turističnih. Slovenska nacio- nalna turistična organizacija mora povezati dosedanje sisteme informira- nja turistov v celoto, ki bo pregledno opozarjala, kaj je v slovenskem pro- storu na voljo turistom. Zagotoviti je potrebno, da bodo informacije med turističnimi subjek- ti potekale hitro v smeri s trga in nazaj. Krog informacij mora potekati med gospodarstvom, šolstvom, turi- stičnimi društvi, SNTO ter ministrstvom. Redna srečanja ali kake druge oblike povezovanja nam morajo hitro pokazati, ali so naše aktivnosti pravilne, če je potrebno karkoli korigirati. Priti moramo do analiz, ki bodo pokazale na resnične težave, ki so skupni imenovalec, ne le sem in tja navrženi problemi. SNTO mora vključevati strokovno pripravljene prireditve, na podlagi naše kulturnozgodovinske dediščine in skozi informacijske tokove dose- či, da bo o njih obveščenih vse več uporabnikov. V tej mreži mora biti vpet tudi turistični radio, ~i je lahko velika priložnost za doseganje za- stavljenih ciljev. Biti mora pobudnik analiz in raziskav o zadovoljstvu gostov, o lojal- nosti o primerjalnih značilnostih med deželami, ki so uspešne v turizmu, in nami. S temi raziskavami moramo vplivati na pozitivno javno mnenje. Ostali del gospodarstva, ki ima predstavništva v tujini ter diplomat- ska predstavništva, podjetja v tujini so nam neizkoriščena priložnost. Vsi skupaj smo močnejši in le tako lahko dosegamo vsako leto bolj- še rezultate v smeri naših ciljev, da postane Slovenija bolj mednarodno prepoznavna. • Vse podatke je potrebno sproti pošiljati, analizirati prodajne rezul- tate po kvaliteti in kvantiteti. Ob tem je potrebno takoj reagirati na splošne trende in storitve takoj prilagajati zahtevam uporabnikov. Uporabljati je potrebno standardizirane pristope. • Za poslovne analize je potrebno napraviti vzorce, jih prenesti na ra- čunalnik, usposobiti delavce, da bodo z njimi znali ravnati. • Vsa rutinska opravila naj opravijo računalniki, zaposleni pa naj se ukvarjajo z razvojem, izboljšanjem poslovanja, kakovostjo storitev in osebnimi stiki z gosti. • Informacijski sistem mora biti zastavljen standardizirano, da pripombe strank takoj zajame, jih prenese na uporabnika, da lahko hitro reagira. • Z digitalno tehnologijo se moramo prilagoditi zahtevam strank (v smislu trženja, priprave strani, ponudbe, možnosti rezerviranja, mnenja o tem .. ). • Programi pa lahko nastanejo na podlagi raziskav trga, predlogov go- stov, primerjav s tujimi trgi. • Tak program se mora testirati in ugotoviti je potrebno njegovo ekonomsko učinkovitost. Pri tem je pomemben element analiza medijev. Zavedam se, da je projekt zahteven vsebinsko, organizacijsko, naj- brž pa bo zahteval dokaj velika finančna sredstva ter kompleksen pristop. Morda bo kdo rekel, da je utopičen, da nam ne bo uspelo. Vse je odvisno od nas turističnih delavcev, ki moramo to čutiti za potrebno ter se dokopati do sredstev, usposobiti ljudi za uporabo in red- no servisiranje in prav gotovo bomo uspeli. Dosti izkušenj s tem v zvezi imajo multinacionalke, kot je Coca Cola, Renault ... SNTO že ima idejni projekt II informacijske pisarne II v podobni obliki. Prav bi bilo, da ga sku- šamo čim prej realizirati. Niso dovolj le lepe besede o korektnem delu, profesionalnem pristopu, potrebno je pristopiti k akciji. mag. Barbara Gunčar i) dobrodo šli r•~ Omdatki kaŽe:Jo, aa Veli- ka Britanija še naprej krepi, svoje mesto foidrugi največji izvorni trg, na lestvici pa še vedno in zanesljivo votli Nemčija s 77 mi/ijQ11,i ljudmi, ki so počitnice preživeli v tujini. Koliko Britanci na svojih potovanjih potrošijo - Vsekakor je glede na delež po- tujočih Britancev v svetovnem kolaču pa je pomembno dejstvo, da Britanci na svojih potovanjih niso prav nič stiskaški. Tako lahko vsaj trdimo na osnovi rezultatov naj- novejše raziskave British Trave! Monitor*, ki jo je predstavila IPK lnternational junija letos. Medtem ko Evropejci na vsakem svojem potovanju v tujo državo povprečno potrošijo 792 evrov, potrošnja Britancev poskoči na povprečno 1192 evrov, kar je skoraj 50 % več od evropskega povprečja. Denar, ki se pri tem obrne, je temu primer- no visok in sicer znaša 51 milijard evrov. Pojasr.iti moramo, da te številke vklju- čujejo celotno potrošnjo, vključno stran- sportom, stroški nastanitve, raznimi vstopninami, nakupi spominkov itd. Koliko pa Britanci res potujejo, pokaže primerjava števila potovanj na prebival- ca. Britanci so lani opravili 0,9 potovanj v tujino na enega prebivalca, v Franciji je ta številka bila 0,5, v Nemčiji 1,0, na Šved- skem 1,6, v Švici pa kar 2,1. Kam, kdaj in kako so potovali Britanci: • 52 % britanskih potovanj v tujino je bi- lo opravljenih v mediteranski regiji, med drugimi destinacijami pa vodijo Zahodna Evropa (23 %), Karibi (13 %), Azija in Pa- cifik (4 %), Severna Evropa (4 %), sub- saharska Afrika z otoki v Indijskem ocea- nu (2 %) in Vzhodna Evropa (2 %). • Še vedno pa se niso spremenile prefe- rence Britancev glede tipa počitnic. Med najbolj priljubljenimi so še vedno "sun&- beach" počitnice, ki predstavljajo 52 % vseh inozemskih potovanj. Britanci pa se radi odločajo tudi za turna potovanja (21 %) in mestne oddihe (14 %). • Še vedno dve tretjini inozemskih poto- vanj poteka v glavni poletni sezoni, 33 % pa v zimski, čeprav je opaziti močni po- rast še posebej v kratkih oddihih. • Letalo ohranja vodstvo na lestvici transportnih sredstev. Kar 75 % Britan- cev, ki se na počitnice poda zunaj svoje domovine, se odloči za letenje, z 12 % pa sledi avtomobil. • V letu 1999 se je 67 odstotkov Britan- cev, ki so se podali na počitnice v tujino, odločile, da to storijo s profesionalno po- močjo potovalne agencije. • 48 % potujočih Britancev se je odločilo za hotel. In če povzamemo. Britanci se od svojih Austria, ltaly, Slovenia plus Rome, Sorrento, Venice, Verona and Tuscany Villa Selection evropskih popotniških kolegov razlikujejo v tem, da potrošijo več na dan, da se od- ločajo za bolj oddaljene destinacije - in to bolj pogosto, kot je povprečje, od tu pa izhaja tudi bolj razširjena uporaba letala. *British Trave/ Monitor je del World Trave/ Monitorja, ki letno vsebuje 750. 