Pasji azil na Visokem pri Kranju?
Športni park in pasje smetišče ob Kokri
Visočanom je zaradi psov prekipelo: "Nič nimamo proti psom, saj ima v krajevni skupnosti tako rekoč vsaka domačija psa in mačka pri hiši, odločno pa smo proti zavetišču za zavržene pse v Sloveniji, saj je pasje življenje že zdaj, kljub ljubiteljski vnemi lastnice Zormanovega mlina, še najbolj podobno pasjemu smetišču. Več na 4. strani.
Plačilna kartica ACTTVA DENAR ZA AKTIVNE
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Iz osnutka novega zakona o dohodnini
Visoki prejemki bodo bolj obdavčeni
^išje olajšave za vzdrževane družinske člane.
LJubljana, 16. julija - Republiška vlada je že pripravila in poslala v parlament predlog za izdajo novega zakona o dohodnini 2 osnutkom zakona. Parlament naj bi ga sprejel še letos, veljati Q*j bi začel 1. januarja prihodnje leto, davkoplačevalci pa bi ga Prvič "občutili" v začetku leta 1995, ko bi pisali davčne napodi za leto 1994.
Poglejmo, v čem se zakonski osnutek bistveno razlikuje od sedaj veljavnih rešitev! Osnutek uvaja za vse enak neobdavčljivi dohodek v višini 10 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, s katerim bo vsem davkoplačevalcem že vnaprej priznana navišja možna olajšava, ki jo je po sedanjem zakonu o dohodnini mogoče uveljavljati na osnovi 7. člena. Ker zakon predlaga ne-
obdavčljivi del dohodka, ukinja večino olajšav iz 7. člena sedanjega zakona, ohranja pa največ 3-odstotno olajšavo za nakup vrednostnih papirjev, za reševanje stanovanjskega problema (nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše), za vlaganja v povečevanje socialne varnosti in za plačane prostovoljne prispevke. Kar zadeva olajšave za vzdrževane družinske člane, zakonski osnutek
predlaga, da bi olajšavo za prvega vzdrževanega družinskega člana povečali s sedanjih osem na deset odstotkov povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, za vsakega naslednjega otroka pa bi se olajšava povečala za tri odstotke. To pomeni, da bo davkoplačevalec z dvema otrokoma lahko zmanjšal osnovo za odmero dohodnine za 23 odstotkov povprečne plače, s tremi otroki za 39 odstotkov, s štirimi za 58 odstotkov itd. Po sedanjem zakonu je za enega otroka določena 8-odstotna olajšava, za dva 18-odstotna, za tri 30-odstotna, za štiri 44-odstotna itd.
Nadaljevanje na 8. strani
Radovljičani so se izkazali z organizacijo in rezultati odprtega plavalnega prvenstva Slovenije -
°d petka do nedelje je bilo v Radovljici mednarodno prvenstvo Slovenije v plavanju. Z njim so domači plavalni delavci in reprezentantje najlepše proslavili 60-letnico kluba. Na prvenstvu so bili doseženi štirje državni rekordi, najboljša pa sta bila izida Igorja Majcna na 1500 metrov in domačinke Alenke Kejžar (na sliki) na 200 metrov prsno. Več o prireditvi je zapisano v današnji Stotinki. • V. Stanovnik, foto: G.Sinik
Maršalat v Trzicu bo Križajev
Na petkovi javni dražbi se je zanj zanimal le zastopnik Bojana Križaja.
Tržič, 19. julija - Po neuspešni javni dražbi novembra 1991 so' na drugi licitaciji minuli petek le prodali objekte nekdanjega maršalata na Koroški 82 v Tržiču. Znani tr/iški smučar Bojan Križaj je ob doplačilu ponudil občini Tržič stanovanje in Mal-lyjevo hišo. Za slednjo so v občini še posebej zainteresirani, saj je meščanski dvorec iz leta 1618 svojstven kulturno-zgodovinski spomenik.
Nekdanji smučar Križaj se dražbe ni mogel udeležiti, ker se bo šele 25. julija vrnil iz Nove Zelandije, kjer testira smuči in vodi druge posle. Njegova pooblaščenca, odvetnik Andrej Koželj iz Ljubljane, in žena Barbara, sta se strinjala z izklicno ceno 464.166,35 DEM v tolarski protivrednosti za dva nekdanja protokolarna objekta, en boroožni objekt, stavbna zemljišča in več kot 1,8 hektara nezazidanega zemljišča. Kupec in občina kot prodajalec sta se pogodila, da bo del kupnine Križaj poravnal s prenosom lastnine stanovanja v Bistrici in Mallvjeve hiše v Tržiču na občino, okrog 132 tisoč DEM razlike pa bo poravnal z denarjem.
Kot je za Gorenjski glas izjavila Križajeva žena Barbara, nočejo delati nobenih konkretnih načrtov za ureditev nekdanjega maršalata pred sklenitvijo pogodbe in ureditvijo vseh formalnosti. Le-te naj bi opravili, kot je izrazil željo odvetnik Koželj, najkasneje do konca julija. Zaupal je še, da se projektantske organizacije že zanimajo za morebitno pripravo ureditvenega načrta za celoten kompleks. • S. Saje
Slaba novica za upokojence
Spet nižja pokojnina
Ljubljana, 17. julija - Tudi julijske pokojnine bodo usklajene navzdol, za 0,8 odstotka. Dodatnih 3,22 odstotka pa jim bo odtegnil še prispevek za solidarnost.
Majska povprečna plača na zaposlenega, po kateri se ravna tudi gibanje pokojnin, je v primerjavi z majsko nižja za 0,7 odstotka. Znižanje pokojnin po intervencijskem zakonu mora znašati 0,8 odstotka, da bo zadoščeno razmerju med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo.
Pokojnine, ki jih bodo upokojenci prejeli zadnje julijske dni, pa bodo dodatno nižje še za 3,22 odstotka, kolikor znaša solidarnostni prispevek za odpravljanje elementarnih nesreč. Slednjega ne bodo odtegnili le tistim, katerih pokojnina je nižja od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, torej 22.807 tolarjev. • D. Ž.
Na Rik lijevih dnevih več kot petnajst tisoč obiskovalcev - Od petka do nedelje so na Bledu potekali Riklijevi dnevi, katerih vrhunec Je bilo sobotno prižiganje lučk na jezeru. Kot so ocenili številni redarji in policisti, ki so skrbeli za red in varnost, si je prireditve gledališča Tone Čufar z Jesenic, na katerih so šaljivo prikazovali Riklija in njegovo dobo, vsak dan ogledalo med 3 in 4 tisoč obiskovalcev, sobotno prireditev pa več kot deset tisoč. 40 trgovskih in 15 gostinskih stojnic pa je bilo paša za oči tudi za več kot 1500 turistov (od teh dobra polovica tujih), ki so konec tedna preživeli na Bledu. 2e od danes naprej pa je Bled dobil tudi ledeno ploskev v športni dvorani, na kateri že vadijo mladi hokejisti in drsalci. • V. Stanovnik, foto: GlČinik
Milan Kučan obiskal mlade tabornike
Mojstrana, 19. julija - Minulo soboto je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan v vratih obiskal mlade planince treh dežel, ki so se v Sloveniji budili od 15. do 19. julija.
Načelnik Gorske reševalne službe Mojstrana Janez Brojan je pred šestimi leti dal pobudo, da se v okviru sodelovanja Alpe - Adria ne bi srečeva-
le starejši planinci treh de-*el, ampak da bi se vsako leto v planinskem taboru srečali tudi mladi planinci sosednjih dežel. Planinci treh dežel prijateljujejo že dvajset let in vsi so navdušeno sprejeli idejo, da bi se vsako leto srečali tudi m,adi člani planinskih društev.
prvo leto jih je bilo 40, letos pa se je 6. tabora mladih planincev udeležilo že 86 mladin-s Koroške, Furlanije - Jurska krajine in Slovenije. Pokroviteljstvo je prevzel pred-
sednik Republike, tabor pa so sponzorsko podprli tudi Zavarovalnica Triglav, Ljubljanska banka, Sava Kranj, Nissan Adria, Lek Ljubljana, ministr-
stvo za obrambo in Petrol Kranj.
Gostitelji so mlade vodili po naših gorah: iz doline Vrat na Dolič pa na Sedmera jezera, iz Mlince na Dovško babo, ogledali so si postojnsko jamo in Bled.
Prisrčne slovesnosti ob Aljaževem domu so se udeležili tudi predsednik jeseniške občine dr. Božidar Brudar, predsednica izvršnega sveta Rina Klinar, predsednik krajevne skupnosti Dovje - Mojstrana Alfred Špragar in drugi-
Organizatorji in udeleženci so si izmenjali spominska darila, najbolj pa je bil srečen mladi planinec iz Italije, ki mu je predsednik Milan Kučan izročil spominsko darilo in pohvalo kot najbolj prizadevnemu udeležencu planinskega tabora.* D.S., foto: J. Pelko
Hotavlje v Poljanski dolini, 18. julija - Etnografska prireditev "(vetje na vasi" je zaključek celoletne akcije Turističnega društva Hotavlje in krajanov, ki se trudijo k izboljšanju videza vasi. Podelili so petnajst nagrad za najlepše urejene stanovanjske hiše, kmetije in gostinski lokal. V Rokodelski ulici so prikazali stare obrti in dejavnosti, ki so že skoraj izumrle. • T. M., foto: Janez Pelko
Blegoš, 18. julija - Osemnajsto tradicionalno srečanje kmečkih žena iz Poljan in Javorij je tudi letošnje leto privabilo mnogo ljudi na Blegoš. Tokrat so kmečke žene prireditev pripravile v sodelovanju s PD Skofja Loka in zato je bilo dogajanje prestavljeno v neposredno bližino koče. • T. M., foto: Janez Pelko
RADiO
313 FH
SLOVENIJA IN SVET Besede eno, dejanja drugo
Če bi sodili po besedah, v odnosih med Slovenijo in Hrvaško ne bi smelo biti problemov, dejansko pa je med državama kup nerešenih vprašanj. Večina jih, tako pravijo, izvira iz bivše skupne države Jugoslavije.
V Budimpešti je bil sestanek predsednikov vlad in zunanjih ninistrov držav, članic Srednjeevropske pobude. Udeležila se i je tudi slovenska delegacija, ki jo je vodil premier dr. Janez )rnovšek, v njej pa je bil tudi zunanji minister Lojze Peterle, 'remier in zunanji minister sta se v Budimpešti pogovarjala s uedscdniki vlad in zunanjimi ministri večine na konferenci odelujočih držav. Na konferenci so sodelovale Avstrija, Bona in Hercegovina, Hrvaška, Poljska, Češka, Madžarska, Italija in Slovenija. Še posebej je treba omeniti pogovore premie-a dr. Janeza Drnovška s predsednikom hrvaške vlade Nikico vulentičem. Čeprav je šlo za neformalno srečanje, naj bi pilo »O Drnovškovi oceni korak k normalizaciji odnosov med drža-ama. Sedanji problemi imajo po sodbi hrvaške strani korenine v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Hrvaški premier Niki-a Valentič naj bi v petek, 23. julija, prišel v Slovenijo. Podpi-ali naj bi vsaj tri že usklajene sporazume: o premoženjsko-'ravnih vprašanjih, trgovinski sporazum in sporazum o komi-i ji za meje in mejna vprašanja. Morda bo podpisan tudi spo-azum o zaposlovanju in plačilni sporazum.
Na Trdinovem vrhu je maševal zagrebški kardinal dr. Franjo Kuharic. Obnovili so ostanke grškokatoliške cerkvice Sv. Ilije. Med skoraj 2000 obiskovalci je bilo precej Slovencev, s kardinalom Kuharičem pa sta somaševala šentjernejski župnik Janez Trpin in pleterski prior Janez Marija Hollenstein. V nagovorih so kardinal Kuharic, župnik Trpin in dekan Mile Vra-aešić Žumberački poudarili željo po miru in sožitju obeh narodov. Obnovljena cerkev naj bi služila bogoslužju, ne pa razdvajanju med narodoma. • J. Košnjek
Dobili bomo zakon o ustavnem sodišču
Vrh sodne oblasti in varstva pravic
Ljubljana, 20. julija - Ureditev položaja ustavnega sodišča je večinoma zastarela, saj so bili temeljni zakoni sprejeti v letih 1974, 1975 in 1976, le zakon o plačah sodnikov je bil sprejet letos. Ustava iz leta 1991 je položaj ustavnega sodišča uredila po evropski meri in dopustila možnost ustavne pritožbe zoper kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar ostaja ustava na splošni ravni, zato je treba sprejeti zakon o ustavnem sodišču. Predlog za izdajo zakona z osnutkom je narejen. Ustavno sodišče bo po tem zakonu dobilo vlogo najvišjega organa sodne oblasti, varstva ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Važen element samostojnosti je tudi materialni položaj. Denar za delovanje zagotavlja proračun, vendar določa višino sredstev državni zbor in ne vlada, na predlog sodišča samega. Sodniki so lahko pravni strokovnjaki, predlaga pa jih predsednik republike. Stari morajo biti najmanj 40 in največ 70 let. Ustavno sodišče bo na osnovi predlaganega zakona lahko ugotavljalo tudi odgovornost predsednika republike, predsednika vlade in ministrov. Obtožbe morajo biti sprejete na državnem zboru z večino glasov vseh poslancev. Sodišče lahko obtožbo zavrne, sodišče pa mora v tem primeru sprejemati odločitve z dvotretjinsko večino. Ustavno sodišče lahko razveljavi protiustavni akt politične stranke, z dvotretjinsko večino pa lahko tudi odredi izbris stranke iz registra. • J. Košnjek
Gradnja cest ne bo odvisna samo od nas
VELEBLAGOVNICA   § KO F J A   LOKA  d o o
Mercator -Tovarna olja "Oljarica" Kranj, d. o.o., Kranj Britof 27
razpisuje
IZKLICNA CENA 700.000,00 SIT
35.000,00 SIT
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih stvari:
1. Tovorni avtomobil FAP tip 1213-42, letnik 1985, prevoženih 372.000 km
2. Mostna tehtnica do 5000 kg
3. 30 elektromotorjev različnih znamk in tipov po seznamu za licitacijo z dne 10. 7. 1993
Javna dražba bo v petek, dne 23. 7. 1993, ob 12. uri v Kranju, Britof 27, v sindikalni dvorani.
Ogled stvari je možen 2 uri pred začetkom javne dražbe. Vsak ponudnik mora pred začetkom javne dražbe položiti vaVšcino v višini 10 % izklicne cene stvari. Kupec je dolžan plačati prometni davek in vse ostale dajatve v zvezi s prodajo stvari. Kupec mora takoj po javni dražbi plačati kupnino in prevzeti stvar. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari.
Podrobnejše informacije o javni dražbi - tel. 064/241-351.
Cestna zakonodaja v parlament
Minister za promet in zveze Igor Umek je optimist glede gradnje in modernizacije cest v Sloveniji. V državnem zboru so že predlogi nujnih zakonov, ki bodo omogočili začetek priprav na gradnjo in gradnjo samo.
Ljubljana, 20. julija - Minister za promet in zveze Igor Umek je na petkovi časnikarski konferenci Slovenskih krščanskih demokratov z dokajšnjo mero optimizma napovedoval preporod pri gradnji in modernizaciji slovenskega prometa, predvsem cestnega. Program gradnje avtomobilskih cest v Sloveniji bo že prihodnji teden obravnaval državni zbor. Pri tem gre za plepletanje domačega in tujega interesa, saj jih brez tuje finančne pomoči Slovenija ne bo zmogla zgraditi. Slovenski cestni križ z odcepi je namreč dolg 663 kilometrov, zgrajenih ali v gradnji pa je 198 kilometrov   štiripasovnih in
dvopasovnih avtocest. Do popolnosti manjka še veliko kilometrov. Minister Umek je poudaril prednostni pomen zgraditve avtoceste zahod - vzhod, dolg 318 kilometrov do leta 1999, od Kopra do Lendave s kraki do Fernetičev, Nove Gorice in Šentilja. Ta cesta bo del evropske cestne povezave med Barcelono in Kijevom. Za gradnjo načrtovanih slovenskih cest bo pomemben zakon o pogojih koncesije za modernizacijo cest. Koncesije bo podeljevala republika Slovenija na osnovi javnega mednarodnega natečaja. Država Slovenija bo ustanovila Družbo za izgradnjo avtocest. Družba bo pod stro-
Bojazen krščanskih demokratov
Dr. Pučnik namesto Polajnarja
Krščanski demokrati niso zaskrbljeni zato, ker njihov poslanec Nace Polajnar ni bil izvoljen in da imajo poslanci o delu Polajnarjeve komisije v prejšnji skupščini različna mnenja, ampak se bojijo, da se skuša s tem onemogočati učinkovito delo komisije.
Ljubljana, 20. julija - "Upam, da je bojazen neutemeljena, če pa ni, je to dogodek, vreden pozornosti," je dejal v petek časnikarjem glavni tajnik Slovenskih krščanskih demokratov Edvard Stanič. "Polajnar je od vseh kandidatov za predsednika najbolje kvalificiran in informiran o tej zadevi, dr. Pučnik pa je bil ob sprejemu kandidature za predsednika premalo subtilen. Kako je prišlo do predloga, da naj bo predsednik komisije dr. Jože Pučnik, bodo razčistili glavni tajniki koalicijskih strank. Koalicija je v tem primeru glasovala drugače kot so pričakovali krščanski demokrati," je povedal Edvard Stanič. Komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je namreč za predsednika nove preiskovalne komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov izvolila dr. Jožeta Pučnika (predlagal ga je liberalni demokrat Tone Anderlič) in ne kandidata Ignaca Polajnarja, ki je enako komisijo, vendar z manj pooblastili vodil v prejšnji skupščini. Polajnarje bil do seje tudi edini kandidat. Krščanski demokrati se bojijo, da so težnje po speljavi komisije na slepi tir, s tem pa do cilja, konca spraševanja po krivdi in spravi, ne bi prišli. • J. Košnjek
Železnica delniška družba
Strategija razvoja slovenskih železnic predvideva prilagoditev sedanjih magistralnih prog za hitrost do 160 kilometrov na uro.
Ljubljana, 20. julija - Vlada je poslala državnemu zboru v obravnavo predlog za izdajo zakona o železnicah z osnutkom zakona. Po tem predlogu naj bi vlada ustanovila delniško družbo za opravljanje železniških storitev. Poslovala bo na tržnih načelih, razen pri prometnih storitvah, ki so javnega pomena. Osnutek zakona predvideva tudi strategijo razvoja slovenskih železnic. Sedanje magistralne proge naj bi usposobili za hitrost do 160 kilometrov na uro, zgradili pa naj bi tudi nove proge za velike hitrosti. Sedanje magistralne proge pa naj bi preuredili tudi za minimalno osno obremenitev 22,5 tone. • J.K.
Novost pri varstvu delovnih in socialnih pravic
Dobili bomo delovna in socialna sodišča
V Kranju naj bi deloval oddelek ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča za območje sodnih okrajev Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič.
Ljubljana, 20. julija - Po evropskem vzoru bomo v Sloveniji ustanovili delovna in socialna sodišča. Osnutek ustreznega zakona je že v državnem zboru. Delovna sodišča bodo odločala v sporih glede sklenitve, obstoja in prenehanja delovnega razmerja, pri sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, o pogodbah, izumih in pripravništvu. Socialna sodišča pa bodo razsojala o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Delovna sodišča bodo razsojala tudi o kolektivnih sporih pri kolektivnih pogodbah, stavkah in pravicah delavcev pri upravljanju. V Sloveniji naj bi imeli delovno sodišče v Kopru, delovno in socialno sodišče v Ljubljani in delovno sodišče v Mariboru. Sodišča bodo imela zunanje oddelke. Takšen oddelek ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča bo v Kranju za sodne okraje Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Za odločanje na drugi stopnji pa bo v Ljubljani ustanovljeno Višje delovno in socialno sodišč« v Ljubljani. • J. Košnjek
Minister za promet in zveze Igor Umek. - Foto: G. Šinik
gim državnim nadzorom, pri njenem delu pa bodo sodelovali tudi tuji konzultantje. Glede gradnje cest bosta ministrstvi za promet in zveze in ministrstvo za varstvo okolja podpisali poseben protokol, ki bo javni dokument. Nujno bo, po besedah ministra Umeka, oblikovati tudi ustrezno družbeno telo, ki bo odločalo v primeru sporov glede lokacij in tras. Beseda tega telesa naj bi bila odločilna v primeru, ko bodo vsi drugi instrumenti dogovarjanja odpovedali.
Minister Igor Umek je n_a naše vprašanje glede gradnj« ceste sever - jug oziroma Kar*' vanke - Ljubljana - Obrežje odgovoril, da ta trasa ni odpis?' na, bo pa njeno dokončanj* odvisno od interesa Slovenije in Evrope in od presoje eko-nomske upravičenosti. Italija bo verjetno zainteresirana z*
gradnjo osimskih cest. Slovenija je za tovrstno sodelovanje * Italijo še naprej zainteresirana, vendar morajo za italijansko sodelovanje veljati enaki pogoji kot za vse druge tuje partnerje. Za Gorenjsko zanimivi krak od Karavank do Obrežja m dolg 183 kilometrov. Zgrajenih ali v gradnji je 66 štiri in dvopasovnih cest. Zgraditi je torej Še treba 117 kilometrov štiripasovnih cest in cest ustreznega standarda.
Pomemben finančni vir bo ta* ko imenovani bencinski tola'; Ustrezen Zakon o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo cest gre že na tokratno sejo državnega zbora, skupaj s strategijo gradnje avtocest in z zakonom o pogojih koncesije z* modernizacijo cest. Ta denar naj bi se zbiral v posebnem skladu, zadoščal pa bi za slo; vensko soudeležbo pri gradnj1 odsekov Slovenska Bistrica ' Lendava in Divača - Koper. • J. Košnjek
Rane se celijo, spomin ostaja
V hotelu Bellevue v Bohinju je predsednik Milan Kučan sprejel svojce žrtev vojne v Sloveniji - Nihče za vojno ni pri' speval več kot tisti, ki so žrtvovali življenja.
Bohinj, 15. julija - Na povabilo bohinjskih turističnih delavcev so konec minulega tedna v hotel Kompas in Bellevue prišli sorodniki žrtev vojne v Sloveniji. Udeležili so se koncerta Pod skalco, sprejel pa jih je tudi predsednik Milan Kučan.
Milan Kučan in žena Štefka sta poklepetala z vdovam), otroki in materami umrlih teri-torialcev, Irena Petrič iz Cer-kelj, ki je v Bohinj prišla s sinom Matjažem in hčerko Alenko, pa je povedala, da se pač zaveda, da gre življenje naprej,
"Vesel sem bil podude Bohinjcev in generala Slaparja, da bi se vsako leto srečevali in z veseljem sem tudi sam prišel v Bohinj. Mislim, da je odveč poudarjati pomen tistega, kar se je zgodilo pred dvema letoma. Vam bo vojna ostala v spominu predvsem kot dejstvo, da ste ostali brez mož, očetov, sinov in bratov, to pa je tisto, česar se ne da spremeniti," je v nagovoru svojcem žrtev v Sloveniji poudaril Milan Kučan.
Ob tem je tudi dejal, da je pač dejstvo, da so ravno družine, ki so ostale brez najdražjih za to vojno prispevale največ, zato jim slovenska država ostaja dolžnik.
da pa skupaj s tremi otroki moža sicer še vedno pogreša, saj je naenkrat ostala sama za vse. K sreči ji veliko pomagajo sorodniki, zlasti mama. "Povabilo v Bohinj smo radi sprejeli, zlasti mlajša dva otroka sta bila navdušena, starejši, osmošolec, pa je pravkar prišel s taborjenja na Krvavcu in je ostal doma pri bratu in mami. Sama se rada udeležujem srečanj z drugi; mi, ki so podobno kot mi ostal« brez moža in očeta. Srečujemo se tudi ob novem letu in ob obletnici, 25. junija, v Mežici-Mislim, da je lepo, da se nas vsaj včasih kdo spomni," pravi Irena Petrič. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras
PEGLAŠ
t tfaaovitelj im izdajatelj:
< ;:s..pi>.nn podjeli' GORENJSKI GLAS KRANJ
Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marku Valiavec ' Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zalolnik, Danica Zavrl - Žlebih ' Priprava za tisk: Mcdia An, Kranj / TUk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj' telefon. 211-860, 211-835, telcfa*: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, ogla.iL Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclcfax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevn«' na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina I4" DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 60.00 SIT___^
Torek, 20. julija 1993
PO GORENJSKEM
3.STRAN • GORENJSKI GLAS
Natečaj za znak Gorenjske
Ideja je dobra, le stane preveč
Jesenice, 19. julija - V občini podpirajo idejo, da bi dobili znak, ki bi poudarjal značilnost gorenjske pokrajine. Menijo pa, da so predvideni stroški natečaja v višini 30 tisoč mark občutno previsoki.
Vse gorenjske občine so podprle idejo gorenjskih županov, da naj bi namesto informativnih tabel podjetja Oskar na Gorenjskem namestili table, ki bi poudarjale značilnosti gorenjske pokrajine. Porodila se je •deja, da bi oblikovali celostno podobo Gorenjske, ki naj bi pokrajino predstavljala kot posebno in razpoznavno geografsko in kulturno zaokroženo celoto.