000 opravlje- nih intervjujev v najpomembnejših izvornih tr- gih in ki tako zagotovo predstavlja najbolj re- prezentativno in obsežno marketinško študijo na svetu. Več informacij na www.ipkintematio- nal.com. Še nekaj značilnosti britanskih tu- ristov • Sredstva, ki jih Britanci namenjajo po- čitnicam, so po prioriteti pri izdatkih na drugem mestu - takoj za nakupom stano- vanja. • Največ turistov prihaja iz najbogatejše regije na jugovzhodu države (London z okolico), t.j. iz regije, ki ima tudi najboljšo komunikacijsko strukturo za potovanja v tu jino. • 66 % populacije, ki se odloči za počit­ nice v tujini, gre na pot z letalom. • Britanci počitnice načrtujejo več mese- cev vnaprej in se nanje tudi dobro pripra- vijo. O destinaciji želijo imeti že veliko pred odhodom čimvec različnih in natanč­ nih informacij. • Velikokrat je pri izbiri počitnic odločujo­ ča cena. • Večji del potovanj v tujino poteka preko velikih organizatorjev potovanj. • še vedno sicer velja, da je glavnina po- čitnic v poletnih mesecih, vendar pa je de- lež počitnic izven poletnega obdobja v stalnem porastu. • Na splošno velja, da je delež tistih, ki se odločajo za počitnice (in to večkrat) bist- veno večji pri bolj izobraženi populaciji in populaciji z višjimi prihodki. • V izrednem porastu so "longhaul" poto- vanja, ki so bila še pred časom za mar- sikoga nedosegljiva in takorekoč sanjska (cena prevoza), zdaj pa glede na ceno in uslugo že kar močno konkurirajo počitni­ cam bližje domu (Evropa). • Delež odrasle populacije, ki gre vsaj enkrat letno na daljše počitnice, je prib- ližno 60 % in stagnira. • Počitnice v tujini naraščajo na račun počitnic v domovini. • Glavnina rasti se pričakuje pri kratkih počitnicah (večkrat letno). • Največji porast počitnikovanj pričaku­ jejo v prihodnjih nekaj letih pri povojni baby boom generacij (starost 50+) in pri starostni skupini od 20 do 30 let (staršev- stvo se čedalje bolj pomika v trideseta le- ta). Za generacijo nad 65 let, ki je do se- daj veliko potovala, se utegne trend obr- niti navzdol (preusmeritev v preživljanje počitnic doma). 1990 1995 1996 prenočitve 575.100 65.800 98.800 število turistov 82.300 13.900 19.000 dolžina bivanja 6,98 4,73 5,20 delež v tujih pren. 10,8 3,9 3,9 • Med kratkimi počitnicami vodijo obiski mest (ogledi znamenitosti, zabava, naku- povanje). • Splošni trendi (živimo zdravo) se odra- žajo tudi pri izbiri počitniskih krajev (ne- okrnjena narava). • Na počitnice bo vsekakor vplivala tudi moč funta - odločitev za kraje, kjer za isto vsoto funtov dobijo več. • Trenutni trendi pri prodaji počitnic ka- žejo, da bo večina tour operatorskega po- sla v rokah le nekaj tour operatorjev, ki bodo pokrivali večino trga. Slovenija v programih britanskih or- ganizatorjev potovanj Britancem ponujajo Slovenijo skoraj iz- ključno organizatorji potovanj, ki poznajo Slovenijo kot deželo, privlačno predvsem na turističnem področju gore in jezera in ki je podobna Avstriji, le da je nekoliko cenej- ša. Od 20 organizatorjev potovanj, ki v svo- jih programih vključujejo gQre in jezera, ponujajo samo trije počitnice tudi drugod po Sloveniji. V letu 1998 so večji TO že pri- čeli s širitvijo ponudbe na obalo in kras, v letu 1999 pa pomeni pomemben premik uvrstitev mesta Ljubljane v TO - program enega največjih britanskih TO Crystal Holi- days. Nek~j pomebnih TO ponovno vklju- čuje tudi zi{Tlsko ponudbo v zimsko-šport- nih središčih, kaže pa se trend za področje slovenskih naravnih zdravilišč. Tako je eden specializiranih britanskih TO Therma- lia že potrdil udeležbo na letošnji oktobrski turistični borzi. Komentar doseženih rezultatov Po podatkih Statističnega urada RS je Slo- venija v prvih šestih mesecih leta 2000 gostila 11.236 britanskih gostov, kar je 15 % več kot v enakem obdobju leto poprej. Tudi število prenočitev (50.808) je bilo za 16 %večje. Ker pa leto 1999 glede na vpliv kosovske krize na turizem v tej regiji ne omogoča najboljše primerjave, nam več pove poda- tek, da gredo številke z britanskega trga, vse od padca leta 1991, kontinuirano navz- gor. V letošnjem prvem polletju je Sloveni- jo obiskalo 11 % več britanskih turistov kot v prvem polletju leta 1998. Podatki so sicer vzpodbudni, vendar bodo nujno potrebna dodatna vlaganja v promocijo Slovenije na tem trgu, saj so potenciali glede na številke izpred leta 1991 še vedno veliki. prenočitve število turistov 1997 1998 2000 O·VI) 50.888 11.236 INDEKS 2000/1999 (1-VI) 116 115 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, preliminarni podatki za prvih 5 mesecev 2000 1999 l 99/98 l 99/90 135.300 138.074 118.086 86 20 25.400 27.077 23.703 88 28 5,33 5,09 4,98 98 70 4,4 4,5 4,3 95 39 Vir: Statistični urad Republike Slovenije 9 10 Ponudbo prilagoditi povpraševanju Kakšen pomen imajo glavne počitnice, dodatna počitniška potovanja in kratka potovanja? Kakšne počitniške destinacije si ljudje želijo pri avtobusnih aranžmajih? Ta prispevek je narejen na podlagi najnovejše raziskave turisticnega trga "Reise Analyse 2(}(}(}".Javnonmenjska raziskava je lnla opravljena na vzorcu, ki je socialno-deinograf- sko reprezantancen za ce/,otno nemško prebivalstvo (ose/Je starejše tid 14 let). 7736 oseb je v direktnih intervjujih odgovori/,o na vprašanja glede počitniških navad. Rezultate raziskav pogosto ne razlagajo napačno samo ljudje, ki delajo v turistič­ nih panogah. Glede na kontinuirano rast števila pavšalnih letalskih potovanj in vse večjega tržnega deleža potovanj z avtobu- som pri dodatnih kratkih počitnicah (TABE- LA 1), je namreč možno kar zlahka površ- no sklepati, da je potrebno poudariti prav to slednje področje. S tem pa se osredotoči pozornost le na manjši tržni segment, saj trg glavnih počit­ niških potovanj obsega 48,03 milijonov potovanj, od tega pa jih le 4,09 milijonov odpade na potovanja z avtobusom. število dodatnih počitniških potovanj z avtobusom, ki so daljša od pet dni, znaša 14,57 milijonov. Občutno večje število po- tovanj pa je pri kratkih potovanjih, ki tra- jajo štiri ali manj dni. Na podlagi projekci- je je moč oceniti, da znaša število poto- vanj letno 54 milijonov, pri čemer naj bi na potovanja z avtobusom odpadlo približno 15 % oziroma 8,2 milijonov. Pri ocenjeva- nju pomena glavnih počitniških potovanj, dodatnih potovanj in kratkih potovanj mo- ramo upoštevati, da daljša potovanja us- tvarjajo večje prihodke, s tem pa tudi več­ jo dodatno vrednost, ki ni zanemarljiva. Iz tega razloga avtobusni turizem ne sme kar brez boja prepustiti trg daljših poto- vanj letalu in osebnemu avtomobilu, pač pa mora s produkti, ki so prilagojeni po- trebam kupcev, utrditi in razširiti svoj tržni delež. V javnomnenjski raziskavi so vpra- TABELA 1 TRANSPORTNO SREDSTVO Avtomobil/ Avtodom Letalo Avtobus Železnica VSA POTOVANJA 50,1 % 33,1 % 9,3% 5,9% šani na vprašanje "Kako bi kategorizirali vaše počitnice?" imeli možnost izbire med več odgovori glede kategorij, ki so nave- dene v TABELI 2. Kategorije namerno niso podrobno opredeljene, tako da omogoča­ jo širok spekter za subjektivne interpreta- cije (npr. doživetja ali počitek), saj počit­ nice lahko vključujejo oboje. INTERPRETACIJA TABELE 2: 19,1 % vseh, ki so se odpravili na počitnice, so jih opre- delili kot počitnice izpolnjene z doživetji; 13,8 % tistih, ki so potovali z avtobusom, označujejo svoj dopust kot "krožno poto- vanje". Aktivne počitnice niso vedno aktivne S primerjavo tistih, ki se odločajo za poto- vanje z avtobusom, z ostalimi strukturami popotnikov, je z ene strani moč opredeliti potrebe in želje kupcev avtobusnih poto- vanj (stalni klienti). Z druge strani pa ta pri- merjava pokaže potenciale posameznih načinov potovanja celotnega prebivalstva. Čeprav reklamna sporočila potencirajo trend aktivnega posameznika, ki na dopu- stu išče ekstremne športne avanture, se v resnici občutno več ljudi odloča za počit­ nice, izpolnjene z zmerno rekreacijo in do- živetji. Pomemben podatek je, da ljudje, ki gredo na počitnice z avtobusom, ne iš- čejo nujno samo popoln mir in pasiven počitek. Doživljanje narave je sedaj za te ljudi kar dvakrat bolj pomembno kot po- čitnice, ki omogočajo samo kopanje, kar GLAVNA LETNA POČITNIŠKA POTOVANJA 47,4 % 36,9% 8,5 % 5,7% DODATNA POČITNIŠKA POTOVANJA 59,4% 20,3 % 11,9% 6,8% Vir:RA2000 je nekoč bil glavni cilj in najpomembnejša tržna niša avtobusnih organizatorjev po- tovanj. Interes za zdraviliški turizem je se- daj popolnoma izenačen s počitnicami v sončnih krajih na morju. Statistika potrjuje pomen zdraviliških cen- trov kot destinacije za avtobusna potova- nja. To je tudi razlog, da bo v okviru letoš- njega RDA Workshopa 23. avgusta 2000 organizirano srečanje avtobusnih tour operatorjev in predstavnikov zdraviliških centrov na temo, kako skupaj najbolje promovirati te destinacije. Prednosti avtobusnih potovanj Krožna potovanja (13,8 %) in prava študij- ska potovanja, kot tudi kulturni turizem, so najbolj pomembne tržne niše avtobus- nih tour operatorjev. študijska potovanja so med tistimi, ki se odločajo za potovanje z avtobusom, bolj priljubljena, kot med os- talimi strukturami potnikov, saj le 4,8 % ti- stih, ki potujejo z letalom in 1,4 % tistih, ki TABELA 2: NAČIN PREŽIVLJANJA DOPUSTA Projekcija (v mio potovanD Aktivne počitnice Počitnice z doživetji Miren dopust Ogledovanje mest in znamenitosti Počitnice v naravi Plaža - kopanje - sončenje Zdraviliški turizem študijska potovanja Kulturna potovanja Krožna potovanja Družinske počitnice Obisk sorodnikov in prijateljev !Zabava/turizem Ostalo gredo na dopust z lastnim avtomobilom, ocenjujejo svoj dopust kot študijsko poto- vanje. Slika je podobna pri kulturnem tu- rizmu, torej pri potovanjih na razne slav- nostne prireditve, obiske gledaliških pred- stav ali koncertov. Dominantnost teh tržnih segmentov - po- čitnice, izpolnjene z doživetji, krožna in študijska potovanja, kulturni turizem - razlikujejo avtobusni turizem od več ali manj stacionarnega in pasivnega preživ- ljanja družinskih počitnic na plaži. Zato je moč reči, da potovanje z avtobu- som zagotavlja dinamičn~ počitnice, ki vključujejo obiske kulturnih znamenitosti, spoznavanje različnih krajev in zbiranje vtisov in doživetij. · Avtobusni tour operatorji morajo svojo po- nudbo prilagoditi potrebam kupcev in v programe vključiti tisto, kar kupec želi. Na- loga marketinga pa je, da na atraktiven na- čin privabi kupca in ga prepriča v široko paleto prednosti tovrstnih potovalnih pro- gramov. r VSA POTOVANJA 62,60 14,1 % 19,1 % 32,8% t6,6% 17,9% 29,70/0 6,9% 3,1 % 5,5% 6,5% POTOVANJA Z AVTOBUSOM 5,82 10,7% 28,4% 19,2% 8,19% 18,7% 9,2% 9,2% 8,6% 8,9% 13,8% 2,9% 3,7% 6,9% Brez od,,,,go;;...v""'o....,ra_~_ 1 __ .....,..,.......~.....,~- 16,8% 12,2 % 8,0% 7,8% 1,1 % 12,8% ~ 1,8% Vir: RA2000, RDA interpretacija (Auswertung) -~- - ~ U .. . __ Q _,-- ~,J u.J~T'",~--- ~J.t.- 33. Nekaj izsledkov raziskave nemškega trga Axel Springer Verlag TRENDI V LETIH 1999 IN 2000 - VEDNO VEČ ORGANIZIRANIH POTOVANJ Nemci vsako leto opravijo okoli 192 milijo- nov zasebnih potovanj in izletov, na kate- rih vsaj enkrat prenočijo. Zaradi dobre ekonomske situacije bi naj leta 2000 poto- valo še več Nemcev. V letu 2000 bi se naj za potovanja odločila dva od treh Nemcev, dobra petina pa bi jih naj na svojih počit­ nicah zapravila več denarja kot leto prej. Potrošn;a in pripravljenost za potrošnJo denarja za potovanja Kar 46 % zahodnih in 59 % vzhodnih Nem- cev verjame, da bodo potovanja v prihod- nosti v gospodinjstvu odigrala pomemb- nejšo vlogo, kar pomeni, da bodo poto- vanjem namenili večji delež razpoložljivih prihodkov. V letošnjem poletju bi naj 23 % Nemcev povečalo obseg potrošnje, prav toliko bi jih naj bolj varčevalo, 55 % pa na tem po- dročju ne načrtujejo večjih sprememb. Vendar pa je dejanska potrošnja nemških turistov (ti so v svetovnem obsegu na dru- gem mestu takoj za Američani) že nekaj let kontunuirano in enakomerno raste. Po podatkih raziskave Axel Springer Verlag 99 je bila povprečna potrošnja per capita n~ glavnem letnem potovanju 1-441 DEM. Potrošnja nemških turistov v tujini pa še naprej raste. V letu 1999 so potovanjih v tujini namenili 86,5 milijard DEM, kar je pomenilo nov rekord, v letu 2000 pa bi se naj ta številka po pričakovanjih in napove- dih povzpela na 92 milijard. In kje so nem- ški turisti in poslovni popotniki zapravili največ denarja? V Španiji, ki vodi z 13,6 milijardami DEM in ki je potisnila Italijo na drugo mesto (več v GRAFU 3). Čeprav je slab položaj evra povzročil, da so počitnice v več državah postale za Nemce bolj drage, pa je nakupna moč v počitniških destinacijah v primerjavi z nemškimi regijami zaradi nižjih cen večja. Kam potujejo Nemci - prevladuje Mediteran Želja pobegniti stran od vsakdanjega sve- ta dela