Gorenjska turistična zveza je skupaj s člani delovne skupine
pripravila osnutek natečaja za oblikovanje zasnove za celostno podobo Gorenjske, ki je usklajen tudi z društvom oblikovalcev Slovenije. Predvideni stroški natečaja znašajo 30 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti in naj bi se enakovredno porazdelili med vse investitorje. To pomeni, da bi jeseniška občina morala zagotoviti sredstva v višini 6 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti.
Na sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo pa imajo pomislek nad tolikšnimi sredstvi in stroški natečaja. S tako vsoto sploh ne razpolagajo, zato bi morali k sodelovanju pridobiti tudi turistična društva in morebitne sponzorje, del sredstev pa bi namenili iz tekoče proračunske rezerve. Na Jesenicah so mnenja, da bi lahko z drugačnim pristopom k natečaju višino sredstev zmanjšali. Po izkušnjah z natečajem
za izdelavo jeseniškega znaka je najcenejša varianta s povabljenimi oblikovalci, kjer so stroški nagradnega sklada manjši, rezultati pa enaki ali celo boljši.
Jeseničani zatorej predlagajo, da bi določili prvo nagrado v višini 2 nemških mark, naslednjo pa za polovico manjšo. Višina sredstev bi bila približno 6.000 nemških mark, kar pomeni tisoč nemških mark na občino. • D. Scdej
Urejanje cest v tržiški občini
Nekaj sami. nekaj republika
Občina bo sofinancirala dobrih 10,5 milijona SIT vredna dela v 11 krajih.
Tržit, 20. julija - Se ta mesec bodo začeli s pripravi » >J asfaltiran* lokalne ceste Kovor - Hudo, kar bo J*W*5gg SIT. Veliko dražja bo rekonstrukcija refto-t»„C«*e t *«■». kjer mor. občin, najprej urediti kanalizacijo TamJg*™£ uprava za ceste načrtuje letos prenovo odseka med golniško in du pijansko cesto.
Kar 11, krajevnih skupnosti se je letos odločilo za razne prenove lokalnih cest. Tako nameravajo urediti v KS Bistrica cesto pod Šijo, v KS Brezje odsek do Freliha in odsek od doma do Dežmana, v KS Jelen-dol priključke na cesto, v KS Kovor odsek trgovina - Kovač, v KS Križe cesto pod Pogovco, v KS Leše cesto do Palovič, v
KS Lom vaško jedro, v KS Podljubelj cesto do Bobence, v KS Senično cesto v Spodnje Veterno, v KS Tržič-mesto cesto na Polano in v KS Tržič-Ravne odsek Za jezom - Če-geljše. Zaenkrat je le za slednjo prenovo izdano soglasje, za druge obnove pa postopek priglasitve del še poteka. Vrednost vseh naložb je ocenjena
na dobrih 10,59 milijona SIT. Ker ima občina za te namene v proračunu le 2 milijona SIT, bo manjkajoči denar do polovične vrednosti iskala iz drugih virov.
V občinski blagajni bo dovolj denarja vsaj za obnovo ceste Kovor - Hudo, ki naj bi jo uredili v dveh mesecih od začetka del. Ker je v pripravi podpis pogodbe z SGP Tržič kot glavnim izvajalcem del in priglasitev del, načrtujejo začetek del na dobrih 600 metrov dolgem odseku zadnji julijski teden. Obenem bodo te dni po-
nudili štirim projektantom izvedbo projekta za lokalno cesto Kovor - Brdo, odcep do smetiščne jame.
V krajevni skupnosti Križe so že poskrbeli za soglasja lastnikov in cenitve zemljišč, kjer bodo širili regionalno cesto. Predvidena je rekonstrukcija od križišča pri vaški trgovini do plinske postaje v Pristavi. Ker republiška uprava za ceste letos razpolaga le s 40 milijoni SIT, načrtujejo rekonstrukcijo odseka med golniško in du-pljansko cesto mimo pokopališča in šole. Na tej strani bodo uredili tudi pločnik. Še pred prenovo ceste pa bo občina morala poskrbeti za prestavitev vodovoda in ureditev kanalizacije. V te namene je na voljo le 5 milijonov SIT, zato bodo občini priskočili na pomoč s posojilom v republiki. • S. Saje
Zmanjšan vpis otrok redči zaposlenost
V vrtcih preštevajo odvečne delavke
Kranj, julija - V kranjskem Vzgojnovarstveaem zavodu do letos še ni bilo treba določati odvečnih delavcev. Ob manjšem vpisu otrok so se zatekli k mehkejšim ukrepom: niso več podaljševali dela za določen čas, delavce so začasno prerazporejali na nižje vrednotena delovna mesta, nekaterim so dokupili zavarovalno dobo, nekaj pa jih je poiskalo delo drugod. Letos pa je vpisanih 200 otrok manj, kar pomeni najmanj 10 oddelkov manj.
»Tudi zdaj smo se najprej zatekli k manj bolečim ukrepom za zmanjšanje zaposlenosti, ponudbi zaposlitve pri drugih delodajalcih, prenehanju delovnega razmerja za določen čas, razporeditvam na druga delovna mesta, dokupu zavarovalne dobe in upokojitvi prek zavoda za zaposlovanje in rednim upokojitvam,« je povedala ravnateljica WZ Kranj Mihaela Renko. »Še vedno pa je 19 delavk trajni presežek. Določili smo jih po veljavnih merilih, kjer kot izločilni dejavniki nastopijo delovna uspešnost, izobrazba, delovna doba, socialni
položaj... Mislim, da je bilo določanje presežkov pravično, ob vsej pravičnosti pa je boleče za vse, ki na ta način izgubljajo delo. Do 30. januarja prihodnje leto bodo presežne delavke še na naši plačilni listi, dotlej naj bi bile deležne tudi odpravnine, nato pa jim bodo začele teči pravice na zavodu za zaposlovanje. Z določanjem presežkov samo pohiteli tudi zato, da bi šle naše delavke na zavod za zaposlovanje še po sedanji, zanje ugodnejši zakonodaji.«
»Na seznam odvečnih delavk bodo nedvomno še pritožbe. To možnost delavke vseka-
kor imajo,« je dodala vzgojiteljica Mojca Zadnikar, zdaj v vlogi predsednice hišnega sindikata. »Prva pritožbena instanca je svet zavoda, nasaled-nja sodišče združenega dela.
Sindikat bo poskrbel, da bo delavkam dostopna brezplačna pravna pomoč. Ugotavljanje presežkov, s čimer smo začeli že marca in zaposlenim tudi podrobno predstavili vse postopke in posledice, je šlo po črki zakona in pod nadzorom sindikata, tako Sveta kranjskih sindikatov kot Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije. Dobro rešitev je vodstvo rrttšlo za medicinske sestre, zaposlene v jasličnih oddelkih, ki se zdaj vračajo v svoj poklic (večina na Golnik), medtem ko so v najtežjem položaju ravno vzgojiteljice. Če te izgubijo delo, gredo lahko samo za prodajalke ali
natakarice, pa še to zgolj honorarno.«
Pričakujejo, da bodo jeseni, ko se začenja novo vrtčevsko leto, katero od vzgojiteljic sprejeli nazaj. Avgusta se bodo namreč znova prešteli, morda bo kak oddelek več omogočil, da nekaj vzgojiteljic ostane. Veliko si obetajo tudi od spremenjenih normativov. Ti bodo humanejši za otroke, saj naj bi jih bilo po oddelkih manj, kar bi lahko dalo delo več vzgojiteljicam. V oddelku predšolske vzgoje naj bi bili po novem dve vzgojiteljici namesto ena, kar spet povečuje možnosti. Skupnost vzgojnovarstvenih zavodov Slovenije pritiska na ministrstvo za šolstvo in šport, da predlagane normative čimprej uveljavi, in tu rešitev zase vidi tudi kranjski VVZ. • D.Z.Žle-bir
Načrti za širitev gostišča Smuk v Retnjah
Od bazena do živalskega vrta
^ javni razgrnitvi je osnutek programskih zasnov za ureditveni načrt.
20" Ju,iJ" * Zan°dno od regionalne ceste Kranj - Duplje - Tr-10 je v Retnjah dobro znano gostišče Smuk. Njegov lastnik razmiš-Ja ° razširitvi gostinske ponudbe v novih objektih, goste pa naj bi Privabili tudi živalski vrt, ribniki, teniška igrišča in kopališče.
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Tržič bodo dopolnili tudi v ureditvenem območju T3-29S v Ketnjah. Tako vsaj napoveduje razgrnitev osnutka programskih zasnov za ureditveni načrt tamkajšnjega gostišča Smuk.
S tem dokumentom je predvidena razširitev gostišča proti severu za nočni lokal in prenočišča. Prizidek bi bil izveden kot iracionalna kovačija, zunanji gostinski prostor pa bi ga povezoval z novim objektom, grillom v podobi mlina. Skrajni severni del
rnočja Je namenjen živalskemu vrtu za divjad v ogradi, pozneje Pa bi uredili dva ribnika. Na robu je predviden manjši hlev v °bhki planšarije.
, y .rekreativnem predelu sta zamišljeni dve teniški igrišči, novo Kladišče ob sedanjem skladišču, kjer bodo" sanitarije, garderobe n bife za kopalce ter odprt bazen proste oblike. V bližnji brezini Je predvidena še strojnica za tehnološko čiščenje bazena. t ..Jakšne programske zasnove za ureditveni načrt so razgrnili v , Z1skem oddelku za prostor in okolje ter krajevni skupnosti Se-st!n^" Pr'Pornbe in predloge bodo zbirali še prvi teden avgu-
Asfalt tudi do Grahovš
Ta teden se začenja posodabljanje ceste od Slaparske vasi do Grahovš.
Tržič, 20. julija - Prejšnji četrtek so delavci tržiškega oddelka za prostor in okolje izročili strokovnjakom SCT Ljubljana dokumentacijo za prenovo ceste med naseljema Slaparska vas in Grahovše. Skupaj so si ogledali dobrih 1200 metrov dolgo cestišče v KS Lom pod Storžičem, kjer so ta teden že stekla prva gradbena dela.
Za asfaltiranje te ceste so se tamkajšnji prebivalci zavzemali že lani, ko so prenavljali cesto skozi Lom. Žal ni bilo od nikoder vzeti denarja za ta namen, tako je cesta ostala makadamska. Letos se je tržiška občina prijavila na republiški razpis za razvoj demografsko ogroženih območij in vložila zahtevek za sofinanciranje lokalnega cestnega omrežja s 4,2 milijona tolarji. Približno tolikšno vsoto bodo primaknili še iz sredstev za komunalno gospodarstvo v letošnjem občinskem proračunu. Kot so se dogovorili z izvajalci del, bodo asfaltiranje končali do 1. septembra, saj ob letošnji šuštarski nedelji načrtujejo veliko mednarodno tekmovanje rolkarjev v vaseh pod Storžičem. • S. Saje
V JULIJU IZREDNI POPUSTI PRI NAKUPU POHIŠTVA IN BELE TEHNIKE
Pokličite 064/403-871
Begunci še prihajajo
Škofja Loka, julija - V Sloveniji je še vedno okoli 70 tisoč beguncev. Manjši zbirni centri se zapirajo, begunce pa usmerjajo v še obstoječe. Tako se je spet nekoliko povečalo število beguncev v škofjeloškem begunskem centru, kamor so prišli iz Višnje Gore in Trbovelj. 580 jih je v zbirnem centru, 148 pa pri družinah. Sicer v občini trenutno prebiva 1099 beguncev, Rdeči križ pa jih je doslej vpisal že 2629.
Sredstev in tuje pomoči za oskrbo beguncev je vse manj. Tako bo Rdeči križ Slovenije v poletnih mesecih lahko zagotovil manj kot polovično običajno mesečno količino prehrambenih paketov za pomoč družinam gostiteljicam beguncev. Vseeno so v Škofji Loki pred kratkim prejeli dve toni različnega blaga iz Nemčije, in sicer prek organizacije MOST iz Ljubljane. Veliko pomoči so deležni od mednarodne federacije RK in Rdečega polmeseca. Za šest mesecev je zagotovila sredstva za strokovno pomoč občinski organizaciji RK, pomaga pa tudi pri urejanju in vodenju skladišč. Prek te organizacije so dobili tudi eno od šestih vozil renault express, ki jih je Sloveniji podaril ameriški Rdeči križ.
Delegatske pobude
Stranka dobiva denar, dokler obstaja
Jesenice, 19. julija - Na eni izmed minulih sej jeseniške skupščine je delegat družbenopolitičnega zbora Vejsil Horozovič prosil, naj iz proračuna prenehajo nakazovati sredstva Stranki za enakopravnost občanov. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da so imeli v stranki ogromne težave. Na njegovo pobudo so zamenjali predsednika in ko je Vejsil Horozovič sprejel mesto predsednika, je bil deležen številnih pritiskov in groženj. V pisarni je odstranil jugoslovansko zastavo in jo zamenjal s slovensko, tablo z večjezičnimi napisi je zamenjal s slovenskimi napisi. Zdaj je zaradi groženj in pritiskov odstopil kot predsednik Stranke za enakopravnost občanov, ni pa se strinjal, da bi denar, ki je v proračunu namenjen stranki, še naprej »odtekal« stranki v Ljubljano.
Sekretariat za Finance je v odgovoru delegatu pojasnil, da izvršni svet nima pravne podlage, da bi ustavil nakazovanje dotacij ali spremenil delitveno razmerje, dokler stranka obstaja. Tako vprašanje Financiranja strank se postavlja tudi v primerih prehajanja delegatov iz ene stranke v drugo, vendar bodo problematiko financiranja strank razrešile šele naslednje volitve. Zakon o političnem združevanju določa, da politične organizacije pridobivajo sredstva tudi iz proračuna, delijo pa se sorazmerno številu njihovih delegatov v družbenopolitičnem zboru skupščine družbenopolitične skupnosti. Stranka za enakopravnost občanov je na volitvah v občini od 26 delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru zasedla dve delegatski mesti in ji zato pripada okoli 7 odstotkov sredstev, ki so v proračunu zagotovljena za delo političnih strank.
Stranka za enakopravnost občanov dobi iz proračuna približno 500 tisoč tolarjev. • D.S.
Radio v Tržiču ne sme ugasniti
Tako meni Janez Bečan iz občinske uprave, ki ima vlogo ustanovitelja.
Tržič, 19. julija - Po nedavnih pogovorih med občinskim vodstvom in delavci tržiškega Radia so ustanovitelji pričakovali, da se bodo zgladila nesoglasja v tem kolektivu. Zal se to ni zgodilo, ugotavlja Janez Bečan, načelnik oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Ravno nasprotno, delavci so izglasovali nezaupnico direktorici Alenki Dolinar.
»Osebno sem prepričan, da ima Dolinarjeva dovolj znanja in sposobnosti za vodenje te hiše. Če delavci radia menijo drugače, na to občina ne more vplivati. Seveda je zbor delavcev lahko razrešil Dolinarjevo le kot direktorico, nima pa nobene pristojnosti glede uredniške dolžnosti. Ob njegovem vztrajanju pri tej odločitvi bomo vseeno prisiljeni obravnavati v skupščinskih zborih nastale probleme in se odločiti o morebitnem razpisu za novega urednika. V Tržiču smo gotovo zainteresirani, da radio ne ugasne, saj občina potrebuje medij, ki spremlja lokalno dogajanje. Del tega interesa je občina pokazala s povečanjem dotacije od 700.000 SIT lani na še enkrat tolikšno vsoto letos. Kot izgleda, tega denarja vseeno ne bo dovolj za celo leto. Ta problem bo morda moč rešiti s posojilom ali vlaganjem koga od zainteresiranih, nikakor pa ne s povečevanjem prispevka iz občinskega proračuna. Povsem ločeno od tega se bo treba pogovarjati o nujni posodobitvi radijske postaje. Ob tem moram poudariti, da se morajo tudi delavci radia zavedati svoje odgovornosti tako do ustanovitelja kot do poslušalcev, če želijo razumevanje in podporo pri reševanju njihovih težav,« je posebej za Gorenjski glas izjavil Janez Bečan ob našem vprašanju, kako ustanovitelji gledajo na zaplete v radiu. • S. Saje
Škofjeloška občina
ima nad tri tisoč krvodajalcev
Škofja Loka, julija - Junija so v škofjeloški občini izvedli redno desetdnevno krvodajalsko akcijo, ki se je je letos udeležilo 2488 ljudi. Povprečno je prišlo na odvzem krvi 249 krvodajalcev dnevno. Manj krvodajalcev kot lani je bilo le v Železnikih, kjer je darovalo kri 764 ljudi, 13 manj kot lani. V Žireh je letos dalo kri 515 ljudi (26 več kot lani), v Gorenji vasi 184 ljudi (27 več kot lani), v Škofji Loki pa 1025 ljudi (28 več kot prejšnje leto).
Skupaj z zimsko krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 685 krvodajalcev, imajo v tej gorenjski občini 3173 krvodajalcev. Že nekaj let so svojevrstni rekorderji, saj po krvodajalcih na število prebivalcev sodijo v sam slovenski vrh. Občinska organizacija Rdečega križ«, organizator vsakoletne akcije, in Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, se krvodajalcem in vsem ostalim sodelujočim v akciji iskreno zahvaljujeta.
Gasilski vikend
Tako kot že zadnjih nekaj je tudi minuli vroč in lep poletni konec tedna minil v znamenju gasilskih praznovanj, jubilejev, uspehov in veseličnih srečanj.
Zlata dekleta iz Begunj
Zlata dekleta in bronasti fantje iz Begunj: Tatjana Šinkovec, Doris Lapanja, Damjana Jane, Alenka Justin, Mateja Šinkovec, Darja Pavlic, Lidija Šinkovec, Dita Ferjan, Marjana Grubar in Meta Tavčar; Matjaž Švab, Marjan Polajnar, Rudi H rova t, Boštjan Jane, Borut Škufca, Dejan Holc, Leon Holc, Franci Jane, Slavko Pohar in Iztok Golmajer.
Begunje, 19. julija - Svečan sprejem so pripravili domači gasilci in krajani Begunj v nedeljo dopoldne pred gasilskim domom v Begunjah članicam in članom Gasilskega društva Begunje, ki so se udeležili Evropskega gasilskega prvenstva v Berlinu. Slovesnosti ob vrnitvi s tekmovanja, s katerega so dekleta prinesla zlato oziroma naslov evropskih prvakinj, fantje pa so se uvrstili v bronasto skupino, so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Černe, predsednik občinskega Izvršnega sveta Jože Resman, predstavniki občinske, medobčinske in Gasilske zveze Slovenije.
Karlovac 1966, Trento 1977, Boeblingen 1978 in 1981 so že do zdaj potrjevali, da so begunjski gasilci velesila na tekmovanjih. Po lanski osvojitvi naslova državnih prvakov pa so v četrtek na evropskem tekmovanju GTIF v Berlinu ponovno potrdili, da sodijo v evropski vrh.
Na slovesnosti ob vrnitvi s tekmovanja, ki ga je članicam omogočil kot pokrovitelj Slavko Avsenik, članom pa Elan (udeležbo pa so podprli tudi posamezniki in manjše firme) se je predsednik društva Janez Gašperin javno zahvalil tudi poveljniku Niku Legatu, ki je že 31 let poveljnik društva in je letos zavzeto pripravljal člane in članice za tekmovanje v Berlinu. Zadovoljen, vesel in hkrati ponosen je Niko Legat na slovesnosti rekel: "Vedno smo imeli v društvu dobre enote, ki bi lahko z malo sreče že prej dosegle takšen vrh." • A. 2.
Avto za gasilce Podnarta
Podnart, 19. julija - Svečano je bilo v soboto popoldne tudi v Podnartu. Člani gasilskega društva, ki je bilo ustanovljeno 1987. leta, so proslavili prevzem prenovljenega gasilskega avtomobila, ki so ga dobili ob pomoči in sodelovanju Milana Valjavca in Hansa Kocha od gasilcev iz vasi Borovnica občina Sela v Avstriji. Sami so se potem lotili del in ob podpori Kemične tovarne Podnart je avto brezplačno obnovila delavnica Jožeta Felicijana.
Poleg predstavnikov občine, občinske in Gasilske zveze Slovenije ter številnih društev so se slovesnoti udeležili tudi gasilci iz Borovnice z županom občine Sela Bertijem Vasnerjem. Avto je blagoslovil župnik iz Ovsiš Stanko Mahle, v programu pa je nastopil tudi pevski zbor iz Podnarta. V zahvalo za pridobitev avtomobila so gasilci Podnarta podelili tudi več priznanj. • A. 2.
Razvili gasilski prapor
Sv. Duh, 19. julija - Člani Gasilskega društva Sv. Duh, ki bo prihodnje leto praznovalo 75-letnico, pa so v nedeljo popoldne pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti ter ob podpori društev, organizacij, podjetij in posameznikov razvili nov prapor. Predsednica društva Danica Lagerholc se je ob razvitju zahvalila vsem za pomoč in sodelovanje, še posebno pa botru Janezu Jenku in botri Nadi Jelovčan. Prapor je blagoslovil župnik Janez Ambro-žič, v programu pa je nastopil pevski zbor KUD Ivan Cankar Sv. Duh pod vodstvom Franceta Demšarja. • A. 2.
Potrpežljivosti in razumevanja je konec
Visočanom je zaradi psov prekipelo
"Nič nimamo proti psom, saj ima v krajevni skupnosti tako rekoč vsaka domačija psa in mačka pri hiši, odločno pa smo proti pasjemu zavetišču za zavržene pse v Sloveniji, saj je pasje življenje že zdaj, kljub ljubiteljski vnemi lastnice Zormanovega mlina, še najbolj podobno pasjemu smetišču."
Visoko, 19. julija - 7. julija letos je svet krajevne skupnosti Visoko naslovil na Izvršni svet kranjske občinske skupščine ugotovitve o dosedanji dejavnosti lastnice nekdanjega Zormanovega mlina na Visokem, ki ima že več kot deset let po nekaj psov, ki vznemirjajo sosede. Čeprav, kot ugotavljajo, se jim v KS Visoko upira s tem problemom obremenjevati Izvršni svet, je potrpljenja in razumevanja med krajani zdaj konec in zato pričakujejo, da bo izvršni svet "z ustreznimi službami in ukrepi preprečil nenadzorovano gradnjo pasjega azila na Visokem in s tem zaščitil naravno in kulturno dediščino ter tako tudi preprečil posege v občinsko in krajevno zemljišče."
V krajevni skupnosti zahtevajo, da se lastnici Zormanovega mlina ne dovoli opravljanje dejavnosti oskrbe zavrženih psov. Potrebno pa je takoj poskrbeti tudi za sanacijo nevzdržnih sanitarnih in higienskih ter varnostnih razmer, tako za sosede kot za sprehajalce v tem delu. Na sestanku, ki ga je na podlagi nevzdržnih razmer in ogorčenih pritožb sosedov in krajanov (v KS poteka tudi zbiranje podpisov glede nadaljevanja tovrstne dejavnosti lastnice Zormanovega mlina) sklical v petek zvečer predsednik sveta krajevne skupnosti Rajko Bakovnik, pa so udeleženci odločno zahtevali, da svet krajevne skupnosti na seji (sklicana je bila za včeraj, 19. julija, zvečer), brez kakršnihkoli pogojev prepove lastnici Zormanovega mlina opravljanje njene ljubiteljske dejavnosti.
Deset let razumevanja in potrpežljivosti
Dobrososedska prizadevanja, prepričevanja, razumevanje, potrpežljivost, da bi lastnica uredila problem nenadzorovanih, necepljenih, zaradi neu-
rejene varnosti ljudem nevarnih psov, trajajo v krajevni skupnosti že več kot deset let. Žal so neštete prošnje krajanov in predstavnikov sveta, obvestila inšpekcijskim službam, pri lastnici vedno naletele* na gluha ušesa. Pa vendar so bili ves ta čas prepričani, da bo lastnica, kot velika ljubiteljica živali, upoštevala dobronamerne nasvete in uredila nevzdržne razmere, ki še zdaleč ne ustrezajo tudi urejenemu pasjemu bivanju in življenju. Namesto da bi se izboljšale, so se razmere samo poslabševale. Število pet, šest, sedem psov na začetku in leta nazaj, se je zdaj povečalo na že več kot sto psov in nekaj deset mačkov, ki se prosto gibljejo po objektu, dvorišču, bližnji in tudi daljni okolici.
"Pri tem ogrožajo sosede, ostale krajane in naključne sprehajalce. Ob njeni parceli poteka javna cesta Visoko - Suha in vaška pot, ki vodi do reke Kokre in naprej do Športnega parka. Da gre za resnično nevarnost potrjujejo stalni napadi psov in posamezni resni ugrizi (podatke imajo tudi na Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko). Zaskrbljuje pa tudi podatek inšpekcijskih služb, da ima
lastnica cepljenih le 14 (štirinajst psov) vsi ostali pa lahko (tudi okuženi s steklino) ogrožajo okolico."
V zadnjem času je medijsko precej popularizirana akcija, da bi pri lastnici Zormanovega mlina na Visokem nastal azil za zavržene pse za vso Slovenijo. Rezultati akcije, kot ugotavljajo v KS, se kažejo s kopičenjem različnega gradbenega materiala tudi na zemljišču krajevne skupnosti Visoko. Lastnica je tudi brez soglasij in dovoljenj začela postavljati ograjo in posegla v cestno zemljišče. Inšpekcije so za zdaj nelegalno gradnjo preprečile, vendar pa v KS ugotavljajo, da se število pasov, ki jih dovaža-jo iz vse Slovenije, nenehno povečuje. "Bojimo se, da se bo Število psov hitro povečalo na 400, 500, lastnica pa je že z dosedanjim dolgoletnim ravnanjem s psi pokazala, da ne želi zagotoviti potrebne varnosti in ustreznih sanitarno higienskih pogojev."
Ne zavetišče, pasje smetišče
Poseben problem so pasji iztrebki in ostanki hrane (kosti s kamioni vozijo mesarji iz različnih krajev), ki se valjajo po dvoriščih bližnjih sosedov, v reki Kokri in pozimi tudi po oddaljenih dvoriščih na Visokem. Ob vsem tem, ko imata dve družini zajetje Kokre za pitno vodo, lastnica nima (kljub občinskemu odloku) niti urejenega odvoza odpadkov. Ob nenehnem laježu je tako sčasoma zavetišče za zavržene
pse že postalo tudi leglo gl°* dalcev. Skratka, ne le življenj* krajanov, ki že leta in leta skU' šajo z razumevanjem ljubitelj' ske dejavnosti lastnice prenašati razmere, tudi življenje psov je na posestvu nekdanjega Zormanovega mlina prej podobno pasjemu smetišču kot pa urejenemu zavetišču.
Zdaj je Visočanom prekipelo
"Potrpežljivosti in razumevanja pa je zdaj konec. Nismo so* vražni do psov in mačkov, saj ima v kraju domala vsaka domačija psa ali mačka, in še kako dobro vemo, kako se ravna s temi živalmi. Ne dovolimo p«; da lastnica zaradi kakršnihkoli osebnih interesov z dejansko al' le pod pretvezo ljubiteljsko nagnjenostjo po eni strani ogroža« šikanira, da ne rečemo kar posi* 1 ju je sosede in kraj; po drugi P* je zavetišče zgolj in samo pasje smetišče z nevarnostmi najrazličnejših bolezni ter širjenja glodalcev (da ne razlagamo posebej čudnih in nenavadnih nočnih obiskov iz različnih krajev Slovenije, največ pa iz severovzhod* nega dela in z ljubljanskimi oznakami). Če ne bo druge možnosti, bomo prisiljeni zapreti cesto oziroma dostop do nje..."
Po dvanajstih letih je Visočanom torej dejavnosti lastnice Zormanovega mlina dovolj, že do zdaj se je proti s podpisi opredelila večina, akcija pa še ni končana. Zato so odločeni.
da ne takšne, kot je bila d°
zdaj, ne v obliki zavetišča z* zavržene pse, ne bodo dovolili-' # A. Žalar
KRATKE GORENJSKE
KRATKE GORENJSKE
Lepša zunanjost bolnišnice V Begunjah - Begunje - Na stavbi Psihiatrične bolnišnice v Begunjah, ki letos beleži 40 let obstoja, že nekaj časa potekajo dela na obnovi zunanjosti. Pri prenovi sten sodeluje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, dela pa izvaja gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. Za obnovo, ki so si jo želeli že lep čas, a nikdar ni bilo potrebnega denarja, so se odločili v bolnišnici tokrat z lastnimi sredstvi. Zato se bodo morali pač odpovedati kakšni drugi stvari. Sicer pa je bila obnova posebno zaradi razpadanja okenskih okvirjev iz zelenega kamna že več kot nujna. Pa tudi sicer je zunanjost bolnišnice delovala že kar močno neugledno. Do avgusta bodo najprej obnovili južni del fasade proti Radovljici, v nadaljevanju pa načrtujejo prenovo tistega dela, ki je obrnjen proti Plečnikovi kapelici.
Šaljiva poŠta - Kranj - Na Vrtu pod trto pri Društvu upokojencev Kranj v Tomšičevi ulici bo komisija za p/ireditve, ki jo vodi Justa Rakar, priredila šaljivo pošto. Prireditev bo v nedeljo, 1. avgusta, popoldne. Pokrovitelj prireditve bo turistično podjetje Kompas Kranj, zato so prireditelji tokrat prireditvi dali ime kar Kompa-sova šaljiva pošta. Čeprav je do prireditve še skoraj štirinajst dni, prireditelji vabijo, da si udeleženci pravočasno rezervirajo prostor. • (ip)
100 let gasilstva v Mojstrani - Gasilsko društvo Mojstrana praznuje 100 - letnico svojega obstoja in ob tem pomembnem jubileju so pripravili program slavnostnih prireditev.
V petek, 23. julija, bo ob 17. uri vaja gasilske mladine, ob IP uri pa svečana seja v osnovni šoli v Mojstrani. V soboto, 24. julija, bo ob 16. uri sektorska vaja, ob 17. uri pa veselica s srečelo-vom in plesom. Igrala bosta ansambla VITA in AS. V nedeljo. 25. julija, bo ob 14. uri parada, govori gostov, podelitev priznanj in razvitje novega prapora, ob 16. uri pa veselica s plesom. Igrala bosta ansambla Vita in Gašperji. • D. S.
Gasilska veselica za avto
Duplje - Na nakup gasilskega avtomobila se pripravljajo v Gasilskem društvu Duplje v kranjski občini, kjer imajo več kot IlO članov skupaj s podmladkom. 90-letnico društva bodo praznovali čez tri leta, denar za avto, ki bi ga radi takrat kupili, pa zbirajo že zdaj. Tako bod v nedeljo, 25. julija, ob 16. uri pripravili za osnovno šolo v Dupljah tudi veselico s srečelovom, igral pa bo ansambel JDon Juan. Sicer pa so gasilci v Dupljah tudi sicer zelo delavni, saj so pred dvema letoma na primer dogradili tudi gasilski dom, ki so ga prav tako gradili več let. • A. Ž.
Ob jubileju Gasilskega društva Šenčur
Florjan varuje njihov dom
Podobo zaščitnika gasilcev so odkrili za 95. obletnico delovanja društva
Šenčur, 18. julija - Člani GD Šenčur so društveni jubilej označili s sobotno vajo in slavnostno sejo, v nedeljo pa so odkrili kipec Sv. Florjana in blagoslovili dom. Praznik je bil priložnost za podelitev številnih priznanj prizadevnim gasilcem.
Na sektorski vaji minulo soboto zvečer so domačini in gasilci iz šestih okoliških krajev prikazali svojo pripravljenost v gašenju požara na Jeglejevi domačiji. Zatem so se člani GD Šenčur zbrali na slavnostni seji ob 95-letnici društva, med katero so podelili kar 47 društvenih priznanj.
Z nedeljsko svečanostjo, ki so jo začeli s parado po kraju, so potrdili dolgoletno tradicijo gasilstva v kraju. Kot je razvidno iz društvene kronike, je šen-čursko društvo ob ustanovitvi leta 1898 povezovalo 32 gasilcev, danes pa ima kar 170 članov in 281 prijateljev društva.
Seveda je v dolgoletnem delovanju doživelo pomembne mejnike; odprtje prvega doma leta 1904, prva ročna črpalka leto zatem, razvitje prvega prapora leta 1923, nova motorna bri-zgalna ob 40-letnici in nov prapor ob 55-letnici društva, nov gasilski dom leta 1957, nov kombi leta 1970 in orodno vozilo ob 90-letnici društva so le najpomembnejši izmed njih.
Za jubilej je prvi čestital šenčurskim gasilcem in jim zaželel še mnogo uspehov v prihodnje kranjski župan Vitomir Gros. Tudi predsednik KS Šenčur Franc Kern je ocenil, da so k razvoju kraja veliko prispevali gasilci, ki sodelujejo pri uresničevanju vseh večjih nalog; zato jih je svet KS na zadnji seji nagradil s 100 tisočaki pomoči za opremo. Zatem ko je predsednik Občinske gasilske zveze Marjan Čeferin označil pomen zaščitnika gasilcev in sta botra Marija Kordež ter Franc Grilc odkrila kipec SV' Florjana v novi vitrini na domu, je kranjski dekan Anton Slabe opravil cerkveni obred ob blagoslovitvi doma.
Proslavo so sklenili s podelitvijo priznanj. Pet članov je prejelo društvena priznanja za vestno delo, občinsko priznanje II. stopnje je dobil Ivan La-nišek, I. stopnje pa Alojz Zrim in Jože Vidmar. Slovesnost je s pesmijo obogatil Šenčurski kvintet, na veselici pa je za raz; vedrilo skrbel ansambel Nagelj iz Kamnika. • S. Saje
amostojni območni
Veljavnost podjetniških kolektivnih pogodb po sprejemu nove splošne Kolektivne pogodbe za gospodarstvo
Po dolgotrajnih pogajanjih- je bila podpisana Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Ob njenem podpisu ** je v podjetjih ponovno odprla vrsta vprašanj v zvezi z veljavnostjo podjetniških kolektivnih pogodb. Predvsem gre za vprašanja veljavnosti tarif-°ega dela, in to največkrat tam, kjer je s podjetniško kolektivno Pogodbo dosežen višji nivo Plač, kot je to (bilo) določeno s splošno kolektivno pogodbo. Ob tem je potrebno ponovno Poudariti, da je (splošna) kolektivna pogodba v bistvu sporazum, s katerim predstavniki delavcev in predstavniki delodajalcev dogovorijo najnižjo dopustno raven medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Dosedaj se je pri nas uveljavilo več ravni sklepanja kolektivnih pogodb, tako da imamo poleg splošne tudi kolektivne pogodbe dejavnosti
(tkanine, panožne) in kolek-
tivne pogodbe v podjetjih, ti. podjetniške kolektivne pogodbe. Kolektivne pogodbe nižjih ravni vsebujejo le večje in ugodnejše pravice delavcev od tistih, ki so opredeljene v splošni kolektivni pogodbi. Vsaka kolektivna pogodba je sklenjena na določeni ravni, npr. za določeno podjetje, in je samostojna, veljavna ter obvezna za stranke - podpisnice te pogodbe. Kolektivne pogodbe so sklenjene za določen čas in imajo opredeljen tudi način oziroma postopek za spremembe in dopolnitve pogodbe.
Veljavnost kolektivnih pogodb nižjih ravni ni vezana na veljavnost ali spremembe splošne kolektivne pogodbe,
pri čemer pa je potrebno poudariti, da so se stranke - podpisnice Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo zavezale, da bodo podpisniki kolektivnih pogodb dejavnosti te spremenili in dopolnili
oziroma sklenili nove najkasneje do 31.10.1993, z upoštevanjem splošne kolektivne pogodbe in specifičnih pogojev gospodarjenja v posamezni dejavnosti. Določeno je tudi, da se do sklenitve novih oz. do sprejema sprememb in dopolnitev sedanjih kolektivnih pogodb dejavnosti tudi za te pogodbe uporabljajo določila tarifne priloge splošne kolektivne pogodbe, razen 1. odstavka 1. točke te priloge (t.j. določitev izhodiščnih bruto plač).
Torej v podjetjih, v katerih so sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe, le-te veljajo in se uporabljajo naprej.
Nobenega razloga ni, da podjetniške kolektivne pogodbe ne bi veljale in se uporabljale. Seveda pa bo potrebno začeti z izdelavo sprememb in dopolnitev podjetniških pogodb in ob tem upoštevati nove spremenjene določbe normativnega dela Splošne kolektivne
AGENS d.o.o. - SVET KRANJSKIH SINDIKATOV - S1NDIC0M d.o.o.
ČLANOM SVETA KRANJSKIH SINDIKATOV ZAGOTAVLJAMO NAJCENEJŠE LETOVANJE IN NAJUGODNEJŠE PLAČILNE POGOJE
• DO 13-ODSTOTNI DODATNI POPUST NA ŽE ZNIŽANE CENE - ZA VSE DRUŽINSKE ČLANE
• BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE LETOVANJA
& se še niste odločili, kje boste preživeli svoj dopust, vas vabimo, da letujete z nami. Zagotavljamo vam letovanje v naslednjih ekskluzivnih letoviščih:
• ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
• PORTOROŽ
• UMAG
• POREČ
• PULA
• MALI LOŠINJ
• COSTABRAVA-ŠPANIJA
Organiziramo vam skupinska letovanja in sindikalne izlete v Španijo in Nizozemsko.
Po vaših željah pa tudi v druge kraje in države.
Program in cenik letovanja 1993 smo objavili v julijski številki IKS-a.
INFORMACIJE
• Turistična agencija AGENS
Tel./fax: 324-994, vsak delavnik od 9. do 12. ure.
INFORMACIJE IN PRODAJA
• Svet kranjskih sindikatov, Slovenski trg 3 -Delavski dom, Kranj.
Tel.: 222-182, vsak delavnik od 13. do 17. ure.
pogodbe za gospodarstvo. V zvezi s tarifnim delom podjetniških pogodb pa je možno glede na specifiko posameznih podjetij začasno skleniti poseben dogovor ali sporazum za prehodno obdobje med sindikatom in organom upravljanja o morebitnem drugačnem načinu izplačevanja ali določanja izhodiščnih bruto plač v posameznih podjetjih.
Pritiski vodstev podjetij in njihovo dokazovanje sindikatom, da (ugodnejša) določila podjetniških kolektivnih pogodb po sprejemu nove splošne kolektivne pogodbe ne veljajo več in da je uporaba novega tarifnega dela splošne pogodbe obvezna, so torej neutemeljeni in nimajo pravne podlage. Zato naj sindikati takšnim "argumentom" ne nasedajo in naj ne pristanejo na nikakršno "avtomatsko" razveljavitev določil podjetniških kolektivnih pogodb.
AJjoša Drobnič, dipl. inr.
NOV RAZPORED ZADOLŽITEV V PRAVNI SLUŽBI
Na podlagi sklepov skupščine Sveta kranjskih sindikatov je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb v pravni službi, zato smo pripravili nov razpored zadolžitev posameznih pravnih poverjenikov. Razpored velja od 1.7.1993.
1. ALJOŠA DROBNIČ, dipl. iur., je novoimenovani vodja pravne službe, poleg tega pa je zadolžen še za naslednje sindikate podjetij in ustanov: Sava, Kontrola letenja, WZ Kranj, Osnovne Šole - Jakob Aljaž, Stane Žagar, Dom učencev in študentov, Dom oskrbovancev Preddvor, Zobna poliklinika, Osrednja knjižnica, Športna zveza Kranj, Sindikat družbenih organizacij, Sodišče združenega dela.
2. BREDA MILIC, dipl. iur., je zadolžena za naslednje sindikate podjetij: Iskra Terminali, Iskra TEL, Iskratec, Iskra Teling, Iskra Števci, Iskra Merilne naprave, Iskra Stikala, Iskra TSD, Iskra OTC, Iskra Vzdrževanje, Iskra Delavska restavracija, Iskra ERO, Iskra Mehanizmi Lipnica, Elektro Gorenjska, Kinopodjetje, Brivsko frizersko podjetje.
3. MAJDA MAČEK JANČIČ, dipl. iur., je zadolžena za naslednje sindikate podjetij: Tekstilindus, Planika, Cestno podjetje, Exoterm, Zvezda, Gorenjska oblačila, Merkur, Kokra, Mercator Kmetgstvo, Mercator Mlekarna, Mercator Oljarica, Mercator Mesoizdelki Šk. Loka, Varnost, Hotel Creina, Aerodrom Brnik, Tehtnica, Zadruge (KZ Sloga, KZ Cerklje, OZ Prevoznik Gorenjske), Gorenjski Glas, Radio Kranj.
4. SABINA ZAVRL, dipl. iur., je zadolžena za naslednje sindikate podjetij: LIP Bled, Donit Medvode, Gorenjski tisk, IBI, Alpetour Potovalna agencija, Alpetour Remont, Komunala Kranj, Gradnje, Obrtno podjetje, Servisno podjetje, Pekarna, Torus Blejska Dobrava, GG TOZD Preddvor + GGTM, ETP Kranj, Casino Bled, Creina Mehanizacija.
5. TOMAŽ ŠPILER, dipl. iur., je zadolžen za nuđenje pravne pomoči delavcem Mehanične delavnice Bled, Dolnova in drugih podjetij drobnega gospodarstva (GTZ, Astrid, Standa itd.) ter delavcem v zasebni obrti, individualnim članom SKS, članom društva upokojencev in nezaposlenim delavcem.
MEGLA NAD ODGOVORNOSTJO, KONEC BRSKANJA PO MOČVIRJU
Koržetov sklad je končno le odgovoril na naše odprto pismo v zvezi s pobudo za takojšnjo razrešitev g. Blaža Kavčiča s funkcije direktorja Iskre Telekom Holding. Ker je Skladov odgovor na jasno zastavljeno vprašanje o sankcioniranju poslovodne odgovornosti zgoraj omenjenega gospoda po pričakovanju seveda silno meglen, ga raje objav-Ijamo kar dobesedno in brez kakršnihkoli komentarjev. Kdor si ga zna razložiti, naj si sodbo ustvari sam. Vsekakor pa je pričujoči odgovor zelo karakterističen odraz trenutnega stanja na področju varstva družbene lastnine in sankcioniranja odgovornosti za njeno sumljivo izginjanje.
Kakorkoli že, zadeva v zvezi s "kavčiči iz Telekoma" je za Svet kranjskih sindikatov s tem zaključena. Pred kratkim smo vložili še zadnjo ovadbo zoper g. Blaža Kavčiča v smeri kaznivih dejanj nevestnega gospodarjenja, zlorabe pooblastil in sklenitve škodljive pogodbe, s čemer so v tej zadevi aktivirani vsi pristojni državni organi. Preostane nam le počakati in videti, kaj bo kdo od njih ukrenil. Primer je lahko vzorčnega pomena in rezultat bo vsekakor silno zanimiv.
V nadaljevanju objavljamo odgovor Sklada z dne 17.6.1993, naslovljen na predsednika Sveta kranjskih sindikatov g. Jožeta Antolina. Svet kranjskih sindikatov
Predmet:
ISKRA TELEKOM HOLDING d J.
Vaše pismo z dne 11.6.-1992 odraža interes Sindikata, ki ga zastopate, za sanacijo ITH. Takšen je tudi namen vseh aktivnosti Sklada, ki je v septembru 1992 prevzel kontrolno lastništvo nad podjetjem.
Na vprašanje, ki ga postavljate v zvezi z direktorjem podjetja Iskra Telekom Holding d.d., vam želimo odgovoriti s kratko predstavitvijo ukrepov in aktivnosti sprejetih na upravnem odboru podjetja.
1. Prvi ukrep novoimeno-vanega upravnega odbora podjetja po prevzemu kontrolnega lastniškega deleža s strani Sklada, je bil imenovanje finančnega prokurista v ITH-ju. Pro-kurist, ki ga je predlagal Sklad, sopodpisuje vso poslovnofinan-čno dokumentacijo podjetja. Direktor podjetja ni samostojen pri odločanju o finančnih transakcijah podjetja.
2. Temeljni razlog, da je podjetje sklenilo pogodbo o prenosu lastništva na Sklad, je seveda njegova prezadolženosi. Strategijo razreševanja finančne problematike, lahko strnemo v naslednjih točkah:
— podjetje ITH se razbremeni vseh operativnih poslovnih funkcij, vključno z zaposlenimi; te preidejo na hčerinska podjetja;
— terjatve upnikov se poplačajo iz prihodkov od dezin-
vestiranja premoženja ali v obliki lastniških deležev; — Sklad se umakne iz kontrolnega lastništva ITH, ki ga v pretežni meri prevzamejo upniki podjetja. Prva faza je realizirana Za izvedbo druge in tretje faze se od začetka leta vodijo intenzivna pogajanja z upniki za konverzijo njihovih terjatev v lastniške deleže. Doslej, žal, ta koncept ni uspel pridobiti potrebne kritične mase oziroma soglasja ključnih upnikov, predvsem bank Ker bi nadaljnje odlaganje dogovora z upniki pomenilo dodatno zmanjševanje premoženja iz naslova naraščanja obresti na obstoječi dolg, je upravni odbor na zadnji seji sprejel sklep o predlogu za uvedbo prisilne poravnave. Vodil jo bo upravitelj, imenovan s strani sodišča
3. Upravni odbor ITH-ja je na podlagi opravljene pravne in finančne revizije poslovanja (izvršene s strani neodvisnih izvedencev), sprejel sklepe o ugotovitvi odgovornosti za posamezne nepravilnosti v finančnem poslovanju in uvedbi postopkov sankcioniranja Postopek je v teku.
Z dokazovanjem odgovornosti za nepravilnosti v poslovanju pred prevzemom lastništva se Sklad ne ukvarja Za to, kot pravilno ugotavljate v vašem pismu, so pristojni drugi organi
Pomočnik direktorja Igor Kušar
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike in likovne objekte slikar Karel Kuhar. V galeriji Mestne hiše je na ogled 3. Medregionalna likovna razstava.
JESENICE - V bistroju Želva razstavlja kolekcijo barvnih fotografij Beneške maske Klemen Čebulj. V pizzeriji Bi str'ca so razstavljeni vzorci iz zbirke slovenskih vzorcev, ki so jih zbrali leta 1922 in so se pojavljali na pisanicah in kožuhih. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z grafikami in akrili Milena Rupar iz Ljubljane.
VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30, ponedeljek zaprto. KRANJSKA GORA - V hotelu Le k razstavlja slike Marko Kader.
BLED - V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Marko Tu-M.
BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Upniški dolini
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje.
KAMNIK - V Sadnikarjevi hiši je na ogled razstava slik slikarke Nikice Sadnikar - PleterskL
LJUBLJANA - V mali galeriji Moderne galerije razstavlja Emerik Bernard. V Muzeju novejše zgodovine - Cekinov grad so na ogled tri razstave: Reševanje zavezniških letalcev med 1MOB na Slovenskem, Plakati in razglasi 1914-1918 ter Popotna fotografija Janina Klemenčiča. Muzej je odprt od torka do nedelje med 10. in 18. uro, vstop prost.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: LUTKE V KIESELSTEINU
- V okviru poletnih prireditev Kiesel-stein živi kulturi bo v četrtek, 22. julija, ob 19. uri na vrtu gradu Kieselstein nastopilo lutkovno gledališče Jaz in ti iz Ljubljane s predstavo Kužek Po-stružek na obisku. Sponzorji predstave so Janus - varnostni sistemi, Hotel Creina, Iskra Terminali.
GROBLJE: KONCERT - V Grobeljski cerkvici pri Domžalah bo danes, v torek, ob 20. uri šesti koncert v okviru 23. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe. Nastopil bo orkester I Cameristi Triestini iz Italije s solistom na flavti Matejem Zupanom. V programu so skladbe Vivaldija, Boccherinija, Co-rellija, Bacha in Tartinija. RADOVLJICA: PREDAVANJE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo jutri, v sredo, ob 19.30 dr. Cene Avguštin predaval o kulturnem bogastvu Dežele - Radovljiške ravnine.
ŽELEZNIKI: RAZSTAVA - V Kulturnem domu bodo v četrtek, 22. julija, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del članov slikarske skupine DOMEL Železniki. Na otvoritvi bosta nastopila harmomikar Ambrož Bogataj in Marina Katrašnik na citrah. Prireditev sodi v okvir 32. Čipkarskega dneva.
Kranj - V galeriji kranjske Mestne hiše te dni vse do sredine avgusta gostuje zanimiva 3. Medregionalna likovna razstava, na kateri se predstavlja sedem likovnikov iz sedmih slovenskih regij. Razstavljajo: Jožef Muhović, Branko Suhy, Franc Vozel, Jože Tisnikar, Ignac Meden, Andraž Šalamun in Janez Knez. Po gostovanju v Kranju se razstava jeseni v Celje in nato Se v Novo mesto in Piran. Na sliki: celjsko likovnost na razstavi predstavlja slikar Jožef Muhović.
OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA
Tomšičeva 5, JESENICE
objavlja
JAVNI RAZPIS
za Izbiro izvajalca del za adaptacijo učilnice na šoli
1. Investitor: Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice
2. Predmet razpisa:
a) rušenje predelne stene
b) usposobitev prostora za dejavnost
3. Ponudbe zbiramo do 23. avgusta 1993 na naslovu: Osnovna šola Prežihovega Voranca, Tomšičeva 5, Jesenice. Takrat se opravi izbira najugodnejšega ponudnika in se obvesti vse ponudnike o izidu.
4. Rok za izvedbo del je avgust 1993.
Glasbena delavnica v Zaki
IGRIVA VZGOJA ZA MUZIK0
Bled - V blejskem kampu Zaka vsak konec tedna v juliju in avgustu zvenijo med prikolicami postavljenimi v gosto senco zvoki inštrumentov, ki za počitniško bučenje niso ravno običajni. Če radovedneži pokukajo čez platneno ograjo, ki sicer ni postavljen' zato, da bi kaj posebnega skrivala, lahko opazijo odrasle, kako z udaralkami izvabljajo iz ksilofonov, bobenčkov ali najrazličnejših ropotu I j in podobnega zvoke tako značilne za Orffove inštrumente.