eksotične destinacije vse bolj privlačne. Tako so počitnice v tujini v deležu osrednjih letnih počitnice zdaj dosegle 73 % (še leta 1990 je bil ta delež 60 %). Vse pomembnejša so potovanja zunaj Evrope, saj počitnice v Nemčiji ne morejo več zagotoviti sonca. Tako je 6,5 milijonov Nemcev v letu 1999 letelo v Ameriko, 3,9 % v Azijo, 2,7 milijonov v Afriko. Večina letalskih popotnikov pa je kljub temu ostala oziroma letela v desti- nacije znotraj Evrope. Takšnih je bilo kar 32,9 milijonov. Te statistike vključujejo tu- di poslovne popotnike in pa lete v do- movino tistih tujcev, ki živijo v Nemčiji. Za mnoge so potovanj večno lačni Nemci med najpomembnejšimi, če ne celo na- jbolj pomembni turisti po številu pri- hodov, prenočitev ali potrošnje. Na primer, 70 % danskih gostov pride iz Nemčije (več v Grafu 5) . Koliko potrošijo tuje nacionalne tur- istične organizacije, da bi pritegnile nemškega gosta Ker Nemci veljajo za najbolj potovalni nar- od, ni prav nič čudno, da tuje nacionalne turistične organizacije potrošijo milijone mark, da bi le-ti izbrali prav njihovo desti- nacijo. Skupna ocena velja, da ta številka za oglaševanje v tradicionalnih medijih v letu 1999 znaša 147 milijonov DEM. Glavna oglaševalska sezona za domače in tuje počitnice je od marca do maja. Skan- dinavske države, priljubljene kot desti- nacije za kratke počitnice okoli božiča in novega leta, pa na primer največ oglaševalskega denarja porabijo v zad- njem četrtletju, od tega več kot četrtino samo decembra. Avstrija in Švica prav tako največji poudarek dajeta zimskim počitnicam in 22 % svojega oglaševalskega budgeta zapravita v okto- bru in novembru. Dvoštevilčno rast v letu 1999 pa je doseg- lo oglaševanje organizatorjev potovanj. Največji so TUi, C&N in LTU . Potovalna in- dustrija je bolj usmerjena v oglaševanje v tiskanih medijih. Delež teh medijev pri or- ganizatorjih potovanj je 54 %, pri letalskih družbah pa kar 78 %. Organizirane potovanja - med osred- njimi letnimi počitnicami je njihov delež skoraj 50 % Trend na področju paketnih potovanj še naprej ostaja pozitiven. Na osnovi letne raziskave med vodilnimi organizatorji po- tovanj je FVW izračunala 8,9 odstotno rast v prodaji in 9,5 odstotno rast v številu tis- tih, ki se odločijo za nakup paketnih poto- vanj, v turističnem letu 1999/ 2000 pa bi naj ta bila 7,7 % v prodaji oziroma 7,3 % pri udeležencih. Organizatorji potovanj še naprej računajo na znatno rast, katero pa bodo težje dosegli majhni in srednje veliki eonudniki paketnih potovanj. Se posebej počitnice v tujini so prepuš- čene profesionalcem v potovalni industriji. Po podatkih raziskave AG bi naj popotniki, ki se odločajo za potovanje v tujino, v 80 do 90 % primerih iskali pomoč potovalne- ga agenta, tudi (e gre zgolj za rezervacijo letalske karte. Stevilo današnjih popot- nikov je tako veliko, da se organizatorjem potovanj splača ponuditi paketna poto- vanja tudi za manjše interesne skupine, ki stranki ponudijo večje ugodnosti, kot da bi se povsem individualno podal na poto- vanje. To seveda govori v prid specialis- tom, pa tudi vse bolj glavnim organizator- jem potovanj. Nekoč individualno poto- TABELA 1: KOLIKO SO NEMCI POTOVALI V LETU 1999 Skupno število potovanj (kje so opravili vsaj eno prenočitev) Nemcev v letu 1999 . 192 mio Potovanja znotraj Nemčije ... 115 mio Potovanja v tujino .. ... 77 mio Skupno število nemških prenočitev v letu 1999 ... .... .... . 1,212 mio V Nemčiji .. ...... .. ....... ...... .......... 497 mio V tujini Vir: German Trave/ Monitor. JPK lnternation~I vanje danes predstavlja produkt po meri, vendar z - včasih celo znatnimi - ugodnost- mi. Cilj je ponuditi programe za skoraj vsako denarnico in okus. Danes se skoraj eden od dveh popotnikov odloča za paketno potovanje. Tako jih je leta 1999 47 % za svoje daljše potovanje pri organizatorju potovanj izbralo paketni program ali vsaj del paketa. Od leta 1995 so se cene paketnih potovanj povprečno povečale za 2,1 %, v letu 1999 pa celo stagnirale. Za razliko od nekaj nišnih ponudnikov se praktično nihče ne more izogniti agresivni cenovni konkuren- čni vojni. Optimiziranje profitov je vsekakor prior- iteta številka ena v potovalni industriji. Klasična delitev dela na organizatorja, po- tovalnega agenta, ponudnika letalskega prevoza, nastanitve itd postaja vse bolj zabrisana, saj velika imena v potovalni in- dustriji poskušajo uveljaviti svoj vpliv na vseh nivojih. Prizadevajo si speljati po- potnike skozi njihove potovalne agente na svoje lete in hotele. Prihodnost je tako v velikosti in prevzemi postajajo nekaj najbolj vsakdanjega. Korake, ki niso mo- goči v Nemčiji - na primer zaradi kartelne zakonodaje, pač storijo v tujini. TABELA 2: NAPOVEDI ZA POTOVANJA NEMCEV V LETU 2000 SPREMEMBA OZIROMA DELEŽ Potrošnja za potovanja v tujino . .... + 6 % Potovalni načrti brez načrtov ..... ..... ..... .... .. .. ........ . 24 % mogoče ........... .... .... ......... " .. ....... 29 % da .. .......................... .. .. .. .. .......... 47% od tega v tujini ... ..... ..................... 75 % doma ....................... ... .... ..... ..... 22 % Organizatorji potovanj Prodaja število udeležencev Delež paketnih potovanj ... +7,7% .... .... +7,3% med daljšimi potovanji ............ ...... 50 % Vir: BAT. TTI. AUMA GRAF 1: POTROŠNJA NA POTOYANJIH NA OSEBO ZA GLAVNA LETNA POTOVANJA (v DEM). -------- 1,575 GLAVNE POČITtil(E V NEMČIJI V TUJINI V SREDOZ EMLJU GRAF2: NAKUPNA MOČ DEM V NAJBOLJ PRILJUBLJENIH POČITNIŠKIH DESTINACIJAH NEMCEV VTUNIZIJI 1,05 VŠPANIJI 1,04 V GR<'.IJI l,03 NA NIZOZEMSKEM 0,99 V FRANCIJI 0,98 VlTALIJI 0,94 V AVSTRIJI 0,89 'V ZDA 0,85 VŠVICI 0,81 V VELIKI BRITANIJI D,73 V ODDALJ EN IH DEST INACIJAH GRAF3: KJE SO NEMCI POTROŠILI DENAR V LETU 1999 (V MILIJARDAH DEM) VŠPANIJI 13,6 V ITAllJI 11,9 V AVSTRIJI 9,4 VFRANCljl 6,6 V VELIKI BRITANIJI 5,7 VŠVICI 5,2 VZDA 4,3 NA NIZOZEMSKEM 3,8 V GR<'.'.IJI 2,7 V TUNIZIJI 1,7 -GRAF 4: NAJBOLJ PRILJUBLJENE FLY-IN DESTIANCIJE NEMCEV V LETU 1999 (V MILIJONIH POPOTNIKOV) EVROPA 32,9 AMERIKA 6,5 AZIJA 3,9 - AFRIKA 2,7 - ŠPANIJA 9,1 ZDA 4,3 - VELIKA BRITANIJA 3,6 - TUR<'.'.IJA 2,8 - GR<'.'.IJA 2,6 - !TALIJA 2,5 - ŠVICA 1,2 • PORTUGALSKA 1,1 • AVSTRIJA 1,1 •_;..___-~------ --~-----,------~-~---_.-....-J GRAF 5: DELEŽ NEMŠKIH TURISTOV MED VSEMI TURISTI V IZBRANIH DESTINACIJAH (v%) KITAJSKA 4 -TAJSKA 6 -IZRAEL 8 -EGIPT 15 INDIJA 15 FRANCIJA 19 NORVEŠKA 23 !TALIJA 24 ŠPANIJA 25 NIZOZEMSKA 30 AVSTRIJA 38 DANSKA 70 GRAF 6: NAJVEČJI OGLAŠEVALSKI PRORAČUNI TUJIH TOURIST BOARDOV V LETU 1999 (v MIO DEM) AVSTRIJA 25,1 EURO DISNEY 17,0 EGIPT 15,5 !TALIJA 14,0 ŠPANIJA 9,0 ZDA s.o PORTUGALSKA 4,9 ŠVICA 4,8 FRANCIJA 4,7 NIZOZEMSKA 4,6 GR<'.'.IJA 4,5 GRAF 7: TOP 10 NA NEMŠKEM TRGU ORGANIZATORJEV POTOVANJ 1998/1999 5TUDIOSUS 373 101 -1 ARKONA TOURISTIK 284 412 - 0EGER GROUP 769 752 - ALLTOURS 1340 1021 -ITS 1534 1510 - FTI 1756 1935 LTU TOURISTlK 2982 2610 DERTOUR 1812 2927 - ·- ...... C&N TOURISTIK 6388 5885 ---- TUl 7645 6043 ----- • prodaja v mio DEM številovOOO --------- GRAF 8: NAJVEČJE EVROPSKE POTOVALNE GRUPACIJE (SKUPNA PRODAJA 1998/1999 V MILIJARDAH DEM) TUl(O) 14,0 AIRTOURS (GB) 11,0 C&N TOURISTIK (D) 9,1 THOMSON* (GB) 7,6 REWE (O) 6,9 KUONI GROUP* (CH) 6,4 SVETOVNI TURIZEM V ŠTEVILKAH V LETU 1999 WTO objavila nove podatke o številu inozemskih potovanj v letu 1999 Svetovne t11ristična organizacija (WfO) je konec januarja letos objavila prve preliminarne podatke o tem, kako uspešen je bil svetovni turizem v letu 1999. Rezultati so pokazali, da je po sv. ettt zunaj svo.fe domovine potovalo 657 miliJ.onov popotnikov (kar je predstavljalo 3,2 odstotno povečanje glede na leto 1998 oziroma za pol odstotno stopnjo hitrejšo rast kot feto prej), ki so porabili 455 milijard ameriških dolarjev oziroma prav tako 3,2 odstotkov več kot feto prej. Vendar pa je WTO sredi maja objavila nove, nekoliko popravljene številke. Po najnovejših rezultatih si je lani drugo državo za svoje počitnice, potovanje ali izlete izbralo 663 milijonov ljudi, ker je 6 milijonov več, kot so pokazali prelimi- narni rezultati in kar predstavlja 4,1 % več kot leto prej. Nekoliko pa so poprav- ili tudi potrošnjo v svetovnem turizmu, vendar tokrat za 2 milijardi navzdol, na 453 milijard USD. Še vedno pa rast potrošnje v letu 1999 predstavlja skoraj 3 % več kot leto prej. Generalni sekretar WTO Francesco Fran - gialli je ob tej priložnosti dejal, da so zdaj "prešteli" 92 % inozemskih potovanj in da se jim zdaj zdijo preliminarne napove- di, ki so jih objavili januarja, nekoliko konzervativne. Novi rezultati potrjujejo, da je bilo leto 1999 odlično leto za tur- istično industrijo, pri čemer so se desti- nacije v Vzhodni Aziji in Pacifiku uspele vrniti na stopnje letne rasti, ki so jih imele pred finančno krizo, razcvet pa je doživel tudi Mediteran in Srednji Vzhod. Z lansko letno stopnjo rasti 4,1 odstotkov pa WTO tudi uresničuje svoje napovedi iz dokumenta "Vizija turizma 2020", poka- teri bi naj turizem v naslednjih dveh de- setletjih naraščal po 4,1 odstotni letni stopnji in tako v letu 2020 dosegel 1,6 milijarde inozemskih popotnikov. Povratek azijsko-pacifiške regije Gonilno silo za visoko stopnjo rasti turiz- ma v letu 1999 je zagotovo predstavljal zmagovalni povratek Vzhodne Azije in Pacifika. Prihodi tujih turistov v to regijo so znašali 97 milijonov (po preliminarnih podatkih 93,5 milijonov), kar je kar 10,5 % več kot leta 1998 oziroma 8 milijonov turistov več kot v rekordnih letih pred az- ijsko finančno krizo. Rast je razporejena po največjih turističnih destinacijah v regiji: KITAJSKA HONG KONG SAR JAPONSKA ]UŽNA KOREJA MALEZIJA SINGAPUR TAJSKA AVSTRALIJA NOVA ZELANDIJA VIETNAM PRIHODI TUJIH TURISTOV V LETU 1999 V MILIIONIH 27,0 10,6 4,4 4,6 7,9 6,2 8,6 4,4 1,6 1,8 : - ... ... -~ ~-C.. .... % SPREMEMB GLEDE NA LETO 1998 + 7,9 % + 11 % +8,1 % +9,6 % +42,9 % + 11,1 % + 10,3 % +7,0 % +8,3% + 17,2 % Rast na Srednjem Vzhodu in v Medit- eranu Najhitrejšo rast pa so zabeležili na Sred- njem Vzhodu, kamor je leta 1999 potova- lo 17,4 % več turistov kot leto prej. Z izje- mo Turčije, ki je utrpela veliko škodo zaradi potresov in nemirov, so dežele, ki obkrožajo Mediteransko morje, tako v Južni Evropi kot Severni Afriki, dosegle izjemne rezultate. Najboljše rezultate kaže naslednja tabela: ri,~~ - _. .. :_ . PRIHODI TUIIH TURISTOV % SPREMEMB GtEOE V LETU 1999V MILIIONlfl NALHO 1998 FRANCIJA 73,0 +4,3 % ŠPANIJA 51,7 +9,2% GRČIJA 12,0 +9,9% CIPER 2,4 +9,5% IZRAEL 2,2 + 42,9% 1 EGIPT 4,4 + 17,1 % . SIRIJA 1,3 + 39,7% LIBANON 0,64 + 9,4% Maroko 3,9 + 12,2 % --------~-------·•~---- Izpostaviti pa je vredno tudi lanskoletni trend in naraščajoča priljubljenost neko- liko manj obleganih destinacij, kot so Is- landija (+ 13,4 %), Estonija (+15,2 %), Iran (16,5 %). Naslovi spletnih strani, ki "vedno pridejo prav" Mednarodne organizacije EUROSTAT ESTONIJA ZDA obrni.la minus v plus Rast prihodov v regijo obeh Amerikah je bila z 2,5 odstotkoma nižja od svetovne- ga povprečja, vendar pa je to regijo obiskalo 3 milijone več turistov kot leto prej . Maja objavljeni rezultati pa so ven- darle nekoliko kontradiktorni z januarski- mi. Takrat je namreč WTO poročala o 3,8 % rasti v ameriški regiji, ZDA pa je takrat pripisala le 1,3 odstotni porast, medtem ko je maja objavila za dobre 3 % boljše rezultate. Vsekakor so to dobri rezultati - še posebej glede na trden dolar - za ZDA, ki je leta 1998 beležila 3 opstotni padec v primerjavi z letom 1997. PRIHODI TUlllt TURIS lOV °/4, SPREMEMB Gl EOt V LETU 1999 V MILIJONIII NA LElO 1998 ZDA 48,ll +4,5% lletne olimpijske igre v Sydt,eyu, ki za številne države udeleženke hkrati pomenijo dobro /Jriwžnost za promoci,- jsko predstavitev. Tudi za Swvenijo, ki bo pet dni pred uradnim začetkom OISyilney, 10. septembra, odprla "Swvensko hišo'~ ki pa bo predstavlj_ala le ael cewvit,exa pronwci- jskega projekta ''Swvenija in Sytlney 2000". SNfO ta projekt kot koordinator pripravlja skupaj s še devetimi partnerji in na ta tlllČin združuje športno, gospodarslio, luU11nw in turisticno pro,,wci,jo. Projekt "Slovenija in Sydney 2000" je eden prvih, h kateremu je za doseganje siner- gičnih učinkov na področju promocije Slovenije kot države pristopilo tolikšno število partnerjev na ravni države: Olimpijski komite Slovenije, Urad vlade za informiranje, Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije, Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šol- stvo in šport, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za malo gospodarstvo in tur- izem ter Slovenska nacionalna turistična organizacija kot