Minuli konec tedna so se v tem prvem glasbenem butiku, kot se imenuje seminar ljubljanskega Hemida, igranja na te inštrumente učili vzgojitelji in vzgojiteljice italijanskega vrtca iz Pirana. Učili ni ravno najbolj natančna beseda za vse, kar je sedem tečajnikov počenjalo z inštrumenti in brez njih. Vodja seminarja prof. Ida Virt, sicer doslej edina diplomantka iz Slovenije na Orffovem institutu v Salzburgu, poučuje pa glasbo na trboveljski Glasbeni šoli, uporablja pri tem svojevrstnem glasbenem pouku posebno metodo, v katero se vključuje tudi gib, ples spremljava giba, gibna improvizacija. Tudi odrasli se namreč s temi inštrumenti, ki sta jih za izražanje glasbe ustvarila dr. Orff in Carel Becker, lahko podobno kot otroci predajajo glasbi ne glede na to, ali poznajo note ali ne, so glasbeno šolani ali ne. Glasbeni instrumentarij te vrste je namreč prirejen ne glede na starost - namenjen je tako otrokom kot odraslim.
" Na naše seminarje, ki sicer potekajo vse leto v Ljubljani, hodijo tako vzgojitelji, učitelji osnovnih šol, ljubitelji, pa tudi glasbenike z akademsko izobrazbo zanimajo Orffovi inštrumenti, za katere vemo, da se lahko povsem prilagodijo značilnostim glasbenega izražanja posamezne dežele. Najbolj zanimivi so seveda inštrumenti za otroke, zato je v naših seminarjih največ vzgojiteljev. Ker pa smo se domislili, da se je z glasbo mogoče ukvarjati tudi na prostem in smo izbrali kamp Zaka, je ta način postal zanimiv tudi za udeležence iz zamejstva. V kratkem pričakujemo vzgojitelje iz slovensko in nemško govorečih vrtcev na Koroškem, za seminarje pa se zanimajo tudi učitelji Glasbene šole z Reke," je razložil to po svoje nenavadno glasbeno delavnico v Zaki direktor Hemita Milče Stegu, ki se ga marsikdo
spominja kot glasbenika, skladatelja in člana nekaterih glasbenih skupin pri nas. Ukvarjanje z glasbo, igranje na otroku prilagojene inštrumente ni le način ohranjanja glasbenega izročila, pa ples in igra, pač pa lahko ukvarjanje z glasbenim inštrumentom otroku uri spomin in utrjuje posluh.
4
Ida Virt
Seminarska ura prinaša petje, govor, gib, ples - vse je lahko improvizacija, za vse to ni potrebno nobeno predznanje, je razložila metodo dela v tej svojevrstni glasbeni delavnici prof. Virtova, ki ima za seboj celo vrsto tovrstnih seminarjev. Velika zmota je Orffove inštrumente uporabljati zgolj za igranje Mozarta, Beethovena, meni prof. Ida Virt - zveni sicer zanimivo, prijetno. Toda pravi namen teh inštrumentov je vzgoja otrok z glasbeno igro za petje, govor, ples in igranje na inštrument. Če pri tem nastane tudi kaj posebnega za nastop - toliko bolje, toda to je drugotnega pomena, je Virtova ocenila šolske tako imenovane "orff skupine". Del tega bi gotovo z
Ob začetku snemanja novega slovenskega filma
BABICA GRE NA JUG
Otroci so nedolžni, saj ne volijo vlad, ki počnejo take ali drugačne stvari, je po besedah režiserja Vincija Vogue Anžlovarja slogan novega kulturnega projekta Babica gre na jug (na kvadrat).
Pretekli četrtek so na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili nov slovenski kulturni projekt Babica gre na jug (na kvadrat) s podnaslovom Primer Oliverja Twista, ki ga bodo v slovenski koprodukciji med Vogue & Kline produkcijo in Mladina filmom začeli snemati 3. avgusta.
Vinci Vogue Anžlovar, režiser, scenarist in producent omenjenega filma, je na novinarski konferenci povedal, da so motivi za pripravo drugega dela filma Babice gre na jug predvsem v dobrem odzivu slovenskih gledalcev na prvega. Prav tako je bil pomemben uspeh v tujini. Mnenja pa je tudi, da ima slovenski prostor vse premalo filmov, ki bi bili namenjeni tako otrokom kot odraslim. Drugi del bo vsebinsko nadaljevanje prvega, hkrati pa bo tudi vsebinsko zaključena celota, ki jo bo možno gledati brez predhodnega ogleda prvega dela. Že znanim igralcem iz prvega dela se bo pridružila peterica otrok s posebnimi lastnostmi in talenti, ki bodo poskrbeli za pravi zaplet. Osnovna sredstva za izvedbo projekta so zagotovili Mladina film, Vogue & Kline in Vi-ba film ob pomoči sponzorjev. Čisti dobiček pa bo namenjen skladu Unicefa za vojne sirote, ki jim je film tudi posvečen. To pomeni, da bodo tudi vsa sponzorska sredstva na posreden način vključena v dobrodelno akcijo, ki je v posredni povezavi s samo vsebino filma in njegovimi junaki, otroci. • Tatjana Krmelj
SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV TREH DEŽEL
Preddvor - Na terasi pred hoteloma Bor in Grad hrib bo v soboto, 24. julija, ob 16. uri srečanje pihalnih orkestrov iz italijanskega Fiumicella, Železne Kaple na Koroškem in Kranja, tradicionalne prireditve, ki povezuje godbenike iz sosednjih dežel. Lani je bilo srečanje v Železni Kapli, prihodnje leto pa se bodo pihalne godbe spet srečanje v Fiumicellu.
Na prireditvi v Preddvoru bo nastopil tudi Moški pevski zbor Kranj. Orkestri se bodo predstavili tudi v centru Kranja in sicer že dopoldne, v soboto, ob 10.30 na Maistrovem trgu. • L M.
Vzgojitelji na seminarju v Zaki spoznavajo, kako se igrati ob p? moči glasbe.
uspehom uporabili pri nauku o glasbi o katerem učenci glasbenih šol običajno ne povedo kaj lepega.
Ni nič nenavadnega, da so kmalu prišli na misel, kako te vrste inštrumente uporabljati tudi kot delovno terapijo za prizadete otroke. Nekaterim že utečenim dejavnostim, ki jih poznajo v tujini, bodo že jeseni sledili prvi poskusi tudi na nekaterih naših dispanzerjih za otroke. Ne nazadnje pa je igranje s te vrste glasbenimi inštrumenti lahko tudi imenitna zabava za odrasle, ki jim že zvok, če ne glasba sama nekaj pomeni. Zato ni naključje, da so se glasbene igre z Orffovimi inštrumenti uveljavile tudi kot izvrstno pomagalo za ustvarjanje razpoloženja starim ljudem v domovih upokojencev.
"V dveh letih je prišlo na naše seminarje kar 750 vzgojite-
ljev in vzgojiteljic iz slovenski vrtcev. Sezono smo s kampira' njem v Zaki dobesedno podalj' šali, seminarje pa naredili *e zanimivejše. Treba je povedati, da je seminarjev več vrst - od začetnih do nadaljevalnih. Tu; di na nadaljevalne vseh stopenj pridejo vzgojiteljice in tudi lj»' dje drugih poklicev, ki ne poznajo not - to pa pri ukvarjanju s temi inštrumenti ne igra nobene vloge. Kako pomembno je spoznavati te vrste glasbeno prakso, so spoznali tudi na Akademiji za glasbo: oktobra se bo prva skupina študentov akademije na našem seminarju praktično izpopolnjevala n* Orffovih inštrumentih. Zanimivo, mar ne?" je dejavnost podjetja, ki ne le prodaja inštrumente, pač pa tudi izobražuje.
razložil njegov direktor M«'**
Stegu.
• Besedilo in foto: L* Mencinger
RAZSTAVA
LIKOVNEGA DRUŠTVA
Kamnik - V razstavišču Veronika v Kamniku je na ogled redna vsakoletna razstava Likovnega društva Kamnik, ki združuje ljubiteljske likovne ustvarjalce iz kamniškega okoliša. __
Društvo združuje slikarje začetnike in povsem ljubiteljske likov; nike, pa tudi bolj ali manj uveljavljene avtorje, ki imajo za seboj že likovne tečaje in samostojne razstave ali pa celo obiskujejo I'' kovne šole. Že več let je njihov mentor prizadevni likovni ped*' gog Lojze Kalinšek, ki se je pred nekaj leti tudi že predstavil kamniškemu občinstvu na samostojni razstavi v Veroniki. Tako dosegajo člani društva, vse boljše likovne dosežke in rezultat tega je pričujoča razstava. Tokrat razstavlja dela v različnih slikarskih in risarskih tehnikah deset avtorjev.
GRETA BOLTAR, ki jo poznamo že s samostojnih razstav v Kamniku, je v zadnjih letih dosegla v svojih delih očiten napredek, k čemur ji je vsekakor pripomoglo obiskovanje likovnih tečajev in sedaj šolanje na likovni šoli. Razstavila je kolaž /krpan; ko/ iz usnjenih trakov, ki je zanimiva abstraktna kompozicija, k) se navezuje na sodobno postmoderno abstraktno slikarstvo. Tudi "Tudi zemlja lahko umira, mar ne?", ki je "nanizanka" sedemnajstih značilnih Gretinih akvarelov, tokrat kvadratne oblike, se po postavitvi celotnega niza zgleduje pri modernih konceptualnih izkušnjah. Boltarjeva se je tokrat preizkusila še v kiparstvu in predstavila reliefno skulpturo v lesu v abstraktnih formah.
Alessandro BUMBAK je po rodu Istran, kar je razvidno i* njegovih perfekcionističnih miniatur v tehniki akvarela. V svojem akvarelnem triptihu in kvadriptihu beleži istrsko pokrajino in njen kamniti svet. Med risbami DIKE DOLENC izstopa portret mladenke, akvarel s flumastri, ki je narisan z nekaj energičnimi potezami; razstavila pa je še šopek cvetic v oljni tehniki. Močno barvite, vendar barvno ubrane so abstraktne krajine KARLA HRUZE v mešanih tehnikah na papirju. Prav tako so prefinjene štiri manjše, bolj realistično naglašene krajine v gvašu. Akrilna slika "Hommage R. C", LOJZETA KALINŠKA se zgleduje al« pa je parodija na slikarstvo prijatelja slikarja Rajka Čubra. Mala krajina "Predvečer" in "Filozof" pa sta novejši avtorjevi likoVn' razmišljanji, tudi v tehniki akrila. Tokrat je presenetil JOŽE Mj" HELIČ, ki je namesto svojih značilnih "naivnih" slik razstavil zanimiv, ekspresionističen pogled na Kamnik v tehniki gvaša-NATAŠA NOVAK nadaljuje svoje lahno bizarne barvno prefi' njene akrilne kompozicije z ženskimi akti. Vsekakor pa izstopa njena barvno in kompozicijsko izredno uglašena slika z naslovom "Golobi". Predvsem še bolj študijski je pristop ŠPELp PERSlN v triptihu - tihožitjih s tempero in v portretih s svinčnikom. Tudi portretne risbe in tihožitja, predvsem s svinčnikom SONJE SVOUŠAK, so bolj ali manj študijsko zasnovane, čeprav dosega tu in tam že bolj osebno in simbolno izpovednosf-Dekorativna figuralika MAJE ZAJC - SOBOČAN v tehniki akn-la na steklo, z izrazito risbo, predvsem v modrih tonalitetah s p0' zlatarni, črpa iz mitoloških usedlin srednjeveške in bizantinske umetnosti.
DUŠAN LIPOVEC
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
7.STR AN • GORENJSKI GLAS
Turistični utrip Zgornjesavske doline
Turistični delavci pričakovali več gostov
Kranjska Gora, 19. julija - Če bi sodili po videzu, ki ga daje Kranjska Gora v lepem K^^^JSSt«! lahko rekli, da je turistični utrip kar živahen. Gostov, ki se sprehajajo po urejeni Kranjski Gori, je kar veliko žal pa je po pogovorih z nekaterimi turističnimi delavci in direktorji treba ugotoviti, da so kljub vojni na bližnjem Balkanu vseeno letos pričakovali več tujih gostov.
ka TUnstlcno podjetje Gorenj- prebijamo led. Cenovno smo hot i ,ma V ^TanJs'c' Gori vec za tujino še vedno zelo zanimi-na 6 k:iocenJuJe' da predsezo- vi, ukvarjamo patse z velikim o.,oH! a dobra, da pa bo av- problemom odpravljanja dvojnih cen. Dvojne cene so samo še v polpenzionu, pri ostalih storitvah sta domač in tuji gost izenačena. To ne nazadnje zahteva tržišče.
---------, — k- ■
Rusta znatno več gostov.
Božo Resman, direktor Go-[enjke: »Ko sklepamo pogod-?c s tujimi agencijami, nam je Jasno, da pogodba še ne zagotavlja, da bodo gostje tudi v resnici prišli. Agencij namreč nič ne zavezuje, da goste tudi Pripeljejo: obisk napovedo le nekaj tednov prej. Imamo pa Boste iz Anglije, Nizozemske, Danske, Italije, Nemčije, pre-CeJ tudi domačih gostov. Zanesljivo je, da bodo avgusta hoteli polni, kar pa je zaradi s|abe predsezone in zelo slabe zime premalo za preživetje. Med tujimi gosti je najveo Itali-
janov in Angležev. Veliko več °> morali v Sloveniji storiti za Promocijo slovenskega turiz-ma, ki preživlja zares hude čase. «
»Poletna sezona je malo °oljša kot lani, a pod pričakovanji,« pravi direktor Kompa-sovih hotelov Borut PerovSek. »Tujcev je več, predvsem so Italijani, prišle so prve lastovke tudi iz Holandije. Letos kaj posebnega tudi nismo mogli pričakovati, saj tuje agencije niso Prodajale Slovenije, ki v tujini *e ni primerno promocijsko Predstavljena. Na tujem tržišču
Najhujši problem slovenskega turizma so kadri, saj so delavci premalo strokovni, usposobljeni, kulturni. To je rezultat šolanja minulih let, rezultat nekdanjega sistema. V okviru raznoraznih pomoči, ki jih dobiva Slovenija, bi bilo naravnost nujno, da se odobrijo sredstva za izobraževanje gostinskih kadrov in povabi tuje strokovnjake. Promocija Slovenije niso papirji in lepe besede, ampak kvalitetna turistična ponudba.«
V bližnjem Gozd Martuljku ima Petrolov hotel 200 postelj, ob njem pa kamp, ki je odprt vse leto. V Gozd Martuljku se nad obiskom res ne morejo pritoževati: hotel imajo zaseden tja do septembra, med tujimi gosti pa prevladujejo Italijani in Avstrijci, veliko je tudi domačih gostov. Kamp sprejme 400 ljudi, prav zdaj pa ga temeljito obnavljajo in širijo in bo v njem prostora za 600 obiskovalcev.
Direktor Petrolovega hotela Miro Franko pravi:
»Sezona je dobra, ne moremo se pritoževati. Že do zdaj so bili naši gostje zadovoljni z veliko dodatne ponudbe za rekreacijo, od tenisa do lokostrelstva in trudimo se, da bi jo še obogatili. Marsikaj smo izboljšali v samem hotelu, kamp pa sploh temeljito obnavljamo in širimo. Trudimo se, da skozi leto pridobimo čimveč seminarjev, tečajev in že zdaj se z organizacijo letnih turnirjev pripravljamo na svetovno prvenstvo v lokostrelstvu, ki bo pri nas v Martuljku.
S cenami nismo pretiravali, nismo jih pa tudi pretirano znižali, saj dobro vemo, kako se taka politika dolgoročno maščuje.«
Turistično društvo Kranjska Gora: »Hoteli v Kranjski Gori so zasedeni, prav tako tudi nekatere zasebne turistične sobe in apartmaji. Letos imamo precej domačih gostov - okoli 80 odstotkov več kot lani. Sezona je nedvomno boljša kot lani.«
Zgornjesavska dolina ni turistično tako razgibana, kot je bila v svojih najboljših sezonah, vendar se že zdi, da se tuji gostje počasi le vračajo. Hotelirji se na vse načine trudijo, da bi gostom ponudili vse, kar se le da, turistično ponudbo pa bogatijo tudi številne manjše zasebne trgovine in gostilne, penzioni in apartmaji visoke kategorije. Možnosti torej so - le tujemu tržišču bo treba čimprej predstaviti turistično Slovenijo. ~" D. Sedej
Ekonomski inštitut Pravne fakultete ugotavlja
Zaloge neprodanega blaga so se zmanjšale
Manjši izvoz in večji uvoz povzročata primanjkljaj v blagovni menjavi. Na povečanje uvoza so najbolj vplivali nakupi (luksuznega) blaga za široko porabo, še zlasti avtomobilov.
J'*"'' ,6- Ju,'j* - Ekonomski inštitut Pravne fakultete, ki je v jav-' >sji znan tudi kot Bajtov inštitut, v zadnji številki Gospodarskih K nanj ugotavlja, da podatki kajejo na umirjanje pri zmanjševanju proizvodnje in zaposlenosti, na oživljanje prodaje in na hitrejši pa-
ec zalog. Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil že v prvih petih "jesecih tolikšen, kot je bil predviden za vse leto. Realni tečaj tolarja se je v prvem polletju zvišal tudi zaradi zmerne rasti cen na drob-
• v juniju. Vse oblike domačega (končnega) trošenja so se maja J°večale, prihodki javnega sektorja so se zmanjšali, izdatki za socialno varnost pa so ostali nespremenjeni.
družbenega sektorja celo za 208 tisoč oz. za 30 odstotkov), vendar pa je v krizi brezposelnosti letos februarja prišlo do •nekakšnega obrata. Upadanje števila zaposlenih v družbenih gospodarskih podjetjih je namreč iz meseca v mesec počasnejše, v negospodarstvu pa se je zaposlenost celo povečala za sedem tisoč novih delavcev. Aprila je bilo v Sloveniji brez dela 125 tisoč ljudi, stopnja brezposelnosti pa je bila že 14-odstotna.
Za blagovno menjavo je značilno, da se primanjkljaj povečuje. Skupni izvoz je v prvih petih mesecih zaostal za lanskim za 14,5 odstotka (predvsem zaradi polovice manjšega izvoza na območje nekdanje Jugoslavije), uvoz je bil v tem
Industrijska proizvodnja se zmanjšuje že od februarja in je D»la v prvih petih letošnjih mesecih za sedem odstotkov nižja *0t v enakem lanskem obdobju *n za 37 odstotkov nižja od doslej najvišje. Pred poletjem so naročila industriji upadla, prodaja v trgovini na drobno se je krepila, zaloge neprodanega b,aga pa zmanjšale. Gospodarno je bilo dokaj dobro preskrbljeno s surovinami (še največ težav je bilo pri dobavi surovin z območja nekdanje Jugoslavi-Je), sicer pa ga je bolj kot pomanjkanje surovin pestilo nadaljevanje dolžniške krize.
Število zaposlenih se je v zadnjih Šestih letih (od aprila 1987. do aprila 1993. leta) zmanjšalo za 199 tisoč oz. za 23 °dstotkov   (v gospodarstvu
Tečaj tolarja se je realno povečal
V Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete ugotavljajo, da so cene na drobno v letošnjem prvem polletju porasle za 11,1 odstotka, srednji tečaj Banke Slovenije za marko se je v tem času povečal za 14,4 odstotka, ameriškega dolarja pa celo za 19,7 odstotka. Iz tega izhaja ugotovitev, da je realni tečaj tolarja porasel.
Trošenje prebivalstva je vse manj odvisno od plač
Čeprav je za gibanje plač značilno zmanjšanje na raven iz lanskega oktobra in novembra, so maja vse oblike domačega trošenja porasle tudi realno. Potrošnja prebivalstva je bila za 32 odstotkov večja kot v lanskem maju, investicijemza 22 odstotkov, neproizvodno trošenje pa je bilo manjše. V Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete ugotavljajo, da postaja trošenje prebivalstva vse manj odvi sno od plač in vse bolj financirano iz drugih virov dohodkov. Investicije so maja predstavljale le šest odstotkov domačega trošenja.
času za 8,5 odstotka večji od lanskega, rezultat tega pa je 298 milijonov dolarjev primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci, medtem ko je bilo lani za 222 milijonov dolarjev presežka. Na večji uvoz so vplivali predvsem nakupi (luksuznega) blaga za široko porabo, ki so
bili v letošnjih prvih petih mesecih za polovico (za 230 milijonov dolarjev) večji kot v enakem lanskem obdobju. K uvoznemu "skoku" so največ prispevali avtomobili, ki med uvoženim potrošnim blagom predstavljajo eno tretjino. • C. Za-piotnik
Vrednost podjetij ni samo v "otipljivem' premoženju
Pravdanje za blagovno znamko
Sodišče je odločilo, da je Iskra holding nosilka blagovne znamke Iskra.
Kranj, 16. julija - Vrednost (nekaterih) podjetij ni samo v "otipljivem" premoženju, ampak tudi v blagovni znamki. Ta vrednost je še toliko večja, če gre za podjetje, ki s svojim imenom (in blagovno znamko) ni znano samo doma, ampak je uveljavljeno tudi v tujini. Iskra je (kljub temu da se njeno ime v Sloveniji ne iskri tako, kot bi si želeli) vsekakor tak primer, saj po besedah predsednika poslovodnega odbora Dušana Šešoka zmore 750 milijonov mark prodaje in 450 milijonov mark izvo-
Če se Iskra poleg tega lahko pohvali s tem, da je največji slovenski neto izvoznik, da je kot prva v Sloveniji pridobila certifikate iz skupine ISO 9000 in da (po Šešokovem zagotavljanju) proizvaja telefonsko centralo kot najzahtevnejši slovenski izdelek, je kajpak k temu treba dodati tudi to, da je njeno pravdanje o uporabi blagovne znamke Iskra tudi ena prvih tovrstnih pravd v državi, če že ne kar prva. Kot navaja Časopis Iskra, sta spor o tem, kdo je upravičen uporabljati blagovno znamko Iskra, začeli Iskra Telekom holding in Iskra Števci, ki sta tožili sozd Iskra in Iskro holding. Iskra Telekom je pred zadnjo obravnavo na Temeljnem sodišču v Ljubljani tožbo umaknilo, podjetje Iskra Števci je pri tožbi vztrajalo do konca, v zadnji vlogi sodišču pa je med drugim zapisalo: "Ni pravda o tem, čigava je blagovna znamka, ampak je to pravda o tem, čigava blagovna znamka Iskra ne more biti." Sodišče je tožbene zahtevke Iskre Števci zavrnilo in s tem za nosilko blagovne znamke Iskra potrdilo Iskro holding.
Program celovite prenove in preobrazbe Iskrinih podjetij v sodobno korporacijo evropskega tipa se je začel s programskim prestrukturiranjem. V ta program so se vključila vsa Iskrina podjetja, razen Števcev Kranj, Kondenzatorjev Semič in Merilne elektronike Horjul, ki so se odpovedali članstvu v okviru Iskre in se odločili za svojo pot. Kot navaja Dušan Šešok, predsednik poslovodnega odbora Iskre Holding, se bo v "Novo Iskro" kot sodobno korporacijo vključilo 91 odstotkov Iskrinih podjetij, ki so lani ustvarila 85 odstotkov celotnega prihodka Iskre, 80 odstotkov prodaje, zaposlovala pa so 77 odstotkov vseh delavcev.
Sodišče je v obrazložitvi sodbe med drugim zapisalo, da je bila blagovna znamka Iskra registrirana 1962. leta pri zveznem patentnem uradu na ime Iskra - Industrija za elek-tromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko Kranj. Kasneje je bila nosilka blagovne znamke Iskra sestavljena organizacija združenega dela (sozd) Iskra, ki pa je, potem ko so vse članice sozda, razen Rotomatike, podpisale pogodbo o ustanovitvi Iskre holdinga, pravico do njene uporabe prenesla na holding. Zvezni zavod za patente je prenos na Iskro holding registriral 30. avgusta 1990. leta* CZ.__
Tomaž Košir novi direktor Alpine - Elana
Žiri, 16. julija - Tomaž Košir, nekdanji direktor Tovarne obutve Alpina Žiri, se spet vrača neposredno v gospodarstvo. Potem koje bil po odhodu iz Alpine med drugim tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je s prvim julijem prevzel vodenje mešanega podjetja Alpina - Elan v Nemčiji. Kot poudarjajo v Alpini, mu na novem delovnem mestu ne bo lahko, ker položaj podjetja zaradi splošne recesije ni najbolj obetaven, pa tudi sicer je nemški trg dokaj zahteven.
Pospeševanje malega gospodarstva
Radovljica - Občinski izvršni svet bo na današnji seji med drugim razpravljal tudi o merilih in pogojih, pod katerimi bodo lahko majhne gospodarske družbe, samostojni obrtniki in podjetniki dobili proračunska sredstva za pospeševanje malega gospodarstva. Predlog pravilnika predvideva, da jim bodo denar namenjali kot kratkoročna posojila za ohranjanje delovnih mest in za subvencioniranje obrestne mere pri dolgoročnih posojilih bink in drugih finančnih organizacij.