koordinator celotnega pro- jekta. "Slovenska hiša", "Slovenska gostilna", razstava v Sydney Mutual House in tri in- formacijske točke v središču Sydneyja so le okvir celotnega dogajanja. Za celovito promocijo bodo poskrbeli gospodarska poslovna konferenca, promocija skozi vrhunsko slovensko kulinariko in vina, predstavitev slovenske turistične ponud- be, razstava, program kulturne animacije, novinarskih konferenc, sprejemov, slo- venskih večerov in koncertov ter aktivno delo z avstralskimi javnostmi ter še pose- bej z avstralskimi in vsemi tujimi novinarji, ki bodo spremljali ta dogodek. Celoten projekt je nastajal ob izredni an- gažiranosti slovenskega častnega gene- ralnega konzula v Avstraliji, Alfreda Brež- nika - slovenskega olimpijskega atašeja, ter v tesnem sodelovanju in ob pomoči slovenskih izseljencev v Avstraliji. Slovenska hiša (Yor,k Street 99) V 13. nadstropju zgradbe na York Street 99 (ki bo z zaprtjem za promet v času olimpijskih iger predstavljala najbolj prestižno lokacijo v samem središču Syd- neya) bo na 181 m2 "Slovenska hiša", ki bo že z obeležjem celostne podobe "Slovenija in Sydney 2000" na fasadi zgradbe (na 32 m višine in 9 širine, kar pomeni okoli 300 m2 površine) tako z York Streeta kot tudi Clarence Streeta opozarjala na svojo vsebino. Prostori bo- do v prvi vrsti namenjeni športnikom in njihovim dosežkom ter sponzorjem Olimpijskega komiteja Slovenije, del "Slovenske hiše" bo posvečen olimpi- oniku Leonu Štuklju, razstavi njegovih športnih dosežkov in razstavi o Sloveniji kot deželi aktivnega oddiha, na tej lokaciji pa bodo tudi potekali vsi sprejemi, slovenski in gala večeri, predstavitve in novinarske konference. Slovenska gostilna V celostno predstavitev Slovenije sodi tu- di slovenska kulinarika in naša vrhunska vina, zato bo pomemben poudarek prav na "Slovenski gostilni", ki bo v nepo- sredni bližini "Slovenske hiše", v že uve- ljavljeni restavraciji. V njej bo družina Kav- čič iz Dvorca Zemono skrbela za pripravo vrhunskih slovenskih tipičnih jedi iz posameznih slovenskih pokrajin, gostje pa bodo lahko poskusili vrhunska vina iz vseh 14 vinorodnih okolišev (ki jih je zbrala eminentna skupina slovenskih eno- logov, tako manjših zasebnih vinograd- nikov kot vinogradnikov iz velikih zadruž- nih kleti). Za obiskovalce so pripravljeni slovenski menuji s celostno podobo "Slovenija in Sydney 2000" in razlago o posameznih jedeh. Razstava o Sloveniji (vhodna avla Sydney Mutual House) Prav tako na York Street 99, v pritličju lo- kacije "Slovenske hiše", bo na ogled raz- stava o Sloveniji, predstavljeni pa bodo segmenti gospodarstva, kulture, tradicije, znanosti, športnih dosežkov in turizma (s poudarkom na slovenski prestolnici in de- lih Jožeta Plečnika). Premične informacijske točke Na treh lokacijah v središču Sydneya bo- do predstavitev Slovenije dopolnjevale premične informacijske stojnice, kjer bo- do za to usposobljeni slovenski informa- torji podajali osnovne informacije o deželi in zainteresirane napotili v "Slovensko gostilno" in "Slovensko hišo". Prva informacijska stojnica bo v neposred- ni bližini "Slovenske gostilne", druga v ne- posredni bližini ene največjih veleblagov- nic v Sydneyu (Victoria Building), medtem ko se lokacija za trejo še izbira med nekaj najbolj ff rkventnimi lokacijami. Komunikacijska podpora Za dosego maksimalnih učinkov celotne- ga projekta "Slovenija in Sydney 2000" pa že od začetka leta poteka aktivna komu- nikacijska podpora projektu v Avstraliji, kar je bistveno za identificiranje, pozi- cioniranje in oblikovanje imidža Slovenije ne samo v avstralski, temveč v celotni sve- tovni javnosti, ki bo v času olimpijskih iger v Sydneyu. V Sloveniji je vodenje komu- nikacijskega dela prevzel Urad vlade za in- formiranje, slovenski partner v Avstraliji pa je marketinška agencija Middleton & Dobbie. Njen predstavnik je bil že konec lanskega leta na raziskovalnem potovanju po Sloveniji, koordinacijska komunikacijs- ka skupina pa je zgodaj spomladi z avs- tralskim partnerjem oblikovala komu- nikacijski načrt in določili ciljne skupine, tako da avstralske javnosti redno preje- majo sporočila za javnost, najprej pred- vsem za splošno predstavitev Slovenije, nato pa vse bolj specializirano. Velik poudarek je na spletni predstavitvi celotnega dogajanja na www.uvi.si/syd- ney20oo. Močna prisotnost slovenskih podjetij V okviru projekta "Slovenija in Sydney 2000" bo 14. septembra potekala gospo- darska poslovna konferenca v Sydneyu, ki jo pripravlja Gospodarska zbornica Slove- nije in ki se je bo v času obiska gospodar- ske delegacije v Avstraliji (med 8. in 18. septembrom) udeležilo več kot 20 sloven- skih podjetij. Srečanje bo organizirano v vladni stolpnici Grosvenor Place v 44 nad- stropju z "one milion dollar view", kot mu pravijo. Prostore je brezplačno <§ dstopilo avstralsko Ministrstvo za turizem in malo gospodarstvo, prisotna pa bo tudi mini- strica za turizem in malo gospodarstvo Sandra Nori. Pred sydneysko konferenco se bodo z av- stralskimi partnerji na poslovnem srečan­ ju dobili še 11. septembra v Melbournu, oba dogodka pa bodo slovenski gospo- darstveniki izkoristili za poslovne pogo- vore z avstralskimi podjetji. ' PROGRAM DOGODKOV V OKVIRU PROJEKTA "SLOVEN0A IN SYDNEY 2000" • NEDELJA, 10. SEPTEMBER 2000 URADNA OTVORITEV "SLOVENSKE HIŠE". • SREDA, 13. SEPTEMBER 2000 NOVINARSKA KONFERENCA V "SLOVENSKI Hiši" - predstavitev programa dogodkov v okviru pro- jekta "Slovenija in Sydney 2000" • fETRTEK, 14. SEPTEMBER 2000 POSLOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA SPREJEM SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA Sprejem slovenskega veleposlaništva v "Slo- venski hiši" za predsednika vlade ali predsedni- ka države, predstavnike avstralskega javnega in političnega življenja, udeležence konference, predstavnike slovenske skupnosti, športnike ... • PETEK, 15. SEPTEMBER 2000 URADNA OTVORITEV POi 2000 V "Slovenski hiši" na dan uradne otvoritve ne bo posebnega programa, temveč vsakodnevne aktivnosti. • SOBOTA, 16. SEPTEMBER 2000 SVEČANI SPREJEM PREDSEDNIKA OKS (v Hotelu ln- tercontinental) Srečanje sponzorjev OKS s predsednikom drža- ve in gostiteljem večera, predsednikom OKS, Ja- nezom Kocjančičem. VEČER S TUJIMI NOVINARJI V "SLOVENSKI GOSTILNI" • NEDELJA, 