Salamonovi so dežurali
j»JH» 16. julija - Čeprav je Salamon še vedno najmočnejši prodajalec tekaške smučarske obutve na svetu, pa je nesporno, , a,na tem področju sodi v svetovni vrh tudi žirovska Alpina, ? je za letošnjo tekaško kolekcijo pripravila več novosti. Raz-'la je nov model tekaškega čevlja s komercialnim imenom eo-gaiter. čevelj se od ostalih razlikuje po uporabljenem materialu in tehničnih rešitvah. Ima elastičen ovratnik iz ved-se f   * popularnega neoprenskega materiala, ki omogoča, da čevelj dobro oprijema noge, preprečuje pa tudi vstop vode kol *iC"3' Ko so *eve,J KOt edino novost v letošnjih tekaških j ,e»cijah predstavili na sejmu v Las Vegasu v Združenih drla V k ^mcr''ce' Je Salamonova razvojna ekipa stalno dežura-d ob njem in si delala zapiske.
j .!*er kupci ocenjujejo, da ima Alpina letos po barvi in mo-. "h eno najlepših kolekcij, v tovarni predvidevajo, da bodo clos prodali 10 do 20 odstotkov tekaških čevljev več kot lani.
Župan Gros oporeka
Kranj, 19. julija - Kranjski župan Gros je v petek na novinarski konferenci v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, ki je bil objavljen v časopisu, in iz katerega je razvidno, da je sodišče zavrnilo pritožbo občine Kranj, izjavil, da takšnega sklepa še ni dobil. Ponovno je opozoril, da so bile pri prvem postopku kršene določene zakonske norme. Kar pa zadeva morebitnega italijanskega kupca, je poudaril, da je ugotovil, da so delavci dobili italijanske formularje, v katerih se pod zaupno med drugim zahteva celo vojaške podatke o zaposlenem. Možni bodoči lastnik pa je sklical tudi pogodbeno zaposlene in jim sporočil, da bodo v firmi lahko delali, če pristanejo na mezde 200 DEM.na mesec. Župan Gros ob tem ocenjuje, da s takšno privatizacijo nismo vredni, da smo država in poziva državne organe od vlade do parlamenta in predsednika republike, da preprečijo s takšnimi dejanji izginotje Slovenije - nacionalne države slovenskega naroda in narodnostnih manjšin. • A. Ž.
GLAS
KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI 64228 ŽELEZNIKI
RAZPISUJE
javni razpis brez omejitev za izbiro izvajalca za rekonstrukcijo krajevnih cest v Podlonku v skupni dolžini 2300 m in šir. 4,0 m. Dokumentacija razpisanih del je na razpolago na Krajevni skupnosti Železniki pri g. Darku GORTNARJU, tel. 66-171, in na OBČINI škofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj Mestni trg 15 pri g. Mihu BIZJAKU, tel. 621-969. Orientacijska vrednost del znaša 3.500.000 SIT. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega z ozirom na razpolo žljiva finančna sredstva. Plačilni pogoji: 50 % pogodbenih del se plača v 15 dneh, ko bodo opravljena, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. Ob teh plačilnih pogojih so cene absolutno fiksne. Roki izvedbe: september - oktober 1993 Od izvajalca del pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 40 % pogodbene vrednosti za dobo do enega leta. V ponudbi je potrebno navesti pogoje kreditiranja in obrestno mero (R + r). Ponudbo za javni razpis predložite na KS Železniki do petka 30. 7. 1993 do 12. ure, ko bo v pisarni KS odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za rekonstrukcijo ceste "PODLONK". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca.  KRAJEVNA SKUPNOST
ŽELEZNIKI
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Iz osnutka novega zakona o dohodnini Kdaj je treba odpreti žiro račun
Visoki prejemki bodo bolj obdavčeni Mejni znesek je 45.000 tolarjev
Višje olajšave za vzdrževane družinske člane.
Nadaljevanje s 1. strani
Osnutek novega zakona o dohodnini predvideva manjše obdavčitve za zavezance s podpovprečno plačo in precej višje za tiste, ki dobivajo visoke prejemke. Davkoplačevalci naj bi bili po novem razdeljeni v šest razredov. Po zdaj veljavnem zakonu je najnižja stopnja obdavčitve 19-odstotna in najvišja 45-odstotna, osnutek novega zakona pa predlaga kot najnižjo stopnjo 17-odstot-no in kot najvišjo 50-odstotno.
Stopnje dohodnine so:
če znaša letna osnova (v SIT)   znaša davek (v SIT)   od do
428.466		17%
428.466	856.932	72.839 + 35 % nad 428.466
856.932	1.285.398	222.334 + 37 % nad 856.932
1.285.398	1.713.864	381.334 + 40% nad 1.285.398
1.713.864	2.570.796	552.720 + 45 % nad 1.713.864
2.570.796	-	938.339 + 50 % nad 2.570.796
Zneski, navedeni v lestvici, se bodo na podlagi podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko vsako leto revalorizirali s koeficientom porasta povprečne mesečne plače zaposlenih v državi.
A da si davkoplačevalci ne bi že za vnaprej delali pretiranih skrbi, naj še enkrat poudarimo, da gre šele za osnutek novega zakona in da se to, kar predlaga osnutek, po obravnavah v državnem zboru lahko še v marsičem spremeni.• C. Zaplotnik
V računskem centru odločbam "dali dopust"
Prve odločbe o dohodnini so letos prispele v posamezne občine iz Republiškega računskega centra v začetku junija. Sedaj jih zaradi dopustov ne bodo pošiljali do konca avgusta.
Na Jesenice ie prvi paket odločb prispel že 2.junija,v Tržič 4.junija, v Radovljico lO.junija, v Kamnik 14.junija,v Škofja Loko in občino Šiška 16.junija in v Kranj šele konec junija. Odločbe pošiljajo po vrstnem redu, ki pa temelji na težavnostni stopnji Kontrole. V prvem paketu so bile enostavne odločbe za zavezance brez vzdrževanih članov, v naslednih paketih pa so že tiste z uveljavljenimi olajšavami (vzdrževanimi člani) in vrednostnimi papirji. Na Jesenicah so izdali že 15.000 od skupno 21.000 odločb.V Tržiču so do sedaj poslali okrog 5.000 odločb, v naslednjem tednu jih bodo odposlali še dobrih 2.000. V Škofji Loki so v treh paketih izdali skupno 18.001 odločbo. V občini Radovljica so v dveh paketih izdali okrog 15.000 odločb.Za občino Kranj so nam povedali, da je bilo do sedaj obdelanih 28.100 odločb.V Kamniku so tretjino odločb 6.618, poslali v juniju, drugi del, okrog 3.000, pa jih bodo naslednji teden. V občini Šiška so v treh paketih že poslali okrog 15.000 odločb. Ostalih 2.327 odločb bodo zavezancem poslali septembra.
Naslednji paketi bodo prišli iz Računskega centra šele konec avgusta, tako da do takrat ne bodo več pošiljali odločb le tiste, ki so jih poslali tik pred dopusti.
To odločitev pa so sprejeli tudi zato, ker je čas dopustov in ljudi ni doma. Tako se preveč pošte vrača.Seveda pa je bilo pri vseh teh odpošiljanjih treba upoštevati obremenitve posameznih pošt.
M.Zabret
(i@lMS»MGLAS
GLASOV AVGUSTOVSKI IZLET V ŽELEZNO KAPLO, CELOVEC IN ŠE PO VRBSKEM JEZERU!
Več kot 350 naših bralk in bralcev je lani poleti z Gorenjskim glasom obiskalo Celovec, se z ladjo zapeljalo po Vrbskem jezeru... Vsem, ki bi že lani želeli z nami, nismo mogli ugoditi, in podoben celodnevni "avstrijsko koroški" izlet bomo pripravili tudi letos v soboto, 7. avgusta.
Program smo še popestrili, kajti v Avstrijo bomo vstopili na Jezerskem vrhu, obiskali Železno Kaplo, v Celovcu nas bo sprejel mestni svetnik za turizem, plovba po "koroškem morju" bo vključevala ogled kulturnih znamenitosti, vračali se bomo čez Ljubelj in vmes pripravili še kakšno posebno presenečenje (npr. "zajtrk" na tisoč metrih, ovinkasto uganko...). Za celodnevno rajžo z udobnim avtobusom Integrala Jesenice bodo udeleženci plačali le 990,00 tolarjev, v ceno je vračunana tudi vozovnica za ladjo. Cena 990,00 SIT velja le za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane - za ostale udeležence je cena tega izleta 1,600,00 SIT. Ker potujemo na prvo "nakupovalno" soboto, bo nekaj časa na izletu tudi za obisk trgovin v Železni Kapli in Celovcu (po želji udeležencev).Zaradi omejenega števila sedežev na ladji smo morali število udeležencev tokratnega Glasovega izleta omejiti na največ 4 avtobuse, zato pohitite s prijavami. Sprejemamo jih v Gorenjskem glasu (Bleivveisova 16 ali Zoisova 1 v Kranju in po telefonu 064/218-463), in v Turističnem društvu Cerklje, Jesenice in Škofja Loka. Zbirališče izletnikov bo v Kranju, pred kinom Center (7. avgusta ob 7. uri), en avtobus pa bo pripeljal z Jesenic (po žeji bo odhodna postaja Kranjska Gora) preko Lesc in Radovljice, kjer bo tudi možno vstopiti, da Vam zjutraj ne bo treba v Kranj. Vse informacije: 064/218-463!
Že danes preverite, če imate veljaven moder slovenski potni list!
Julija je začela veljati vladna uredba, ki določa, da morajo davčni zavezanci odpreti žiro račun, če v koledarskem letu dobijo prejemek, ki sam ali skupaj s prejšnjimi prejemki v istem letu presega 45.000 tolarjev. Računa jim ni treba odpreti za nakazilo plač, pokojnin in prejemkov od kmetijskih pridelkov, opravljenih sezonskih kmetijskih del, meteoroloških opazovanj ter od prodaje izdelkov domače in umetne obrti.
Zavezanci lahko odprejo žiro račun pri katerikoli banki ali hranilnici v Sloveniji, vsak pa sme imeti le en tak račun. Finančne organizacije morajo od vsakogar zahtevati pisno izjavo, da še nima žiro računa pri njeni podružnici ali kje drugje. Tisti, ki v tekočem letu še niso prejeli toliko prejemkov, da bi morali imeti žiro račun, lahko dobijo prejemke v gotovini, vendar pa morajo prej o tem napisati pismeno izjavo. Za kršitelje uredbe, ki bi podali lažne izjave, so zagrožene kazni od 25.000 do 200.000 tolarjev.« CZ.
Borza uvaja
elektronski sistem trgovanja
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev uvaja elektronski sistem trgovanja in poravnave poslov, kakršnega je januarja letos javno predstavila na demonstraciji v prostorih IBM Slovenija.
Da bi bil sistem kar najbolje usklajen na vseh ravneh, so predstavniki Ljubljanske borze doslej obiskali prav vse člane borze in se z njimi pogovorili o konkretni postavitvi sistema in morebitnih nejasnostih. Za vključitev v sistem so se, razen dveh, odločili vsi člani. Ker je za trgovanje na elektronskem sistemu treba pridobiti nova znanja in izkušnje, je borza za vse borzne posrednike pripravila osemtedensko izobraževanje, ki se bo predvidoma končalo konec avgusta. Prvi del šolanja poteka v Ljubljani, na Ljubljanski borzi, drugi pa bo "doma", pri uporabnikih.
Nov zastopnik za
Od prvega julija imata Audi in Volksvvagen na slovenskem trgu novega uradnega zastopnika in uvoznika. Koncem je nalogo zaupal avstrijskemu podjetju Porsche Auto iz Salzburga, ki je v ta namen v Ljubljani ustanovilo podjetje Porsche - Inter Auto. Podjetje bo skrbelo za uvoz, prodajo in poprodajne aktivnosti za modele Audi, VW in Porsche, že v začetku jeseni pa naj bi prevzeli tudi zastopništvo za španski Seat, ki je prav tako del grupacije Volksvvagen. Glede na prejšnje razmere, koje nalogo zastopnika opravljalo podjetje Tas Ljubljana, naj bi predvsem izboljšali ponudbo modelov in oskrbo z rezervnimi deli, za katere obljubljajo tudi do 15 odstotkov nižje cene. Nova vozila bodo dobavljali neposredno iz tovarne, v prvem letu pa naj bi kupce našlo okoli 3000 vozil, pretežno volkswagnov. Sčasoma želijo irpeti 15-odstotni delež na slovenskem trgu in postati najboljša uvozna znamka, hkrati s tem pa se tudi zavedajo, da bo potrebno popraviti kvaliteto prodajnih in servisnih storitev.
Turistično društvo Jesenice
organizira enodnevni izlet na PTUJSKO NOČ v soboto, 7. avgusta. Odhod z Jesenic ob 13.00 uri in iz Kranja ob 13.45. Cena izleta samo 19.- DEM (v tolarski protivrednosti), s kuponom iz Gorenjskega glasa boste na PTUJSKO NOČ potovali za 10 odstotkov cenejel
Prijavnica za Ptujsko noč s Turističnim društvom Jesenice:
PRIJAVLJAM SE ZA IZLET NA PTUJSKO NOČ (7. avgusta):
(ime in priimek)
(telefon)
(vstepna avtobusna postaja)
Ob prijavi v turistični pisarni TD Jesenice ali v poslovalnicah Turistične agencije Meggi Tours Vam bodo s predložitvijo tega kupona odobrili 10 odstotkov nižjo ceno izleta.
PLAVA LAGUNA POREČ NUDI: POČITNICE V OBJEMU SONČNIH POREŠKIH LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH PAKETARANZMANOV
TERMIN: 17. 7. dO 24.7. 93
* HOTELI: DELFIN, ALBATROS,
- pol penzion: 16 800 SIT po osebi
- solni penzion: 18.900 SIT po osebi
* HOTEL MATERADA
- pol penzion: 18.200 SIT po osebi
- polni penzion: 20.300 SIT po osebi
* HOTEL LILA IN GALEB
- pol penzion: 14.700 SIT po osebi
- polni penzion: 16.800 Sli po osebi
* V CENO JE VKLJUČENO:
7 pol - oziroma polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija, gala večerja v okviru penziona, šola tenisa za otroke in šola tenisa za otroke in odrasle.
* VELIKI POPUSTI ZA OTROKE I
EN OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJ I Cena zajamčena za vplačila doi5- 7. 93
?ri vseh poslovalnicah "A banke". NFORMACIJE: Vaša agencija ali pa Laguna Poreč, tel.: 0531/351-122, 351-822, fax: 0531/351-044
Izhodiščna odkupna cena mleka je 26,50 tolarja
Živinorejci so (bodo) dobili junija oddano mleko plačano S* po stari ceni in starem pravilniku, mleko, ki ga bodo oddali t' mesec, pa bo plačano že na osnovi nove odredbe in novega pr*" vilnika, ki sta po objavi v uradnem listu začela veljati I. ■julij*' Odredba o načinu oblikovanja odkupne cene mleka določa, daj* izhodiščna cena za mleko s 3,6 odstotka tolšče 26,50 tolarja za I ter. K tej ceni je po pravilniku o določanju odkupne cene trebjj prišteti še (morebitna) dodatka za vsebnost beljakovin (največ I odstotkov) irw.a kakovostni razred glede na število mikroorg*' nizmov v mili litru (največ 15 odstotkov) ter še državno premij*! oz. nadomestilo. Takšna informacija bi bila nepopolna, če ne I v isti sapi povedali, da so za mleko, ki ne ustreza vsem kriterijem« predvideni tudi odbitki od izhodiščne cene. Kot vse kaže, bod* mlekarne glede dodatkov dokaj enotne, medtem ko bodo pri od* bitkih med njimi tudi razlike. Eden od razlogov za to je ohlap* nost pravilnika (za mleko 4. kakovostnega razreda predvideV* odbitek do 30 odstotkov, kar je lahko en odstotek ali 29) pa tu* razlaga, da je to, kar določa pravilnik, le minimum, ki ga moraj* spoštovati mlekarne, in da se sicer zadruge in mlekarne lahko dO* govorijo za strožja merila.
Ko je vlada določila novo izhodiščno odkupno ceno za ml*' ko, je hkrati sprejela tudi odredbo, po kateri so se drobnoprodaj" ne cene konzumnega mleka (ne glede na vrsto embalaže) lahk* povečale največ za 3,4 odstotka. Še posebej je določila, da S* stroški trgovine vključeni v drobnoprodajno ceno in da se z uV*" Ijavitvijo odredbe ne smejo povečati. Mlekarne so takšnent* ukrepu precej glasno nasprotovale vse dotlej, dokler vlada tudiv uradnem listu ni objavila, da bo iz proračuna delno krila nega11' vne razlike med stroški in tržno ceno rrjleka.
Za kilogram pšenice 24 tolarjev
Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc in min'' ster za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun sta obj*' vila pogoje za odkup pšenice in oljne ogrščice letošnje letin*' Odkupna cena pšenice prvega kakovostnega razreda je 24 tolar* jev za kilogram, za pšenico drugega razreda pa 23 tolarjev. Pšeni' ca tretjega razreda, ki je namenjena le za krmljenje, se odkupi P* polovični ceni, kakršna sicer velja za prvi razred (torej po 12 tO; larjev za kilogram). Pšenica prvega razreda mora vsebovati naj* manj 13 odstotkov surovih beljakovin in imeti sedimentacijskO vrednost najmanj 40, pšenica drugega razreda pa najmanj H^. odstotka surovih beljakovin in sedimentacijsko vrednost najmanj 30. Pridelovalci lahko oddajo v skladišče le pšenico, ki vsebuj* manj kot 13 odstotkov vlage. Stroške sušenja plačajo sami. Žit-no-mlinska podjetja morajo pšenico plačati najkasneje v 30 dn od prejema računa.
Koliko za kruh?
Kranj, 14. julija • Ko so peki junija podražili kruh, je rcpublišC vlada sprejela uredbo, ki je začela veljati 29. junija in s katero jf kot najvišje drobnoprodajne cene pšenične moke in kruha določi" tiste, ki so veljale 1. junija letos. Pekarne so na vladni predpis rt? zlično reagirale; nekatere ga spoštujejo, druge vztrajajo pri podrl' žirvah, dokazujejo, da bi jim vračanje cen povzročilo veliko izgubo* in napovedujejo, da bodo začele postopek za razveljavitev uredbe«
Kupci se ne ubadajo dosti z vprašanji, katera pekarna se j* uklonila vladi in katera ne, ampak jih zanimajo predvsem cen* kruha in krušnih izdelkov. Pa jih poglejmo! (V oklepaju navaja*, mo, kdaj so se zadnjič spremenile.)
Peks Škofja Loka (29.6):
* štruca belega 75,00
* štruca polbelega 70,00
* loški hlebec, beli 95,00
* mala žemlja 15,00
Vldlc Jesenice (23 6) ,
* štruca belega 84,00 ' štruca polbelega 82,00
* hlebec belega 95,00
* mala žemlja 15,00
Oblak Žiri (24.5):
* štruca belega 80,00
* štruca polbelega 72,00
* mala žemlja 14,00
Pekarna Kranj (30.6.):
* štruca belega 75,00
* štruca polbelega 70,00
* hlebec belega 84,00
* mala žemlja 15,00
Pere d.o.o. Radovljica (23.6):
* štruca belega 84,0"
* štruca polbelega 81,00 ' hlebec belega 95,00 ' mala žemlja 15,00
Žito Gorenjka Lesce (22
* štruca belega ' štruca črnega
* hlebec belega
* mala žemlja
Umnik Šenčur (25 5):
* štruca belega
* štruca polbelega
* hlebec belega ' velika žemlja
84,00 81.00 95,00 14,1
95,00 94,00 95.00 30,00
Maček    Zgornje Jezersko
(26.5):
* domači beli
* polbeli
* mala žemlja
* LI.P., CZ.
95.00 93,00 15,00
Vinski šampioni j
Ljubljana - Na ljubljanskem, 39. mednarodnem ocenjevanju vin. ki velja za eno najuglednejših v svetu, se je zbralo 36 svetovno znanih enologov, ki so ocenili več kot tisoč vinskih vzorcev j* dvajsetih vinorodnih držav, največ pa iz Slovenije (379), Avstrij* (263), Švice (104), Portugalske (58), Italije (54) in Združenih drŽav Amerike (52). Komisija, ki jo je vodil dr. Dušan Terčelj 1 Kmetijskega inštituta Slovenije, je podelila štiri šampione, 27 fjk likih zlatih medalj, 179 zlatih ter še več srebrnih medalj, pismenih priznanj in diplom. Med štirimi dobitniki najvišjega priznanja "šampion '93" sta tudi Dušan in Silvija Kristančič za char-donnav letnik 1992 in Radgonske Gorice za zlato radgonsko punino oz. modri pinot. Velike zlate medalje so iz Slovenije prejeli Agrokombinat Krško za laški rizling letnik 1991, Radgonske Gorice iz Gornje Radgone za rulandec sivi pinot letnik 1991, Srečko Srebrnič iz Dobrove za sauvignon letnik 1992, Vino Bizeljsk* Brežice za laški rizling letnik 1986, Vinogradniško gospodarstvo Kapela za traminec letnik 1986 in Bogomir Vrecl iz Hoč za sauvignon (pozna trgatev) letnik 1992.
^299
3   Torek, 20. julija 1993
in lahko pričakujemo slabše vreme in PMovine. Nestalno bo in bolj sveže.
Lunine spr€M€mb€
Jwa| ob 13 24 uri je nastopil mlaj in tudi Herschlov Jjnienski ključ obeta veliko dežja. Sonce bo stopilo j^nomenie leva pojutrišnjem ob 21. uri in 15 minut. Uo k°n« Iuhja se dan skrajša za 51 minut. Jtop«rature gorenjskih jezer: BLED 20.5TJ, BOHINJ 19.0T
Ob vznožju kranjskogorskih smučišč lepo raste in še lepše cveti macesen, »viharnik«, ki ga je zasebnik pred petimi leti pripeljal z Vršiča. Ko se je mudil na Vršiču, so popravljali cesto in pri tem z gradbenim strojem izruvali macesen ob cesti. Zasebnik se je odločil, da ga reši in pripelje na svoj vrt v dolino. Čeprav so številni resno dvomili, da se bo drevo prijelo - v sami Kranjski Gori je to edini macesen - saj je bil avgust in viharniku prija le vršiško podnebje, je upošteval nasvet: posadil ga je na veliko skalo, ki zadržuje vlago. V petih letih je zrasel za meter...
Gorenjski veteranski moped tour
Zalog pri Cerkljah - Minuli petek so na drugem Moped touru, ki je potekal skozi Šenčur, Kranj, čez čepulje in Strmico v Železnike na Rudno, naslednji dan skozi Dražgoše na Jelovico, v nedeljo pa do Bohinja, sodelovalo 24 mopedistov. Prostornina motorjev, na katerih so vozili, ni smela presegati 50 kubičnih centimetrov, vsi mopedi pa so bili spoštljive starosti: najstarejši je bil star 36 let. Karavano mopedistov Moped tour Zalog 93 je omogočilo 50 sponzorjev. Na sliki: Marjan Humer, eden izmed udeležencev. • Foto: T. Gruden
OB 31. ČIPKARSKEM DNEVU V ŽELEZNIKIH (25. JULIJA):
poleti, v času dopusta in počitnic, je malce več časa za reševanje križank, zato bosta v tem tednu v Gorenjskem glasu kar dve nagradni slikovni križanki. Tokrat smo v sodelovanju s Turističnim društvom ŽELEZNIKI pripravili križanko s pravimi čipkami - v TD Železniki so namreč tokratne nagrade izdelali sami s pripomočki, ki jih morate rešiti v križanki. Kar deset lepih nagrad čaka reševalce križanke: 1. nagrada - čipka v vrednosti 7.000,00 tolarjev; 2. nagrada - čipka v vrednsoti 5.000,00 tolarjev; 3. nagrada - čipka v vrednosti 4.000,00 tolarjev; 4. nagrada - čipka v vrednosti 3.000,00 tolarjev; 5. nagrada - čipka v vrednosti 2.000,00 tolarjev in 6. nagrada - čipka v vrednosti 1.000.00
Viharnik obilno cveti vsako drugo leto; je zanimivost in iep okras v tudi sicer urejenem okolju ob vznožju kranjskogorskih smučišč. • Foto: D. S.
NAGRADNA KRIŽANKA S PRAVIMI ČIPKAMI
tolarjev. Vse čipke so izdelali v Železnikih, kjer imajo tudi čipkarsko šolo; vse so avtentične in unikatne. Poleg teh 6 imenitnih nagrad bomo z žrebom med reševalce razdelili še 4 nagrade v vrednosti po 1.000,00 tolarjev. Za reševanje križanke so pravila običajna: iz črk na oštevilčenih poljih sestavite nagradno geslo TD Železniki, ki ga vpišite v kupon, nalepite na dopisnico in pošljite najkasneje do četrtka, 29. julija, na GORENJSKI GLAS, 64001 Kranj, p.p. 124. Rešitve brez znamke lahko oddate v pisarnah TD Jesenice, TD Cerklje ali TD Škofja Loka (do srede 28. julija!) in bodo tudi te rešitve - kot vsakič! - udeležene v žrebanju. .
TRŽIŠKI HIT
ALI PO DOMAČE
Tokrat bo oddaja potekala v znamenju domačih viž, izmed katerih bomo izbrali eno, ki bo potem TRŽIŠKI HTT. To pot ne bomo komplicirali s tem, da tekmujeta dve skladbici ena proti drugi, ampak bo vsaka skladbica zase to pa pomeni, da bo zmagala tista, ki bo dobila največ gla sov.