17, SEPTEMBER 2000 SPREJEM POKROVITELJEV OLIMPIJSKEGA KOMITEJA DANSKE OKS vabi predstavnike OK Danske in njihove sponzorje ter pokrovitelje OKS. Sprejem bo pri- prav/jen v "Slovenski hiši", pogostitev v "Slo- venski gostilni". • PONEDELJEK, 18. SEPTEMBER 2000 SPREJEM ZA SLOVENSKE IZSELJENCE • TOREK, 19, SEPTEMBER 2000 PREDSTAVITEV SLOVENSKE TURISTIČNE PONUDBE Predstavitev bo osrednji turistični dogodek, na- menjen avstralskim organizatorjem potovanj, agencijam in turističnim novinarjem. Ob 17.00 najprej pozdrav predstavnika SNTO in pričetek interaktivne multivizije, sledijo živa predstavi- tev, komentarji in vprašanja. Zaključni sprejem za udeležence v "Slovenski gostilni" Pogostitev s specialitetami slovenske kuhinje in pred- stavitev slovenskih vin. DAN SLOVENSKEGA OLIMPIZMA Svečani gost bo Juan Antonio Samaranch in ob tej priliki bo prvič predstav/jen dokumentarec o življenju Leona Štuklja. • SREDA, 20. SEPTEMBER 2000 ELANOV VEČER Predstavitev podjetja in pogostitev v "Slovenski gostilni" • lETRTEK, 21. SEPTEMBER 2000 DAN OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE OKS vabi razne goste MOK in NOK. Čez dan sre- čanje, pogovori, zvečer degustacija in predstavi- tev vrhunskih slovenskih vin povabljenim gos- tom OKS, NOK, MOK. Kulinarika in zabavni pro- gram. • PETEK, 22. SEPTEMBER 2000 DAN SLOVENSKE KULINARIKE. v Slovenskem klubu Sydney • NEDELJA, 24. SEPTEMBER 2000 DAN SLOVENSKE KULINARIKE -v Slovenskem klubu Triglav • PONEDELJEK, 25. SEPTEMBER 2000 PREDSTAVITEV ŠAHOVSKE OLIMPIADE V SLOVENIJI "BLED 2002" • TOREK, 26. SEPTEMBER 2000 PRESS "GET TOGETHER" ZABAVA • SOBOTA, 30. SEPTEMBER 2000 URADNA ZAKLJU ČNA SLOVESNOST IN ŽREBANJE NA- GRADNE IGRE V "SLOVENSKI HI ŠI" • Do 8. OZIROMA 10. OKTOBRA 2000 "Slovenska hiša" bo zaradi sprejema za udele- žence paraolimpijskih iger (te bodo potekale med 18. In 29. oktobrom) odprta še do 10. oktobra. 15 Potem ko je bila lani v ospredju slovenskega nastopa na RDA Koln Obala, so to letos slovenska naravna zdravilišča. Izbira vsekakor ni naključna, saj je slovens- ka zdraviliška ponudba na nemškem trg namreč na- jbolj privlačna prav za segment avtobusraega turizma. Tako bo del stojnice urejen kot prijeten zdraviliški park z drevesi, vodometom in bio barom z bogato ponudbo brezalkoholnih bio koktejlov. Celotno animacijo na sto- jnici je prevzela Skupnost slovenskih naravnih zdrav- ilišč, ki bo tudi skupaj s SNTO pripravila sprejem za poslovne partnerje na prvi dan borze, 2 . avgusta, ob 18.00 v dvorani Allegro na sejmišču. Pr d tem pa bo SNTO ob 17.15 organizirala novinarsko konferenco, ki bo predstavila novosti in izpostavila vse večjo vlogo slovenskih naravnih zdravilišč v turistični ponudbi Slovenije. RDA Workshop 2000 letos poteka med 22. in 24. avgustom, iz Slovenije pa se bo te na- jvečje borze avtobusnih turističnih prevoznikov udeležilo skoraj 30 turističnih podjetij. Slovenskemu nastopu v organizaciji SNTO bo težo dajala letos aprila potrjena odločitev, da bo letna skupščina RDA leta 12002 potekala v Sloveniji, v Portorožu. SNTO je konec junija pred vhodom v Postojnsko jamo predstavila prvo infor- macijsko tablo v okviru projekta TiPS (Turistične informacije in promocija Slovenije). Postavitev te table na mes- tu, ki ga letno obišče tudi skoraj milijon turistov, predstavlja pomemben korak k nadaljevanju udejanjanja sistema TiPS, katerega je SNTO pričel razvijati pred dobrima dvema letoma. Cilj sis- tema TiPS je, da poveže obstoječe ob- like informiranja turistov in promocije slovenske turistične ponudbe Slovenije ter jih nadgradi v celovit, povezan, jasno prepoznaven in s tem učinkovit sistem. Informacijske table, kakršna je v Postojni (3 x 1,7 metra), bodo stale na mestih, kjer se turisti v Sloveniji najbolj zadržujejo. V informacijskem delu na levi strani podaja os- novni nacionalni sveženj informacij, ki turista opozori na slovenska turistična področja in produkte. V srednjem delu je zemljevid Slovenije s splošnimi informacijami o Sloveniji. Na desni strani pa je v večjem merilu prikazan zemljevid območja, na katerem se informacijska tabla nahaja, z označbo za turizem posebej pomembnih objektov in lokacij ter legendo uporabljenih oznak. Na spodnjem robu so navedene informacije o sistemu TiPS, pomembne telefonske številke v Sloveniji in pa informacije upravljavca table. Ob robovih table je komercialni del. Ob levem robu bo navedenih s nacionalnih sponzorjev, ki se bodo pojavljali na vseh tablah v Sloveniji. Ob desnem robu je območni komercialni del, na katerem je prostor za 20 območnih oglaševalcev in promo- cijo turistične ponudbe na lokalni ravni. Flrihodki od trženja komercialnega dela tabel se bodo razdelili med lastnike tabel, upra1.,1ljavce tabel, SNTO in tržnika. ·O p.rredsta ništvo v S,lov'8n1iii · Avstrija je po številu prenočitev tretji najpomemb- nejši trg za slovenski turizem. Delež avstrijskih gos- tov v tujih prenočitvah v Sloveniji je bil lani 16,2 odstotkov (443.408). Za Avstrijo pa Slovenijo postaja tudi vse bolj zanimiva kot emitivni trg. Leta 1999 so tako Slovenci v Avstriji prespali 202.707 krat, kar jih je med tujimi gosti z 0,2 odstotka uvrstilo na 20. mesto (ta podatek je za leto 1998) Vsekakor je bilo to število dovolj veliko, da je avstrijska nacionalha tur- istična organizacija Osterreich Werbung v Ljubljani pred kratkim odprla svoje turistično predstavništvo. Za slovenski trg je prej skrbela njihova zagrebška pis- arna. Direktorica je postala Michaela Haberl, s katero je SNTO že prej sodelovala. Avstrija pa ne vidi poten- ciala slovenskih gostov le v smučarskih središčih, temveč tudi v mestih, veliko povpraševanje pa je tudi po kulturnih prireditvah (na sliki primer njihovega prospekta manjših zgodovinskih mest). H Sredi julija je začel velja:ti odlok o rabi in varovanju dostopnih mest za športno plovbo po reki Soč i, ki ga je sprejel bovški občinski svet, podpisal pa bovški župan Siniša Grmovšek. Izdali pa so tudi priročni letak, ki informira o tem kaj uporabniki Soče smejo in kaj ne smejo, kje so lahko pristani, kdaj je dovoljena plovba, koliko morajo plačati za posamezne dejavnosti, kakšna kazen jih čaka, če določil odloka ne bodo upoštevali. Ti ukrepi bodo zagotovo pripomogli k večjemu redu na reki Soči in ob njej, s tem pa k manjšemu številu nesreč. Kje je