Da pa smo se odločili za domače viže, ste nam pripo mogli prav vi, dragi poslušalci, z vašimi predlogi, ozironi. z zamislijo o tem, da se na Radiu Tržič zopet kdaj pojavil Avseniki, pa Slaki in njim podobni ansambli, skratka, dc je teh skladbic več. In to smo tudi storili. Tu pa je osen predlogov za domači tržiški hit.
1. Gospod kaplan - Ans. Modra kronika
2. Aljažu v spomin - Marela
3. Nasmejani godec - Bratje iz Oplotnice
4. Prijatelji ostanimo prijatelji - Ans. bratov Avsenik
5. Pot domov - Zasavci
6. Didl boggie vvoogie - Ans. Henček
7. To smo mi prijatelji - Ans. Lojzeta Slaka
8. Na sončni strani Alp - Ans. Ivana Ruparja
RADIO
T R 7 I C
PO DOMAČE:
MOJ PREDLOG ZA ODDAJO:
88,9 MHz in 95,0 MHz ČETRTEK OD 17. DO 18. URE
<4v AVTOŠOLA
^      **^V^    Begunjska 10 -pn vodovodnem stolpu
Tel.: (064) 216-245
VsaIc poUTNi peteIc na RADIU ZIRI IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Gorenjski glas in Radio Žiri bosta poskrbela za sproščene počitniške in vroče poletne dni. V okviru oddaj "Iz življenja krajevnih skupnosti",
ki bodo na sporedu vsak petek v juliju, avgustu in nekaj tudi v septembru na frekvencah Radia Žiri, bomo v petek, 23. julijama obisku
v KS Trata. Kako tam živijo, kaj vse pogrešajo in s čim vse se lahko ponašajo, bomo izvedeli ob klepetu z vaščani, predsednik KS, v oddaji pa se bodo predstavili tudi obrtniki, ki so za poslušalce pripravili lepe nagrade. Voditeljica oddaje Cvetka Vrhovec, Radio Žiri in Gorenjski glas, vas v petek, 23. julija.ob 16. uri vabimo med nas. Oddajo iz življenja KS Trata so omogočili:
AVTOMEHANIKA - vzdrževanje wzil Hvundai, WvT-"I II Čl M A" Renault, Zastava, Mitsubishi
LUOINM - menjava in centriranje gum
Gosteče 8,64220 Škofja Loka - izdelava nosilcev "LANDl" za prevoz Tel./fax: 064/632-266 koles, smuči in tovora na vlečni kljuki
TOPLOTNA, ZVOČNA IN PROTIPOŽARNA ZASClTA
	TEI		
			INDUSTRIJA TERMIČNIH-IZOLACIJ ŠKOFJA LOKA
KAMENA VOLNA TERMOTERVOL, ARMIRANI POLIESTER, KITI			
Mi skrbimo za človeka m okolje * Mi skrbimo za udobje vašega doma * Mi skrbimo za varčevanje z energijo			
		1	0)®fcg p.o. »EKARNA IN SLAŠČIČARNA Škofja Loka
Najugodnejši nakup: • metrskega blaga - modni jersej
- volna in prej za rožno in strojno pletenje
- konfekdjskih izdelkov prodvsem za sport in prosti los.
	25.	J	u	L	t	•H		2	3
4-t	5		7	8		10	11	12	J
14	16		1?	iS	19	26	21		23
KS Javorje:
PAVEIL^TeN^^ TAVČAR
Cetena ravan 2, 64223 Poljane, tel.064/65-024
Počitrtice na kmetiji 1
DOmntl ZDRHVRJK
Za odvajanje urina in čiščenje krvi
Pravijo mu še belestica, leštjan, levstik, ljubček, ljubeč, lustek, lu-stik, luštek, luštrik, luštrk. Gospodinje ga imajo navadno na vrtu kot priljubljeno zelišče za krompirjeve, zelenjavne in mesne juhe ter dodatke raznim golažem in omakam. Kot droga pa se uporablja prav vsa rastlina, od korenine, listov, do cvetov in drobnih sadežev.
Luštrek je bolj znan kot začimba (kocke Maggi ga vsebujejo) in manj kot zdravilna rastlina. Vendar je bil znan v zdravilstvu že veliko prej, preden se je podjetna industrija začela ukvarjati s trženjem te rastline. V starih zeliščnih knjigah je zapisano, da čez noč v vinu namočen luštrek spodbuja menstruacijo, v vinu ali vodi namočen pa odpravlja "zamašenost" jeter in vranice. Napitek, ki ga pripravimo s posušeno in narezano korenino, pomaga pri zamašenih dihalnih poteh, pospešuje menstrualno krvavitev in blago pospešuje izločanje urina. Iz posušenih korenin in posušene zeli lahko pripravimo učinkovit dodatek kopeli, ki pomaga pri težavah v spodnjem delu trebušne votline. Prekuhane liste in dele korenin zlijemo v vodo za kopanje - približno pet litrov za eno kad.
Nekdaj je bil skrivni recept za zdravljenje gnojnih ran vroč ob-kladek iz listov in cvetov luštreka. Iz semen luštreka, kumine in janeža pripravljamo čaj, ki pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah in preganja mačka kot posledico prevelike količine zaužitega alkohola.
Gornje smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, kije nedavno izšla pri SLOVENSKI KNJIGI.
In kaj pravi o luštreku šeg. p. Simon Ašič?
Luštrek blaži prebavne motnje in migreno, če ta izhaja iz slabega delovanja ledvic. Deluje proti nastajanju ledvičnih kamnov. Ob-kladki iz prevrete korenine pospešujejo celjenje starih, gnojnih ran. Proti TBC pa si zmešajmo I žlico masla z 1 žličko naribane korenine luštreka in 1 žlico hrena. Pazimo: Nosečnice in bolniki z zvišano temperaturo ne smejo uživati luštreka. Za spomladansko zdravljenje zmešamo jajce z zrezanimi listi luštreka in ocvre-mo. Liste uporabljamo za čaj pri bolnih na ledvicah in mehurju. Caj iz plodov pomirja dihala in napenjanje. Pri prehladih si napravimo iz njih kopel, soparo za glavo.
Tfl MESEC Rfl VRTO
Julija pognojimo vrtnice zadnjič, da poganjki do zime lahko dobro dozore. Nedozoreli poganjki vrtnic pozimi zmrznejo, zato moramo tudi v razmeroma milih zimah računati na precejšnjo zgubo. Spenjalnim vrtnicam, ki cveto samo enkrat, močno porežemo cvetne poganjke. S tem naredi-
mo z vilami za štihanje in z njih otresemo prst. Potem kore-nike razdelimo. Na razdeljenih kosih skrajšamo korenine in liste približno na pol. Sadimo tako, da je zgornja stran korenik tik pod površino tal. Ko so rastline posajene, jih dobro zalijemo, da pridejo korenine v tesen stik s prstjo. Odcvetelih trajnic ne pustimo, da bi semenile, ker jih to bistveno slabi. Razen tega pa taka odcvetela socvetja večinoma niso lepa.
Julija že odmro nadzemni deli skoraj vsem zgodaj cvetočim čebulnicam in čebule lahko iz-kopljemo. Zvončke, krokuse, čebulnike in velike zvončke lahko pustimo dolga leta na
istem mestu. Te čebulnice in gomoljnice najbolje delujejo, če jih je mnogo skupaj. 2e po nekaj letih se s semenom, za-rodnimi čebulicami in gomolji tako namnože, da naredijo velike strnjene barvne preproge. Moramo pa jih seveda pustiti pri miru, da se lahko nemoteno razvijajo.
Izpraznjene gredice ne prelo-patimo globoko, temveč jih samo prerahljamo z vilasto lopato. S preobraćanjem zemlje in z lopatenjem se poleti poslabša struktura prsti in uniči se tudi precej talnih bakterij, ki so pomemben del življenja v prsti. Poleg tega pa brez potrebe zmanjšujemo zaloge vode v zemlji.
POSKBSUmO še mE
Nadevane bučke
Potrebujemo 2 bučki po cca 3/4 kg, 4 žlice vode, 2 in 1/2 dl kisle šM tane, 3 dkg moke. Nadev: 8 dkg slanine, 6 dkg čebule, 2 drobni tšm papriki, 1/2 kg sveže svinine, 3 žemlje, 2 jaci, sol.
Buči olupimo in ju prerežemo po
dolgem čez polovico, iztrebimo iz njiju peške, ju osolimo ter vse polovice napolnimo z nadevom in jih denemo v pekač. Prilijemo jim malo vode in dusimo do mehkega. Nazadnje jih polijemo s smetano, v kateri smo poprej razžvrkljali moko. in jih pustimo še nekaj minut v pečici. Mehke
bučke zrežemo in serviramo, fl? dev: Na kocke zrezano slanino j11 sesekljano čebulo prepražimo i" zmešamo z zrezano papriko. močenimi in pretlačenimi žet"' ljami, jajcema in zmelto svinin" Zmes po okusu še solimo.
Tako
lahko nadevljemo tudi mlade n"' vadne ("svinjske") buče.
mom mom mom
Sončni plise
Eleganca z veliko šarma, bi lahko rekli dvodelni obleki iz bluze in do kolen segajočega krila v sončnem pliseju. Naš model je sešit iz drobnega pepita in je zelo klasičen. Pazite pri izbiri blaga: mora vsebovati sintetične tkanine, kajti več jih je v blagu, bolj bo plise držal.
mo prostor za letošnje poganjke, na njih se bodo prihodnje leto razvili cvetni. Ko je obrezovanje končano, privežemo vrtnice na ogrodje tako, da ni lukenj.
Najboljši čas za presajanje perunik (Iris germanica) je druga polovica julija. Rastline z razraslimi korenikami izkoplje-
Zima bo dolga
KAKO PRAVOČASNO NAPOLNITI SHRAMBO
Vsaka gorenjska gospodinja (in marsikateri gospodinjec tudi!) ima "v zalogi" veliko odličnih receptov in nasvetov, kako shraniti pridelke z njive ali vrta za dolge zimske dni, naslednjo pomlad in "za vsak primer". Zato Vas vabimo, da skupaj (Vi Gorenjski glas) pripravimo izbor teh nasvetov in receptov: pošljite jih na naš naslov, pregledali jih bomo skupaj s strokovnjaki živilske stroke in jih objavili v več posebnih prilogah Gorenjskega glasa tako, da boste iz njih lahko postopoma sestavili knjižico. V naši tedenski rubriki j* prostora zanje pač premalo, posebna priloga pa je tudi veliko bolj praktična. "Znanje in izkušnje niso zastonj" - tudi to vemo in bomo prav vse, ki nam boste poslali takšne nasvete in recepte o shranjevanju, vlaganju živil in bodo primerni za objavo, povabili na lep izlet. Torej: napišite nam Vaš recept (še bolje bo, če nam jih čimveč pošljete) za vlaganje sadja, zelenjave, gob, itd. ali za druge načine shranjevanja živi' (sušenje...). Recepti in nasveti naj bodo takšni, ki jih uporabljate vsako leto - in zato bo zraven dobrodošla tudi pripomba, na kaj je treba pri uporabi recepta posebej paziti-Posebej dobrodošli bodo takšni recepti, ki bodo prišli prav gospodinjam v stanovanjskih blokih, kjer so kleti oziroma shrambe majhne, v kuhinjah in pri sosedih pa ne marajo, da preveč smrdi po kisu. Prvo tematsko prilogo o vlaganju želimo pripraviti že avgusta, ko je na vrhuncu sezona kumaric, paprik, breskev, rdeče pese... Zato Vas vabimo, da nam še danes napišete Vaše recepte in jih pošljete na: GORENJSKI GLAS. 64000 Kranj, Zoisova 1 - recepti. Ne pozabite pripisati svojega naslova in po možnosti tudi telefonsko številko, da Vas še kaj povprašamo oziroma povabimo na naše pogovore s strokovnjaki živilske stroke, ob koncu akcije pa seveda na prijeten izletll
Mlada literarna ustvarjalka
Daša
Rant Blaž - mladi športni plezalec
Kaj me najbolj razveseli?
Kranj, 12. julija - Z zadnjim izletom mladih Glasovih dopisnikov je bila nagrajena tudi Daša Pokorn iz StražišČa. Prislužila si ga je s
pesmijo.
Bodoča osmošolka zelo rada piše, zato se je vključila v skupino kreativnega pisanja Studio Griva 2. Z vrstniki in srednješolci prvih in drugih letnikov se je po dve šolski uri na teden sestajala v pravljični sobi pionirskega oddelka kranjske knjižnice, in pod mentorstvom Mihe Mohorja ustvarjala. "Delali smo različne vaje za pisanje. Mentor nam je na primer dal pet besed in iz njih smo potem oblikovali vsak svojo pesem," pripoveduje. Pisali in pesnili so tudi na svojo pobudo, pa še prevajali povrh. Pravi, da so med drugim prevajali moderne ameriške pesmice: nekaj sami doma, nekaj pa skupaj. Skupaj so prevajali tako, da je pesem prevedel najprej vsak po svoje, nato pa so najboljše izraze v slovenščini kombinirali. Tako je nastal kar najboljši prevod.
Krožek vedno zaključijo z izdajo revije Griva, v kateri predstavijo svoja dela. Prav iz zadnje Grive je tudi v Gorenjskem glasu nagrajena Dašina pesem. Poezija jo je navdušila šele pred kratkim. "Dolgo sem mislila, da je pesem tisto, kar ima rimo. Pa je nekaj čisto drugega. Pri poeziji lahko samo ob eni besedi dolgo razmišljaš, pri prozi pa dolgi stavki tvorijo tisto misel." Daši je ljuba tako poezija kot proza. Ampak ko piše, najraje piše kratko, saj včasih z manj besed lahko pove več. "Potem je tudi pesem bolj tvoja. Pri daljših pesmih se mi vedno zdi, da me besede prehitijo."
Drugih posebnih hobijev Daša Pokorn nima, le včasih kaj nariše. Na koncu pogovora
Blaž je pripovedoval: "Plezati sem začel, ko sem bil star sedem let. Plezam že dve leti. Za plezanje sem se odločil, ker je tudi moj brat pri plezalcih. Plezanje me veseli, ker spoznavam prijatelje. Treniram vsako sredo in četrtek. Mojemu trenerju je ime Jože. Na treningu imamo vaje za moč, včasih tudi tečemo. V plezanju tekmujem že eno leto in pol. Moja prva tekma je bila na Jesenicah. Prvič
sem zmagal na tekmi v Domžalah. Na tekmi v Tržiču je bilo prijavljenih 135 tekmovalcev. Najmlajši so bili stari šest let, najstarejši pa trinajst let. Med mlajšimi tekmovalci sem bil najboljši. Koncentracijo moraš imeti, potem si lahko dober," je zaključil pripovedovanje Blaž Rant.
Boris Bedrač, 3.a, OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke
pa je vendarle izdala še to, da je vegetarijanka. Zanimalo me je, odkod tako mlademu dekletu volja, da že eno leto ne pokusi mesa. "Meso mi smrdi. Po krvi. Najbolj grozno je, ko stopiš k mesarju," je povedala. "Prvi mesec je hudo, potem pa čudovito. Bolj svoboden si, ko se neke stvari odvadiš. Vedno, ko vidim, kako kdo plane na salamo, si rečem: Fino, jaz nisem odvisna od tega. In si grem izpulit korenje. Pa še dober občutek imam ob tem." Da je ne mara, je dejala tudi, ko sem omenila astrologijo. Po njenem tisti, ki v to verjamejo, svoje napake opravičujejo, češ sem pač rojen v tem znamenju, napak pa ne poskušajo popraviti. Daša meni, da je drugačna kot vrstniki tudi zato, ker namesto najmodernejše, posluša klasično glasbo. Mogoče je pa prav zaradi svoje "drugačnosti" tako zanimiva punca. # T. Ažman, foto: Lea Jeras
Šolska ljubezen
Šolska ljubezen je težka bolezen Ko zaljubiš se, pozabiš na vse in misliš samo na oči. ki večkrat pogledajo te, na usta, ki nasmehnejo se ti, in na lase.
V knjigah črke plešejo svoj ples, v redovalnici enice se vrstijo, zunaj ptice žvrgolijo, a v dnevniku, oh. ta nadloga,
spet piše, da manjkala ti je naloga A povrh vsega, je še ta nerodna reč. da fantu iz šestega a, je neka druga smrklja všeč. elizabeth
- če dobim petko (Klara)
- plavanje v bazenu (Tina)
- ko se z atijem igrava (Maja)
- če lahko pri sestrični jaham konja (Nina)
- če za rojstni dan dobim darila (Anže)
- kadar me obiščeta Katarina in Maja (Renata)
- ko sem sam (Matija)
- kadar jem čokolado (Blaž)
- če dobim novo obleko (Sanja)
- ko na morju skačem v vodo in se potapljam (Miha)
- ko mi mama kaj kupi (Fadil)
- kadar imamo počitnice (Rok)
- če pride moj najljubši prijatelj iz Rusije (Matic)
- če dobim novo igračko (Andrej)
- če dobim sladkarije (Mateja)
- ko vozim traktor (Anže)
- kadar grem k Renati (Maja)
- kadar gremo z mamico v bazen (Gašper)
zapisali učenci 3. razreda osnovne šole v Selcah
Moji kuharski poskusi
Kako bi poskrbela za bolj čisto okolje
Bil je sončen dan. Odpravila sem se na sprehod ob reki. Ko sem prišla k vodi, sem se začudila. V njej in okoli nje so ležali papirčki, pralni stroji, umazane obleke in še in še. Nekaj časa sem premišljevala, kaj bi naredila. Potem sem se spomnila. Na majhne listke sem napisala ljudem, naj mi priskočijo na pomoč. Res so mi prišli pomagat. S seboj so prinesli vrečke, v katere so metali odpadne stvari. Večje stvari pa so
odpeljali s tovornjaki. Tako je bila reka z okolico zopet čista. Mateja O meje, 2.a, OŠ Petra Kavčiča iz Škofje Loke
Moj prvi kuharski poskus sega v zelo zgodnja leta. Oče, ki me Jc pazil, je zaspal. Iz omare sem vzel moko in sladkor ter dodal vodo. Vse skupaj sem začel gnesti. Ko sem dobro premešal, je nastal kupček. Ze sem ga hotel dati peči, ko so se odprla kuhinjska vrata in vstopil je oče. Ko je videl mene - bil sem bel kot mlinar -se je prijel za glavo ter odhitel po omelo in smetišnico. Nato jc moj izdelek vrgel v smeti. Mene je preoblekel in postavil v stajico, po kuhinji pa je vse počistil.
Drugič sem se lotil kuhanja krompirja. Tokrat sem bil že starejši. Pripravil sem vse potrebno: lonec, vodo, sol in krompir-Krompir sem olupil in narezal. Potem sem ga opral, osolil in zali' z vodo. Lonec sem postavil na električno ploščo in jo prižgal. Plina sem se še zelo bal. Krompir sem pustil, da se je kuhal, sam pa sem začel spremljati TV program. Cez eno uro je iz kuhinje zasmrdelo. Voda je namreč povrela in krompir se je zasmodil. Veliko truda je bilo treba, da sem vse pospravil.
Sedaj sem že boljši kuhar.
Aleš Stopar, 5.č, OŠ Staneta Žagarja, Kranj
Čisto okolje •*
Če bi jaz imel to moč, da bi lahko ukazoval pri boju za čisto okolje, potem bi storil naslednje:
Vse tovarne bi bile strogo kaznovane, če ne bi imele čistilnih naprav. Na rekah in potokih bi postavil lovilne mreže, iz kateri" bi potem vsak dan pobirali umazanijo. Vse hiše bi obvezno priključil na kanalizacijo. Kanalizacijo pa na najbolj moderne čistilne naprave. Elektriko bi dal tako poceni, da bi se ljudje greli samo na elektriko.
Kdor bi se najbolj boril za čisto okolje, bi bil bogato nagrajen.
Peter Plantarič, 2.»
Torek, 20. julija 1993
ll.STRAN • GORENJSKI GLAS
SREDA, 21. julija 1993
TV SLOVENIJA.
9 50 Legende sveta, igrani tiim 11.18 Videošpon
12.00 Iz življenja za življenje: Znanje za znanje
12.30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija
13.00 Poročila
13.06 Poslovna borza
17.06 Michelangelova pomlad, nadaljevanka
18.00 TV dnevnik 1
18.10 Svet poroča
18.46 Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija
1910 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 šport
20.10 Žarišče
20.36 Film tedna: Domače ognjišče, ameriški film 22.16 TV dnevnik 3, Vreme 22.39 šport
22.46 Sova; Ribicija. ameriška nanizanka
Tajna organizacija, ameriška nanizanka
TV SLOVENIJA 2
14.60 Gore in ljudje 15.50 Omizje 17.00 Sova. ponovitev 18.30 Otroški program; Živ žav 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 športna sreda 20.10 Niča: Grand prix v atletiki, prenos 22.30 Mladinsko EP v
SLOVENIJA 1 20.35
Domače ognjišče, ameriški barvni film
Poglavar družine, lastnik in urednik podeželskega časopisa, ureja svoje življenje in življenje družine z nepopustlji-vostjo in zaverovanostjo človeka, ki ne dvomi o pravilnosti lastne presoje in sklepanja. Sin Henrv, ki je bil v njegovih očeh neodgovornež zaradi prometne nesreče, v kateri mu je umrla žena, se bojuje na evropskih bojiščih. K vojakom se je priglasil, da bi si znova pridobil očetovo naklonjenost. Ko se pokaže Henrvjeva druga žena, jo družina sprejme, še posebej se navežejo nanjo, ko dobijo novico, da je Henrv v Evropi padel...
TVSL0VENIJA1
11.25 "Poj in piskaj prelepo na to staro žveglico", koncert Tria 12.30 Drugi poletni videomeh 13.00 Poročila
17.30 Otroški  program: Snorčki,
ameriška risana nanizanka 18.00 TV dnevnik
18.10 Kronika, kanadska dokumentarna serija 18.50 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.10 Žarišče
20.40 Gozdarska   hiša Falkenau,
nemška nanizanka, 7/13 21.30 Tednik
22.15 TV dnevnik 3. Vreme 22.39 Šport
22.50 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira, 3. epizoda ameriške nanizanke; Tajna organizacija, ameriška nanizanka
SLOVENIJA 1 20.40
Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka
Angelika se. potem ko se je sprla z Martinom, odpelje v Munchen Vendar pa ne gre k staršem, kot je prepričan njen mož, ampak k prijateljici Silvi Bernried. Z njo se bo spet enkrat naužila zabav in kulture... Marcus trpi zaradi ljubezni do Katje, saj ji dvori voznik športnega avtomobila Nikki. Vse kaže, da Katja v tem zelo uživa...
KANALA T¥ SLOVENIJA 2
namiznem tenisu bljane
posnetek iz Lju-
im  u   u  WVif* H uu U
7.66 Dobro jutro, Hrvaška 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Silas 9.25 Ovidij 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.00 Svet odkritij, 1. del 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti 12.06 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Monoton 13.30 Zgodbe iz Monticelle 14.00 Poročita 14.05 Letni program. Cosbvjevi, ameriška humoristična nanizanka 14.36 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 16.06 Rose zmaguje, ponovitev nadaljevanke 16.00 Poročila 16.10 Tom in Jerry kot otroka, risana nanizanka 16.35 Af-ternoon report, program za Unpro-for 16.46 Pod senčnikom 18.06 Moja knjiga o džungli, poljudnoznanstvena serija 18.30 Loto 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Parkirišče,  francoski  barvni film 21.46 V obnovi Hrvaške 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.46 Sanje brez meja
— - ••■•li me/ u uu u wm
mu V? koledar ".56 Turbo li-mach shovv. ponovitev 19.30 Dnev-m 119.55 Atletski miting 22.36 Roki Am2flu'e- avsualska nadaljevanja 0.16 Glasbeni večer 1.16 Horoskop
9.45 A Shop 1000 Macneil in Le hrer komentirata 11.00 Sončni krik, ponovitev filma 12.30 A Shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.46 Male živali 19.06 A shop 1920 MCM 20.10 Poročila 20.30 Policijska akademija, ameriški barvni film 22.00 Ročk starine 22.40 5 minut za kulturo 22.45 Poročila 23.05 Drugačen svet 23.50 A shop 0.10 MCM
9.00 čas v sliki 9.06 Zahodno od» Santa Feja 9.30 Srečanje z naravo, ponovitev 10.30 Na pomoč, bomba je izginila, angleški film 11.56 Sadeži zemlje 12.10 Reportaža iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Dr. Do ogie Hovvser 13.35 Waltonovi 14.20 Lat igo, ameriški vestem 15.50 Con ny je kos vsemu 16.00 Jaz in ti 16.30 Kapitan Smodnik na Črnem merjascu 16.35 šest Bartonovih 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Munchhausen v Afriki, nemška komedija 21.36 Pogledi od strani 21.46 Tekmeca 22.36 Viharji srca, ameriška mini serija 0.10 čas v sliki 0.16 Umetnost, da ljubiš, francoski film 1.50 Materini grehi, ponovitev ameriškega filma
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 16.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Jedi z zgodovino 16.10 Soncu naproti 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Gaudimax shovv 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.16 Koncert 21.15 S križem in mečem - nemški red 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 22.36 Spomini 23.35 Satanska tovarna klipov 0.06 3rd ebu jazz night
SLOVENCA 1 23.15
OBVESTILO REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE
Iz spremnega teksta k nagradni križanki "Na piknik z M -Meso Izdelki" v petkovem Gorenjskem glasu je izpadel Podatek o tem, do kdaj in kam dostaviti rešitve: iz črk na oštevilčenih poljih ste (veritno že v petek) sestavili nagradno geslo M - Meso Izdelki Škofja Loka, ga vpisali v kupon in nalepili na dopisnico, ki jo pošljite do prihodnjega ponedeljka, 26. julija, do 8. ure na naš naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1. Rešitve (brez poštne znamke) lahko vključno do petka, 23. julija, oddate tudi v pisarnah Turističnih društev Cerklje, Jesenice ali Škofja Loka, kjer lahko uredite tudi druge stvari (naročite mali oglas za Gorenjski glas, se prijavite za Glasov izlet ali pa izkoristite katerega od bogatih programov naštetih turističnih društev!).
In še nekaj (najvažnejše) k nagradni križanki M - Meso Izdelki Škofja Loka: 1. nagrada v vrednosti 5.000,00 tolarjev, 2. nagrada v vrednosti 4.000,00 tolarjev in 3. nagrada v vrednosti 3.000,00 tolarjev (vse tri nagrade so vrednostni boni za nakup v prodajalnah M - Meso Izdelki!), 4. - 8. nagrada v vrednosti po 1.600,00 tolarjev (udeležba na Glasovem avgustovskem izletu).
/uspešen*
tposel propagandna ■ OBJAVA f
% v Gorenjskem glasu ^7 Pokličite 218-463
R
12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.30 - Devizni tečaj - 14,40 - Koristni nasveti -15.00 - Dogodki danes, jutri -15.30 • Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 17.00 - Obvestila -športni utrinki - 17.16 - Heavv metal - BOOM - 19.00 - Odpoved programa -
16.30 Film tedna: Domače ognjišče, ameriški film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Vršiček ledene gore, dokumentarna oddaja 20.40 Umetniški večer: Pogledi: Iz zgodovine slovenskega naravoslovja 22.05 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 23.00 Znanost in resnica, angleška dokumentarna oddaja
TVHRVASKA1
8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Zgodbe z dveh strani; Cobijeva črta 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.00 Svet odkritij, 2 del  11.50  Risanka  12.00 Točno opoldne/Poročila 12.05 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.36 Zgodbe iz Monticelle 14.00 Poročila 14.06 Cosbyjevi, ameriška humoristična nanizanka 14.35 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 15.06 Rose zmaguje, ponovitev 16.00 Poročila 16.10 Morski vragi, novozelandska nadaljevanka 16.35 After-noon report 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Informatika 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 V iskanju... 20.50 Ob večerih z vami 21.40 Ekran brez okvirja: Claude Debussv, nemški dokumentarni film 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
TV HRVAŠKA 2
17.15 Zgodbe iz Monticella 17.36 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 1810 Svet odkritij 19.30 TV dnevnik 20.05 Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka 21.00 Miss Hrvaške za miss sveta, reportaža 21.15 Turbo limach shovv 22.56 Maribora music shovv 2315 Brazilska trilogija, dokumentarna serija 0.15 Pepsi DJ mag 1.15 Horoskop
9.46 A Shop 10.00 MacNeil in Le hrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Policijska akademija, ponovitev 12.00 Helena, ponovitev 33.30 A Shop 17.46 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 18.30 A Shop 18.46 Ročk starine 19.15 Kulinarični kotiček 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Viking Erik, ameriški barvni film 22.10 Dance session, oddaja o plesu 22.40 5 minut za kulturo 22.45 Poročila 23.05 Drugačen svet 23.50 A Shop 0.06 Video strani
T V AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program; cas v sum 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Asvtrije 10.30 Frankie in Johnnv, ponovitev 12.00 Povabilo k mizi 12.10 Dedek Casanova, risanka 12.15 Teleskop 13.00 čas v sliki 13.10 Doogie Hovvser 1316 VValtonovi 1410 šolski ravnatelj Uvve Karsten, nemški film 15.60 Vivat maestra 16.00 Jaz in ti 1615 Summertime 16.36 šest Bartonovih 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.16 Ladja sanj 21.15 Ambo terno 2115 Pogledi od strani 21.35 Hunter 22.20 Mesto v plamenih, ameriški film 0.00 Čas v sliki 0.06 Obraz, švedski film 1.40 Nesmiseln umor, ponovitev
Tajna
organizacija,
ameriška
nanizanka
Zaradi suma o zelo nalezljivi bolezni so morali pisarne Tajne organizacije nenadoma nepro-dušno zapreti. Nihče ne sme noter, nihče ven in uslužbenci so v pasti svoje službe. Skupaj z njimi obtiči tudi Ricardo Sa-lazar. Ta je iz Salvadorja prišel pričat o pokolu, ki so ga vojaki zagrešili v neki vasi. Agentje, ki se zavzemajo za to, da bi Sala zar za svojo stvar dobil denarno pomoč od Organizacije, se, kljub temu da so v karanteni, ukvarjajo z njegovo zadevo.
TV SLOVENIJA 1
10.06 Legende sveta: Juan, lenuh 10.30 Nenavadna ljubezen Marie
Ivers, ameriški film (čb) 12.30 Že veste 13.00 Poročila
13.06 Poslovna borza, ponovitev 13.16 Umetniški večer, ponovitev 14.40 Ves svet je oder, angleška
dokumentarna serija 16.36 Osmi dan, ponovitev 17.25 Zmigaj se, športna oddaja za
mlade 17.00 TV Dnevnik 18.10 Vršiček ledene gore, dokumentarna oddaja 18.36 Znanje za znanje, učite se z
nami 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.10 Forum
20.30 King Kong živi, ameriški film 22.15 TV dnevnik. Vreme 22.39 Šport
22.46 Sova;   Tajna organizacija, ameriška nanizanka; Ciklus filmov C. Chabrola Klobučarjeve prikazni, francoski film
T V SLOVENIJA 2
1710 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.56 šport 20.10 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.10 Večerni gost: Breda Kutin 22.15 Koncert ob 90-letnici smrti Huga VVolfa 23.10 Kristjani: prav posebno ljudstvo, dokumentarna serija Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Dežela gora 16.25 Hopla 17.10 čas v sliki 17.15 Doba vesoljskih poletov, serija 18.00 Gozdna kmetija, 9. del 18.30 Gaudimix shovv 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/ Šport 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.30 človek, ki se imenuje mir 23.16 Sporna vprašanja 0.16 Hallo Avstrija, Hello Vienna 0.46
KINO
21. julija
CENTER amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE III. ob 18. uri, amer. melodr. PRVA LJUBEZEN ob 20. uri LETNI KINO STARI MAYR prem. amer fom. kom NE MEČTE SE STRAN ob 22 uri ŠKOFJA LOKA amer thrill. IGRALEC ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. thrill. ŠPICUI ob 18. uri
Nagradna igra
VINTGAR VAS PRIČAKUJE
Do vključno 26. julija sprejemamo Vaše odgovore (na dopisnicah) na nagradno vprašanje: KATERO OBLETNICO VINTGARJA BODO PRIHODNJO SOBOTO, 31. JULIJA, SLOVESNO OBELEŽILI V TURISTIČNEM DRUŠTVU GORJE? V TD Gorje namreč skrbijo za vzdrževanje Vintgarja, ki je bil še pred... leti neprehodna soteska slikovite Radovne. Med tiste, ki boste pravilno odgovorili, bomo razdelili 50 nagrad (v vrednosti po 200 tolarjev) -vstopnice za turistični ogled Vintgarja, in še tri posebne nagrade: monografije "Radovna -dolina reke in ljudje". Dopisnice z odgovori sprejemamo do 26. 7. na naslov: GORENJSKI GLAS, (Vintgar), 64000 Kranj, Zoisova 1.
SLOVENIJA 1 20.30 King Kong živi, ameriški barvni film
Zgodba nam v tem filmu predstavi King Konga - v zadnjih vzdihljajih. Reši ga lahko, le težka operacija, kjer je potrebno nadomestiti ogromno izgubljene krvi. Ekspedicija se odpravi na lov za samico. Ko jo pripeljejo, je po transfuziji King Kong celo tako pri sebi, da za plod i novega Kingca Kongca...
SLOVENITA 2 20.10
8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 VVaittapu. serija za otroke 9.30 Super babica, serija za otroke 10.00 Poročila 10.06 Skrivnostni otok 10.36 TV Leksikon: Gobe 10.40 Opice, psi in otroci pred ogledalom 10.50 Rumeni lepotec 11.00 Svet odkritij 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.06 Ko se svet vrti 12.50 Risanka 13.06 Mikser M 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Ponovitev programa 16.00 Poročila 16.36 Afternoon report 16.46 Dober dan 18.00 Poročila 18.06 Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.06 Dokumentarec meseca: John Millius 20.40 Dilinger, ameriški film 22.25 Dnevna kronika 23.00 S sliko na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
Tisočletje, ameriška dokumentarna serija
Kje se začne in kje konča zavest o samem sebi? Kako ugotovimo, kdo smo in kje je naše mesto v družbi? Težave razvitih družb, v katerih prevladuje individualizam, so v tem, da posameznik ni definiran v kontekstu družbe in v razmerju do drugih pripadnikov družbe. Ker niso vzpostavljena razmerja in s tem odgovornost posameznika, se ljudje v naši družbi kaj lahko izgubijo. V plemenskih družbah pa je mesto posamez nikov v družbi jasno določeno, jasni pa so tudi odnosi do prednikov.  Oddaja prikazuje drobce iz družinskega življenja člana komisije za odobritev splava ter skupino fantov iz brazilskega plemena Xavante v pripravah na obred, ki pomeni vstop v svet odraslih, ter podobne običaje pri plemenih v Indoneziji.
13.10 Doktor Doogie Hovvser 13.35 VValtonovi 1410 Z zmaji na konec sveta, francoski film 15.40 Glasbena skrinja 16.00 Heidi 16.36 Šest Bartonovih, avstralska otroška na nizanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Ko je pisala kriminalke 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Primer za dva 21.15 Pogledi vstran 2115 Go-drnjač, italijanska komedija 23.06 Čas v sliki 23.10 Večerni šport 23.30 Keeping track, kanadski film 1.10 Mesto v plamenih, ponovitev filma 2.55 Tisoč mojstrovin
TV HRVAŠKA 2 fV AVSTRIJA 2
19 30 TV dnevnik 20.10 FM - humo ristična serija 20.36 Potovanje dr_ M. Stingla 21.00 Cro pop ročk 21.46 Življenjski slog 22.35 Shrinks, serijski film 23.60 Silent scream, britanski film 1.25 Horoskop
9.46 MCM 10.00 Macneil in Lehrer komentirata 11.00 Viking Erik, ponovitev filma 12.40 A shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.45 Dance session 19.16 A Shop 19.30 MCM 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Salon, spalnica, kopalnica, ameriški film 22.00 Zakaj nisi z mano, 2. del igrane dokumentarne nanizanke 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila 22.55 Drugačen svet 23.40 S shop
TV AVSTRIJA I
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zakladnica zemlja 10.00 X large 1015 Metamorfoze 10.30 Munchhausen v Afriki, ponovitev filma 11.56 Raj za živali 12.16 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki
14.50 1000 mojstrovin 16.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi vstran 16.40 Zgodilo se je jutri, ameriški film 17.00 Dobrodošli v Avstriji 1715 Čas v sliki 17.30 čudovite podobe iz živalskega sveta 18.00 Gozdna domovina, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Pinatubo, ubijalski vulkan 21.00 Znanost 21.16 Šiling 22.00 čas v sliki 22.30 TV - popolnoma noro 23.15 Ameriški debeluhi 23.36 Juda Priest - metal vvorks 0.35 Hard and heavv video 1.10 Manekenka in vohljač, zabavna nanizanka 2.00 Tisoč mojstrovin
R Z
12.00 - Napoved programa -12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisju -14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zrcal-ce, zrcalce -16.00 - Dogodki danes - jutri - 16.30 - Prenos dnevno in formativne oddaje RA Slovenija -16.00 - NA OBISKU V KRAJEVNI SKUPNOSTI TRATA - 19.00 - Od poved programa -
R ŽIRI
12.00 - Napoved programa -12.31) -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisju -14.30 • Devizni tečaj -14.40 - Vse o cvetju -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa -17.00 -Novice - 1710 - Pogovor o teniški šoli - 18.00 - Iz zgodovine naših krajev - 18.30 - Male živali in mi -19.00 - Odpoved programa -
TECHNO
F0T0 HI-FI VIDEO
Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 za hotelom Jelen/
KINO
22. julija
CENTER amer. rom. kom. NE MEČTE SE
TNI KINO STARI MAYR amer. rom. kom. NE ME£TE SE STRAN ot> 22. uri BLED amer. krim. film ŠPICUI ob 20. ur. ŠKOFJA LOKA amer. thrill IGRALEC ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. thrill. ŠPICUI ob 20.
ŽELITE KUPITI ALI RESTAVRIRATI STARO KMEČKO SKRINJO ALi POHIŠTVO
Turistično društvo Škofja Loka vas vabi v obnovljeno trgovino na Mestnem trgu 10, kjer vam poleg starega kmečkega pohištva ponuja izvirne izdelke domače obrti, unikatne predmete iz stekla, lesa in tekstila.
Razprava o rešitvi blejskih prometnih zagat
Izvršni svet občine Radovljica je leta 1992 pripravil Usmeritve prostorskega in turističnega razvoja občine Radovljica. V njih je poudaril potrebo po zgraditvi ustrezne infrastrukture. Največjo pozornost je namenil ureditvi prometa, ki je zaenkrat velika ovira za razvoj blejskega turizma. Prav zato sta gradnja razbremenilnih cest in ureditev notranjega prometa na Bledu nujno potrebni. Zmanjšan promet ob Blejskem jezeru bo vplival na manjše onesnaževanje jezerske vode in na boljše počutje domačinov in blejskih gostov.
V zadnjih desetih letih je bilo izdelanih kar nekaj predlogov obvoznih cest, ki naj bi razbremenile obrežje Blejskega jezera, in celo območje jezerske sklede. Letos je Republiška uprava za javne ceste imenovala strokovno skupino, ki je te predloge ovrednotila po naslednjih merilih: vpliv na naravo, urbani prostor, promet in kulturno dediščino.
Vrednotenje vplivov bo skupaj s predlogi, ki jih boste v razpravi posredovali in ob primerjavi stroškov, odločilno za izbiro trase razbremenilnih cest.
Dosedanja strokovna preverjanja kažejo na to, da bi bilo treba zgraditi razbremenilno cesto do Rečice, ne glede na to, ali bo obvozna cesta potekala ob severni ali južni strani jezera. Naslednja ugotovitev strokovnjakov je, da bi gradnja južne razbremenilne ceste omogočila doslednejši odmik od jezera.
če pripombe iz razprave ne bodo pokazale izrazitih prednosti ali pomanjkljivosti ene ali druge strani, bo za izbiro trase odločilna primerjava stroškov.
Razprava o objavljenih predlogih za rešitev prometne problematike Bleda bo trajala do konca julija. Avgusta bo predlagatelj na podlagi pripomb, ki jih boste posredovali, gradivo dopolnil in osnutek za dopolnitev prostorskega načrta predložil Skupščini občine Radovljica na septembrsko sejo.
Obvozni cesti proti Bohinju in Gorjam bi razbremenili promet na Bledu
Uprava za ceste Republike Slovenije je pripravila gradivo, na podlagi katerega bodo določene smeri razbremenilnih cest Bleda.
Obstoječa prometna mreža na Bledu je preobremenjena. Preko Bleda poteka tranzitni promet proti Bohinju in Gorjam - Pokljuki, kar negativno vpliva na okolje, predvsem na Blejsko jezero. Pri določanju smeri razbremenilnih cest je osnovni cilj odmakniti tranzitni promet čimdlje od Bleda.
Smer obvozne ceste proti Bohinju (razbremenilna cesta)
Pod vrhom Betinskega klanca se razbremenilna cesta odcepi v smeri proti Ribnem, izdela se pokrit vkop, ki se zaključi pred Ribensko cesto.
V lepem loku se izogne vasi Želeče in v Megrah vstopi v hrib Straža.
Ob izstopu iz predora pod Stražo prečka Mlinsko cesto med Mlinom in Selom, nato se z viaduktom vzpne čez potok Jezernico in se pod Pristavo spoji z bohinjsko cesto - Ceste svobode.
Smer obvozne ceste proti Gorjam in Pokljuki (razbremenilna cesta)
Pri poslovni stavbi GG Bled se razbremenilna cesta odcepi po sedanji Seliški cesti, v nadaljevanju se približa potoku Rečica in poteka ob potoku do križišča S Partizansko cesto, nato teče po ravnini do Rečiske 'v Kolodvorske ceste.
Tranzitni promet se nadaljuje po Rečiški cesti, krajevni turistični pa po Kolodvorski do Male in Velike Zake.
Obe razbremenilni cesti sta predvideni kot dvopasovnid , s križišči na več ravneh.
Zgraditev razbremenilnih cest omogoča "norma-lizacijo" blejskega prometnega režima, in sicer:
- tranzitni promet je odmaknjen na rob blejske "sklede".
- parkirišča za obiskovalce so odmaknjena na ro& naselja,
- dostop do jezerske obale je mogoč le na štirih mestih:^ centru, na Mlinem, v Veliki in Mali Zaki, medtem ko drugj* obala ni obremenjena s prometom.
Izvršni svet SO Radovljici Krajevna skupnost Bled
Vabimo vas, da sodelujete s svojimi predlogi in mnenji in jih pošljete Izvršnemu svetu SO Radovljica, Gorenjska c. 19, Radovljica, do konca julija 1993.
Bled Krajevna skupnost Bled
Vabimo vas na Bled, hkrati pa vas seznanjamo z nov0 prometno ureditvijo kraja, ki je označena na priložen' skici.
Bled ima naslednja kopališča, označena so s črko K: I Grajsko kopališče - Kopališče v Kampu Zaka - Kopališča j v Regatnem centru. Na Bledu je 900 parkirnih mest, ki sP\ na skici označena s črko P: - Velika Zaka 160 - Mala ZaK*j 170 - Grajsko kopališče 70 - Cesta svobode 65 - Pristali 45 - ŽP Bled jezero 100 - TTC in Garaže 85 - Krim Centralni 120 - Mlino 15 - Narodni heroji 70
Prosimo vas, da parkirate svoje vozilo na naveden''1 parkiriščih, ker je na obali jezera parkiranje prepovedan^' Prav tako so za motorni promet zaprte ceste v de,lJ mestnega jedra in ob obali Blejskega jezera.
Prepričani smo, da bo ob upoštevanju prometne ureditv* vaš obisk na Bledu še prijetnejši.
SISTEM RAZBREMENILNIH CEST NA BLEDU ANALIZA / PREDLOG KORIDORJA TRASE
■■■■■■i LOKALNE CESTE ■IMW RAZBREMENILNE CESTE
wmmmmmm bus promet
Gorenjci in denar, ali:
KAKO VARČEVATI
Kranj, 20. julija - Jutri se začne že zadnja tretjina julija - meseca, v katerem je stopnja revalorizacije (R) 1,5 odstotka in v katerem se je drsenje tolarja v primerjavi s tujimi valutami precej zaustavilo. Spet prihaja na površje vprašanje: kaj se bolj splača? Varčevati v devizah ali v tolarjih? Ali vezati tolarje z devizno klavzulo ali z R?
Za prvo polovico letošnjega leta so stvari jasne: devizna klavzula je v prvih šestih mesecih nanesla več oziroma vaše tolarje bolje ohranila v realni vrednosti. Natančneje: v obdobju januar - junij 1993 se je vrednost nemške marke v primerjavi s tolarjem povečala za 13.8 odstotka (DEM omenjamo zato, ker so vse vezave preračunane na tečaj marke). V istem obdobju šestih mesecev je R nanesel le 10.6 odstotka. Vendar pa je bilo stanje po mesecih različno: v januarju in februarju je bil R relativno visok oziroma je vrednost rasti DEM zaostajala. Marca je rast tečaja nemške marke znašala skoraj 3 odstotke in odtlej je mesečna korekcija tečaja višja od R v istem mesecu.
Če varčujete v trdih valutah, potem vam o dilemi "R ali D (v)" ni treba preveč razmišljati. Varčevanje v markah, šilingih, dolarjih ali frankih je neugodno le zaradi medvalutnih razmerij (o njih redno pišeta borzna posrednika Gorenjske banke d.d. Hermina Krt in Brane Čare v "Borznem komentarju"enkrat tedensko v Gorenjskem glasu!). Poleg medvalutnih razmerij pa nižjemu donosu pri varčevanju v trdih valutah precej prispevajo tudi odločitve nacionalnih bank (zlasti nemške Bundesbanke) o zniževanju obrestnih mer, kar posledično vpliva na spremembe v Ponudbi obrestnih mer za devizno varčevanje v naših bankah.
Tolarsko varčevanje glede realnih obrestnih mer ("r") ne doživlja takšnih sprememb kot devizno varčevanje. Obljube finančnega ministra Mitje Gasparija, da bo monetarna politika temeljila na stimuliranju tolarskih oblik varčevanja, se uresničuje. Če primerjate ponudbe naših poslovnih bank in hranilnic (na Gorenjskem imamo na razpolago Gorenjsko banko, SKB banko Abanko. UBK, Poštno banko. Slovensko hranilnico in posojilni <BO, Hranilnico Lon, zadružne hranilne službe itn.), potem boste med njimi našli tudi takšne, ki za nekajmesečno vezavo tolarjev (v praviloma večjih zneskih) ponujajo 8- do 10-odstotne realne obresti Za primerjavo: pri polletni vezavi deviznega depozita nobena banka npr. za nemško marko ne ponuja več kot 7-odstotne obresti. Nekaj odstotkov razlike pri realnih obrestnih merah pa se kar pozna - časi velikih odstotkov mesečnega R so pač minili in Pri naložbah kaže pogledati, kolikšen "r" (realno obrestno mero) ya«i ponujajo. Med bančno ponudbo boste našli tudi vezavo tolarjev z devizno klavzulo in IO odstotno realno obrestno mero, trajanje takšne vezave je najmanj 30 in največ 60 dni. Tudi za trimesečne tolarske depozite z R boste med bogato in konkurenčno Ponudbo bank in hranilnic našli takšne z R + 10 %.
Skratka, večna dilema (varčevati z devizno klavzulo ali z me sečno revalorizacijsko stopnjo) pač ostaja. Ostaja pa (vsaj za veči no) tudi večni problem: kje zaslužiti tolarje, da bo kaj ostalo za varčevalne namene.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Katalog s ponudbo nepremičnin
Bled, 16. julija - Katalogi, v katerih so slike stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in drugih nepremičnin, ki jih njihovi lastniki želijo prodati (ob slikah pa tudi glavni podatki in kajpak cene), so v razvitem svetu že uveljavljena ponudba in vsakdanje branje. Pri nas jih doslej nismo zasledili, pred kratkim pa je podjetje Makler Bled d.d., ki se ukvarja s prodajo in nakupom nepremičnin, s posredovanjem, svetovanjem in pravno pomočjo pri prometu z nepremičninami in še / nekaterimi drugimi dejavnostmi, izdalo v nakladi deset tisoč izvodov katalog s ponudbo več kot štirideset zazidljivih parcel, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih stavb in prostorov na Gorenjskem, ki jih lastniki želijo prodati.
Kot je v katalogu zapisal ing. Borut Kordež, se je podjetje Makler odločilo za izdajo kataloga predvsem zato, da bi prodajo nepremičnin izločili iz časopisnih malih oglasov, kjer so "izgubljene" med raznimi prodajnimi izdelki in storitvami. Vsem, ki se zanimajo za nakup stanovanjske hiše ali poslovnega prostora, katalog omogoča, da nepremičnine "vzamejo" domov in se v miru odločijo za podrobnejši ogled in morebitni nakup. V podjetju Makler že tudi napovedujejo, da bodo v kratkem izdali nov katalog, ki pa ne bo več samo gorenjski, ampak bo že zajel tudi nepremičnine iz ostale Slovenije in celo iz dela Istre.