kdo? • Generalni direktor Radenske Alojz Behek je na mesto direktorja Zdravilišča Radenci, ki ga je do prevzema vodstva Slovenske nacionalne turistične organizacije zasedala mag. Barbara Gunčar, imenoval Milana Hojnika. Hojnik je v podjetju zaposlen že od leta 1977, od leta 1900 pa je vodil center za marketing za vse tri dejavnosti podjetja. V mar- ketinškem oddelku ga bo nasledil Slavko Ficko. • Izola je dobila novega direktorja Zavoda za turizem. Dosedanji v.d. direktor Jože Čer­ nelič je odslej strokovni delavec za področje gospodarstva in turizma v občini, direktor zavoda pa je postal Zvonko Petreš. • Nadzorni svet družbe HTP Simonov zaliv je (sicer že aprila) razrešil direktorja Ivana Renerja in za direktorja družbe imenoval Rešek Rajkota. Podčrtano Slovenija dobila oskarja za linijo turistični!, prospektov Tokrat ne moremo mimo tega, da v tej rubriki ne bi pohvalili dela, ki je nastajalo vse od začetkov Centra za promocijo turizma Slovenije pred dobrimi štirimi leti. Razlog je zlati kipec, ki je .v tiskanih publikacij potovalne industrije po teži (v prenesenem in dobesednem pomenu) zagotovo primerljiv s holywoodskim fimskim oskarjem. SNTO je namreč konec junija prejela zlato nagrado za najboljšo serijo promocijsko-informativnih katalogov "Werbe Grand Prix", ki ga je organizacija Tourist Austria lnternational podelila že petnajstič . Zmagala je med 114 sodelujočimi nacionalnimi in regionalnimi tur- ističnimi organizacijami iz vsega sveta. SNTO z vodjo informacijskega sistema Lučko Letič na čelu pri razvijanju celotne prospektne linije sodeluje z marketinško agencijo IMAGO iz Ljubl- jane (art direktorica Maja Sočan). Samo v letu 1999 je SNTO izdala 1,4 milijona izvodov novih publikacij oziroma ponatisov, v letu 2000 pa bi jih naj bilo skupno že okoli 2 mili- jona izvodov. Kljub vedno večjemu poudarku, ki ga tudi na SNTO dajemo modernim informaci- jskim tehnologijam in načinom komuniciranja, pa prospekti še vedno predstavljajo pomembno orodje, s katerim prispevamo k vedno večji pre- poznavnosti slovenske turistične ponudbe v sve- tu. MIN Slovenija na kratko 1' Razposlali že 70.000 katalogov počitniških idej - V letošnji akciji "Dobrodošli doma" je SNTO razposlala oziroma razdelila že 70.000 katalogov počitniških idej v Sloveniji. število klicev na info številko 080 2 080 pa je preseglo 15.000, kar je skoraj 20 odstotkov več kot lani. * Terme 3000 za novo tisočletje - Zdravilišče Moravske Toplice so s Termami 3000 (ime so izbrali na razpisu med 200 predlogi) povečali~kopalne površine na 5000 kvadratnih metrov in poskrbeli za atraktivno ponudbo termaloo-kopaliških programov. Naložbo, vred- no 24 milijonov mark, so končali v enem letu. Tovrstne novosti so vsekakor razlog, da slovenska naravna zdravilišča letos iz meseca v mesec beležijo pozitivne indekse. 41 Kendov dvorec v hotelski verigi Relais & Chateaux - Kendov dvorec iz Spodnje Idrije, ki je eden od petih slovenskih hotelov, ki se ponašajo s petimi zvezdicami, je postal član prestižne hotelske verige Relais & Chateaux s sedežem v Parizu. V Slovenji je njihov član že nekaj časa Vitla Bled, skupno pa veriga združuje 500 hotelov. Kendov dvorec je sicer že član verige Schlosshotels iz Dunaja, z vključitvijo v R&S verigo pa se jim odpirajo nove možnosti. Prvo postajališče za bivalnike - Kraj Valburga, približno 15 km iz Ljubljane v smeri proti Gorenjski, je dobilo prvo postajališče za avtodome in bivalnike v Sloveniji. Za nižjo ceno kot v kampih ponuja možnost varnega parkiranja čez noč, priklopa na električno energijo, dolivanja sveže vode in izpraznitve vsebin stranišča. V Nemčiji je na primer tovrstnih parkirišč več kot 2000, v Sloveniji pa bi valburško moralo postati le prvo v seriji. 1' Hoteli Bernardin iščejo novega partnerja - Hoteli Bernardin so lani pospešeno začeli iskati strateškega partnerja, kar je že nekaj let del njihove strateške vizije razvoja. Večins­ ka lastnica hotelov je Slovenska razvojna družba, ki je prejela pismo o nameri o vključitvi hotelov v verigo Radisson SAS Hotels & Resort iz Bruslja. Pogajanja naj bi končali spomla- di 2001. Prvi (neuspešni) poskus vključitve je bil v letu 1996, ko so se začela pogajanja s hotelsko veriho lnter-Continental. * S 1. avgustom nastala družba Terme Rogaška d.o.o. - Hotel Donat, Hotel Sava (prej združena v Grand Hotel d.o.o.) in Termalna riviera so odslej skupaj v družbi Terme Rogaška d.o.o., v tem okviru pa deluje tudi marketing Zdravilišča Rogaška. Direktor družbe, ki razpolaga s 700 ležišči in 75 odstotnim deležem tujih gostov, je mag. Jože Pipenbaher. 41 Novost v blejski turistični ponudbi - Za prijetno osvežitev v dodatni ponudbi je poskr- bela grajska tiskarna na Blejskem gradu, v kateri si obiskovalci ogledajo zgodovino te črne umetnosti in demonstracijo tiskarja, lahko pa si tudi sami odtisnejo svoj izvod. TURISTIČNO INFORMATIVNI PROGRAM SLOVENSKEGA TURISTIČNEGA RADIA V SLOVENŠČINI IN V TUJIH JEZIKIH JE MOGOČE SLIŠATI 24 UR NA DAN NA FREKVENCAH: • 102,4 MHz v Ljubljanski kotlini, S ovensk Tur st en Radu • 102,8 MHz v severovzhodni Sloveniji, v delih Avstrije, Madžarske in Hrvaške, • 89,2 MHz na Dolenjskem, • 98,3 Mhz na Gorenjskem, • 98,9 Hhz v slovenskem Primorju in • 91,1 MHz v Celjski kotlini. • V nočnem času pa je slišen tudi na frekvencah Radia Koper-Capodistria v slovenskem in hrvaškem Primorju ter v severni Italiji in na 87,6 MHz v Pomurju, delih Madžarske in ponekod na Hrvaškem. TURIZEM - Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije - Izdaja Slovenska nacionalna turi- stična organizacija, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 01/ 589-18-40, fax 01/ 589-18-41, E-mail: misa.no- vak@slovenia-tourism.si - Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak - Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. Klanč nik, Maja Pak, Lučka Leti č , Miša Novak, Danica mag. Zorko, Srečko Šajn, Slavko Mastnak, Marija Rok, Re- nata Picej, Drago Medved - Oblikovanje: imago, Simonida Koželj - Priprava za tisk: Grafičn i studio K d.o.o., - Tisk: Tiskarna Radio, Ljubljana, Ministrstvo za "kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TURIZEM vpiše v evi- denco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na SNTO, izključno po faksu na 01/589-18-41 ali na misa.novak@slovenia-tourism.si.