Katalog prinaša zanimivo branje. V njem med drugim zvemo, da je v središču Bleda, le osemdeset metrov od jezera, naprodaj delno obnovljeni gostinsko-turistični objekt s poslovnimi prostori, restavracijo, sobami, 733 kvadratnimi metri stanovanjske površine in s 1.327 kvadratnimi metri zemljišča. Cena je 1,1 milijona mark. V Radovljici prodajajo gostinski lokal Tenis bar s točilnico, sobo za biljard, sanitarijami in pokrito teraso pred lokalom za 240.000 mark. V vasi Polje, ob cesti proti Bohinjskemu jezeru, prodajajo gostinsko-turistični objekt, nekdanje gostišče Prista-vec, oz. manjši hotel, v katerem je gostinski del z restavracijo v kmečkem slogu, štirinajst sob in pet apartmajev, na podstrešju pa je možno urediti še šest sob. Cena je 1,15 milijona mark. V trgovski hiši Pristava na Bledu sta naprodaj dva lokala (papirnica in parfumerija s celotno opremo) po 75.000 mark. V središču Škofje Loke (pri tržnici) prodajajo pet let staro restavracijo z okrepčevalnico, kuhinjo, jedilnico, pomožnimi in kletnimi prostori ter z zunanjo teraso oz. s 143 kvadratnimi metri koristne površine za 290.000 mark. Nad Podljubeljem, na nadmorski višini tisoč metrov, je naprodaj stanovanjska hiša z gostinskim lokalom (235 kvadratnih metrov koristne površine v objektu in najmanj 2.000 kvadratnih metrov zemljišča) za 300.000 mark. In še "skok" na Jesenice, natančneje na Koroško Belo! Tam prodajajo poslovno stanovanjsko hišo za 250.000 mark. V pritličju je že utečen gostinski lokal s 95 kvadratnimi metri površine, v prvem nadstropju so predvideni poslovni prostori, v drugem pa je bivalni del.# C. Zaplotnik
lgjgr I    1ATS IlOOHRD
13.STRAN • GORENJSKI GLAS
KOLIKO JE VREDEN TOLAR-^
MENJALNICA AbankaKfan|(Tržič, Jesenice) AVAL Bled, Kranjska gora C0PIA Kranj
CREDITANSTALTN. banka Lj. ErTOS(Sfcri»teyr),Krtn| GE0SS Medvode HRANH.NICAL0N.dd.Knnj HlDA tržnica Ljubljana HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Škofla Loka, Tržit L8-Gof»njik* banka Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUR-Žetazniska postaja Kranj MIKEL Stražlsče OTOK Bed
POŠTNA BANKA,d. d. (na poŠtah) SHP-Slov, hran. In po$. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica SL0VENUATUR1ST Jesenice TAL0N škofja Loka T JASA Kranj WILFAN Kranj
MLFAN Radovljica. Grajski dvor F-AIRd.o.o.Trtič POVPREČNI TEČAJ
70.00 70,00 70.30 70,00 70.20 70,10 70.19 70,15 70,00 70,10 69,1$ 70,10 70.10 70.30 69,82 69,00 70,20 70,10 70,10 69.15 70.10 70,15 70.30 70,25 70.20 70,15 70.01
70.98 70.45 70.70 70,35 70,50 70,60 70,49 70,40 70,90 70,60 70,80 70,15 70.15 70,59 70.53 70,40 70.45 70,15 70,80
70.90
70.59 70.50 70,50 70,45 70,50 70.52
9,25 9,95 9.85 10,00 9.90 10,10 9,90 10,00 9.92 10,00 9,90 10.05 9.82 10.05
9.89 9,99 9,75 10.00
9.90 10,02 9,63 10.06 9,95 9,96 9,95 9.96 9 90 10,02 9,82 9.94 9,40 9,92
9.91 9,98 9,95 9,96 9,90 10,10 9.63
9.80 9.W
9,90 10,23 9.95 10.05 9,93 10,00 9,90 10,03 9,90 10,00 9,83 10,01
3.00 4.00 4.00
3J0 4,00
3,00 3,70
3,22 3,60
2.00 4,00
2,80 3,90
3.00 4,10 3,00 3,80 3.00 3.56
3,00 4.50
330 4.50
3,00 3.70
3.60 W0 3.60
2,97 3,90
i Pri nakapa ia prodaji SKB In MERKUR zaračunavata Pri ioorovtu v Avstriji je ATS ob nokupu blogo po 9,70 tolarjev.
provizijo.
Vaš najboljši partner * p.e. radovuica,
*A rvianiaui /Wi7     Hotel Grajski dvor
pn menjavi deviz     te/. 7j4 013
VEDNO NA ZALOGI HRD In ITL
POSOJILNICA - BANK - BOROVUE
tel. 9943-4227-3235
VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH[
Stanovanjski sklad poziva zamudnike
V prvem krogu milijarda tolarjev terjatev do podjetij
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v četrtek poslal na naslove 1000 slovenskih podjetij pisma, v katerih jih poziva k usklajevanju evidenc družbenih stanovanj, ki so bila prodana po stanovanjskem zakonu. Stanovanjski sklad je namreč sredi junija začel akcijo izterjave tistega dela kupnin, ki po stanovanjskem zakonu pripadajo skladu, pa jih podjetja doslej niso odvajala na njihov naslov.
"Sklad bo lahko uspešno nadaljeval svoje poslanstvo samo tako, da bo te kupnine izterjal," pravi pomočnica direktorja sklada Nevenka Fajdiga. "Zaradi tega smo junija v prvem krogu že Naslovili zahtevo po poravnanju obveznosti na približno 1000 naslovov; skupna vrednost terjatev teh podjetij je okrog milijarde l°larjev. Tretjina naslovnikov se je takoj odzvala, z njimi stanje obveznosti ravno usklajujemo. Za tiste, ki jim finančno stanje ne omogoča plačila obveznosti, je sklad pripravljen skleniti tudi dogovore o poplačilu dolga v obliki prenosa še neprodanih stanovanj na sklad. Za tiste pa, ki se ne bodo odzvali, bo sklad avgusta "Porabil vse zakonite poti za izterjavo sredstev, ki skladu pripadajo po samem zakonu. S pismi, ki smo jih odposlali v četrtek, Pa zajemamo naslednjih 1000 podjetij."
. V stanovanjskem skladu so pripravljeni storiti vse, kar je v njihovi moči, da sklad pride do sredstev, ki mu pripadajo in ki so mu prepotrebna za izvedbo naslednjih razpisov ugodnih stanovanjskih posojil.
Sprejemamo v komisijsko prodajo stare stenske ure, lestence, predalnike, slike, knjige.
Prodajalna 'DOM - BLED", t% Cesta svobode 15 ; PARK HOTEL
Talon na škofjeloški železniški postaji - Pred dnevi so na škofjeloški železniški postaji odprli menjalnico Talon, kjer prodajajo in odkupujejo vse vrste deviz po ugodnih dnevnih tečajih. Kot pravijo v Talonu, bodo za redne stranke in pri nakupu večjih vsot deviz dajali posebne popuste. Poleg običajnih valut (nemške marke, italijanske lire, avstrijski šilingi, švicarski franki, hrvaški dinarji...) se bodo stranke v novi menjalnici lahko dogovorile tudi za nakup manj pogostih tujih valut. Menjalnica je odprta vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, ob nede-; ljah pa od 9. do 12. ure. O dnevnih tečajih se lahko pozanimate po telefonu (faksu) 631-134. • Foto: V.Stanov ni k
Spremenjeno vnovčevanje čekov
Iz Ljubljanske banke d.d. Ljubljana so sporočili, da so s 15. julijem v dogovoru z Združenjem bank Slovenije spremenili vnovčevanje čekov drugih bank, ki glasijo v dobro druge fizične osebe.
Banka namreč ne bo takoj izplačevala čekov tistih imetnikov tekočih računov, ki niso komitenti Ljubljanske banke d.d. Ljubljana in glasijo v dobro druge fizične osebe, pač pa jih bo pošiljala na vnovčevanje v matično banko imetnika računa. Banka bo znesek čeka upravičencu nakazala na njegov račun ali mu ga s poštno nakaznico poslala na domači naslov takoj, ko bo ugotovila, da ima imetnik tekočega računa na računu kritje za izdane čeke.
Vnovčevanje čekov, ki so jih imetniki tekočih računov izdali za plačilo blaga in storitev obratovalnicam, podjetjem ali drugim pravnim osebam, ostane nespremenjeno. Ljubljanska banka d.d. Ljubljana bo take čeke vnovčevala takoj oz. tako kot doslej.
V poletni senci z Gorenjskim glasom
Vabljeni v Glasovo družino
Pravi pasji dnevi prihajajo, v vročih poletnih dneh je najboljša rešitev: prijetna senčka in branje Gorenjskega. glasa. Če na Vaš naslov dvakrat tedensko še ne prihaja najbolj bran gorenjski časopis, izkoristite poletno ponudbo in se nanj naročite!
Najlažja pot je izpolniti našo naročilnico ali pa poklicati v naročniško službo Gorenjskega glasa (064/218-463). Za nove naročnike smo v juliju pripravili
Eoletno darilce: vsem, ki boste Gorenjski glas naročili do onca tega meseca, bomo s sodelovanjem PPC Gorenjski sejem Kranj podarili vstopnico za avgustovski mednarodni gorenjski sejem.
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek...................................................................................................
Točen naslov.....................................................................................................
Pošta (štev.).................................................................................................
Datum: Podpis
Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj
Kranj
posezonska razprodaja
od 20.7. do 3.8.1993
konfekcija - pletenine - srajce - bluze
• V
znižane cene
do 40
dodatni popust za člane Kluba Kokra in SKS
KMETIJSTVO
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 20. julija 1993
Predlog za spremembo zakona o privatizaciji
Zakaj po posebnih pravilih?
Ljubljana, 15. julija - Združenje agroiivilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije predlaga, da bi 5. člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij črtali ali da bi ga spremenili tako, da bi kmetijska in gozdna zemljišča, s katerimi razpolagajo kmetijska podjetja, lastninili tako, kot vse ostalo družbeno premoženje podjetij.
V združenju ocenjujejo, da podržavljenje kmetijskih zemljišč in prenos v sklad ne izhaja iz širše urbanistične in druge javne potrebe, ampak temelji na predpostavki, da bo država oz. njen sklad poskrbela za primernejšo uporabo zemljišč, kot so podjetja kot dosedanji lastniki. Tovrstno podržavljenje je po mnenju združenja tudi protiustavno, saj krši več ustavnih načel, še zlasti načelo enakosti pred zakonom. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij postavlja kmetijska podjetja v neenakopraven položaj z drugimi, saj za njih ne veljajo splošna načela lastninjenja, ampak posebna, ki pa jih ni mogoče utemeljiti s kakršnimkoli splošnim javnim interesom. S tem, ko jim je odvzel del premoženja, ki je funkcionalno neločljivo povezan z ostalim, preprečuje njihovo normalno poslovanje in zavestno povzroča veliko narodnogospodarsko škodo. Protiustavno naj bi bilo tudi to, da jim je drŽava kmetijska in gozdna zemljišča odvzela brez plačila odškodnine.
V združenju agroživilstva tudi ocenjujejo, da bo država z zemljišči kmetijskih podjetij lahko le malenkostno izboljšala posestno sestavo. To po njegovem mnenju tudi ni glavni razlog za podržavljenje, ampak gre izključno za politični kompromis, kako zadovoljiti partnerje, ki si želijo uničiti visokoproduktivno konkurenco. • C. Zaplotnik
Gorenjski kmetje
Na sejem v Ried
Kranj, 14. julija - Kmetijska svetovalna služba, kmetijske zadruge iz .kranjske občine in govedorejsko društvo za kranjsko in tržiško občino vabijo kmete na ogled tradicionalnega, 125. kmetijskega sejma v avstrijskem Riedu. Za udeležence pripravljajo dva dvodnevna izleta: prvega 30. in 31. avgusta, drugega pa 3. in 4. septembra. Kmetje, ki se bodo odločili za izlet ob koncu avgusta, si bodo prvi dan v Riedu ogledali mlekarno, v Lienzu pa pivovarno. Prenočili bodo na turističnih kmetijah v bližini Rieda. Drugi dan si bodo ogledali sejem, na katerem bo tudi razstava lisastega goveda. Program septembrskega izleta je nekoliko drugačen: kmetje se bodo v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpeljali do Munchna, kjer si bodo ogledali mesto, lahko pa bodo tudi kaj kupili. Večerjali in prenočili bodo na turističnih kmetijah v okolici Rieda, naslednji dan pa si bodo ogledah sejem, na katerem bo v tistih dneh razstava črnobelega, svetlolisastega in rjavega goveda. Cena izleta ie 129 mark. Prijave z vplačilom 5.000 tolarjev sprejemajo do 25. julija kmetijski svetovalci Andreja Teran, Anton Potočnik, Janez Žižek m Marija Strupi ter kmetijske zadruge Sloga, Naklo, Cerklje in Šenčur. CZ.
Republiški regresi, nadomestila in podpore
AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV MEDVODE IN KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA - ENOTA MEDVODE
VABITA
podeželsko mladino na Ustanovni OBČNI ZBOR DRUŠTVA podeželske mladine občine Ljubljana - Šiška, ki bo
24.7.1993 ob 20. uri v dvorani KS v Smledniku
Po uradnem delu bo zakuska in zabavni del večera z ansamblom MESEČINA
Hladi na vasi udeležite se občnega zbora v čim večjem številuII
Prireditev so omogočili: Sekretariat za kmetijstvo občine LJUBLJANA -SISKA SOB Ljubljana Šiška, Kmetijska zadruga Medvode, Pekarna Tacen, Ljubljanjske mlekarne, Pivovarna UNION, Kabelska televizija med vode.
ZRP Ptuj obvešča, da prodaja pujske pri teži 24 - 28 kg.
Pujski so tetovirani, imajo znano poreklo, opravljeno osnovno preventivo in so kvalitetni za nadaljnjo rejo. Kupite jih lahko na sejmišču a/ Ptuju vsako drugo in četrto sredo v mesecu.
Dodatne Informacije (062) 797-106 in 708-097.
KMEČKI STROJ d.o.o. ŠKOFJA LOKA SV. BARBARA 23,64220 ŠKOFJA LOKA TEL/F AX: 064/622-311
KMETOVALCI POZOR * AKCIJSKA PRODAJA * POPUST DO 5 %!!!
- KOSILNIC BCS 622, SIP ROTO 135. FRONT 220 IN GORSKA TVVIST 170D.
- NAKLADALNIH PRIKOLIC SIP 17,19/9,20 m3, TROSILCEV ORION 25 IN 40 TER PAJKOV 350 IN 460, CISTERN CREINA 1200, 1700, 2200 IN 3200 I.
- MOTORNIH ŽAG JONSERED IN VITLOV TAJFUN 3,4.5 IN 6 t. NAJNIŽJE CENE: SPREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, kmetijske mehanizacije, traktorskih gum BARUM, vrtnih kosilnic ALKO ter avtoprikolic.
NOVO: TRAKTORJI ' MASSEY FERGUSON od 53 do 90 KM. NAKLADALKE DURANTE 12,16 m3, POGONSKE PRIKOLICE BERNARDI 1,5 DO 6 t, ŠKROPILNICE EUROPLAVE, NAMAKALNI ROLOMATI PIOGIO CARNEVALI IN FREZE MASCHIO.
IZKORISTITE NAJCENEJŠI NAKUPI
Iz ravnin v hribe in od mleka k mesu
Ker ima Slovenija mleka preveč, mesa pa premalo, vlada tudi s finančnimi intervencijami poskuša preusmeriti del živinoreje v prirejo mesa.
Kranj, 15. julija - Ker je državni zbor sprejel letošnji proračun precej pozno, je tudi vlada nekoliko kasneje kot običajno izdala uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelave hrane. Uredba določa pogoje, ki jih morajo za pridobitev regresov, nadomestil in denarne podpore izpolnjevati kmetije in podjetja, pa tudi zneske, do katerih so upravičeni. Ker na Gorenjskem prevla-
duje živinoreja, poglejmo, kakšne in kolikšne regrese in denarne podpore predvideva uredba za to dejavnost!
* Regres za obnovo črede plemenskih krav
Vlada želi s tem ukrepom spodbuditi obnovo plemenskih krav s kakovostnimi prvesnica-mi kombiniranih pasem. Do regresa so upravičeni rejci plemenskih krav-prvesnic, pogoj je urejena hlevska knjiga, pripada pa le tistim kravam-pr-vesnicam, ki so v A kontroli, po telitvi najmanj sto dni v kontroli mlečnosti, potomke krav iz A kontrole in znanega očeta in za katere selekcijska služba ocenjuje, da so primerne za rejo. Višina regresa je 11.000 tolarjev.
* Nadomestilo za pokrivanje razlike v ceni
Vlada bo dajala nadomestilo le za kakovostno (kravje, ovčje in kozje) mleko, za bike, vole in telice ali klavne prvesnice, ki bodo ob zakolu tehtale najmanj 400 kilogramov oz. bodo imele 230 kilogramov mesa, in za prašiče, ki bodo tehtali najmanj 100 kilogramov. Vlada bo višino nadomestila za mleko in meso določa sproti, vendar najkasneje do 5. v mesecu za pretekli mesec. Višina bo odvisna od cenovne politike.
* Denarna podpora spremembam v živinoreji
Gre za ukrep, s katerim želi vlada podpreti vlaganja na hri-
* Denarna podpora za izravnavo stroškov pridelave
Vlada želi s tem ukrepom pospeševati kmetijsko pridelavo na kraških, hribovskih in gorsko višinskih območjih, kjer so omejene pridelovalne možnosti in večji stroški, ohraniti poseljenost in kmetijstvo na teh območjih in zagotoviti boljšo izrabo planinske paše. Pogoj, da kmetije lahko uveljavljajo podporo, je, da je mleko kakovostno, da junci ob prodaji tehtajo 300 kilogramov, telice in voli pa 270 kilogramov, da gre za konje slovenske hladnokrvne in haflinške pasme, ki se pitajo za meso, niso starejši od enega leta in ob prodaji tehtajo najmanj 200 (haflingerji) oz. 300 kilogramov (hladnokrvna pasma). Za drobnico je pogoj, da je pasme, ki je določena s slovenskim rejskim in selekcijskim programom, da ni starejša od enega leta in da ob prodaji tehta najmanj 15 kilogramov. Višina denarne podpore:
območje
hribobsko
gorsko-višinsko
druga
mleko (v SIT/I)
krav
3 ,
5
1.5
drobnice
5
10
3
meso (v SIT/kg žive teže) govedi    konj drobnice
18
25
25
Uredba predvideva za pašo goveda na planinskem pašniku 15 tolarjev na dan, za konja 20 tolarjev in za drobnico 10 tolarjev.
bovških, gorsko-višinskih in kraških območjih, izgradnjo mlečno predelovalnih obratov, obnovo govedorejskih centrov in preusmeritev v prirejo mesa. Sredstva so namenjena za posodobitev in dograditev osemenjevalnih centrov, za izgradnjo dvorane, v kateri bi potekala organizirana javna prodaja (dražba) živine, za nakup uvoženih plemenskih telic in bikov mesnih pasem, za sofinanciranje izgradnje sirarnic, za novogradnje in obnove hlevov za rejo drobnice ter za posodobitve hlevov za rejo govedi in konj na gorsko višinskih območjih.
Poglejmo nekatere ukrepe nekoliko pobliže! Vlada bo sofinancirala izgradnjo sirarnic z dnevno predelavo 500 do 1.500 litrov mleka na območjih, kjer je zaradi velike oddaljenosti do mlekarne in zimskih neprijetnosti otežen odkup, poleg tega pa tudi na območju planinskih pašnikov, kjer naj bi na dan predelali 150 do 500 litrov mleka. Do denarja so upravičene zadruge ali rejske organizacije z območij z omejenimi pridelovalnimi možnostmi, višina podpore pa je 6.000 tolarjev za
vsak liter dnevno predelanega mleka.
Kmetije z višinsko gorskih območij so upravičene tudi dp denarne podpore za posodobi' tev hlevov za rejo govedi i" konj, vendar le pod pogojem, če se bodo iz pridelave mleka usmerile v prirejo mesa, ukinil* prodajo mleka v enem letu P° prejemu sredstev, uredile hlev. v katerem bo najmanj 15 glaV velike živine (ali osem plemen; skih kobil oz. žrebcev) in največ štirideset stojišč. Država jim je pripravljena za ureditev vsakega stojišča za krave doji' Ije, klavne prvesnice ali pitance (težke več kot 400 kilogramov) ter za plemenske kobile (za ta* sno rejo) in za žrebce prispeV' ti po 50.000 tolarjev.
Vlada bo letos na gorsko vl' šinskih kmetijah v Sloveniji sp* financirala tudi novogradnja 450 in obnovo 400 stojišč za i*' jo drobnice. Pri novogradnjah hlevov za mlečno rejo bo z* ureditev stojišča nameni)8 20.000 tolarjev, za mesno rejo 10.000 tolarjev, pri posodobitvi pa za mlečno rejo 15.000 in z* mesno 8.000 tolarjev. • C. Zaplotnik
Pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, ki ga je izdal minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun v soglasju s kmetijsko-gozdarskim ministrom dr. Jožetom Ostercem.je nesporno dokument, ki Slovenijo na tem področju približuje Evropi in njenim merilom, vendar pa je več kot očitno, da dobršen del slovenskih kmetij nanj še ni pripravljen in da bodo pri njegovem uveljavljanju velike težave in odpori. Tisti, ki so že po naravi bolj pesimisti kot optimisti, celo napovedujejo, da bodo lepi nameni o merilih, ki bodo enotni za vso državo, razvodeneli in da bo kmalu spet tako, kot je bilo doslej, ko je domala vsako odkupno območje ali celo vsaka mlekarna imela svoj pravilnik.
Ko je pjpvilnik izšel v Uradnem listu Republike Slovenije, je bilo pričakovati, da bodo mlekarniški "dogovori o kriterijih za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka" le povzeli določbe iz enotnega republiškega pravilnika, poleg tega pa opredelili še nekatere (operativne) podrobnosti. To se vsaj v primeru dogovora, ki od l. julija dalje velja za odkupno območje kranjske Mlekarne, ni uresničilo. Čeprav iz določb pravilnika ni razbrati, da so v njem navedeni kriteriji le minimum, ki ga morajo spoštovati vse mlekarne v Sloveniji, pa je bilo na usklajevalnem sestanku slišati, da kmetijsko ministrstvo   zagovarja drugačno
stališče in da mlekarne in zadruge lahko sprejmejo tudi strožja merila, če se tako medsebojno dogovorijo. Tisti, ki so prisegali samo na črko pravilnika, so temu sicer bolj ali manj odkrito nasprotovali, vendar je nazadnje prevladalo prepričanje, da je kranjski pravilnik lahko tudi nekoliko različen (strožji?) od republiškega. Iz te različnosti tudi preti nevarnost, da se bo enotnost pravilnika "skrhala" in da bomo v Sloveniji namesto eno-
ko republiški pravilnik predvideva za mleko z 800.000 do 3.000.000 mikroorganizmi v milil i t ru odbitek do 30 odstotkov, kranjski dogovor mleko te kakovosti razbija na dva razreda; s petim (za mleko, ki vsebuje od 1,2 do 3 milijone mikroorganizmov) pa presega v republiškem pravilniku opredeljeno spodnjo mejo in določa višji, 40-odstotni odbitek. Na usklajevalnem sestanku je bilo tudi za takšno odločitev slišati različne razlage in opravičila.
Pravilnik o mleku
Zrahljana enotnost
tnih meril spet imeli prectj različna.
Republiški pravilnik je mleko glede na število mikroorganizmov v mililitru razdelil v pet kakovostnih razredov in mu je vsaj za četrti kakovostni razred (za mleko, ki vsebuje od 800 tisoč do tri milijone mikroorganizmov) mogoče očitati precejšnjo ohlapnost, saj predvideva odbitek do 30 odstotkov od izhodiščne cene. Teoretično to pomeni, da je lahko tudi samo l-odstotni in da bodo lahko med mlekarnami glede odbitkov velike razlike. Na odkupnem območju kranjske Mlekarne so petim razredom iz republiškega pravilnika dodali še dva. A ne le to: medtem
med drugim tudi to, da so bili že doslej za mleko, kije vsebovalo od 1,5 do 3 milijone mikroorganizmov, 40-odstotni odbitki in da ne bilo sprejemljivo, če bi bili z novim pravilnikom manjši.
Republiški in kranjski pravilnik se med seboj razlikujeta tudi glede kakovostnih in plačilnih razredov za beljakovine: republiški vsebuje štiri razrede in ne predvideva odbitkov od izhodiščne cene, kranjski štirim dodaja še petega, s tem pa tudi 2-odstotni odbitek od izhodiščne cene za mleko, ki vsebuje manj kot 3,05 odstotka beljakovin. Da so zadruge vsaj začasno (za dva meseca) pristale na dodatni razred, je ra-
zlog v tem, da je že stari pravilnik vseboval 2-odstotni odbitek (za mleko, kije vsebovalo manj kot 3 odstotke beljakovin) in da je Mlekarna začasno popustila pri kriteriju, češ da mora mleko vsebovati najmanj 8,35 oz. 8,5 odstotka suhe snovi. Če bi ta kriterij uveljavljali dosledno, bi prizadel tudi številne, v prirejo mleka usmerjene kmetije. Pretekli (jugoslovanski) pravilniki so namreč spodbujali le delež tolšče v mleku, ne pa deleža suhe snovi in beljakovin, na katerega ima po mnenju strokovnjakov glavni večji vpliv selekcija kot krmljenje in drugo rejsko delo.
Izkušnje kažejo, da je dogovarjanje o kriterijih za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka veliko težje na območjih, kjer (družbena) mlekarna in zadruge medsebojno sodelujejo le na podlagi kupoprodajnih odnosov, in precej lažje tam, kjer so mlekarne zadružne in so mlekarji in kmetje v istem "kotlu " dobrega in slabega. Ko bodo zadruge tudi dejansko dobile v upravljanje najmanj 40-odstotni delež premoženja sedanjih družbenih mlekarn (deleži so formalno že razdeljeni) in s tem tudi večjo (so)odgovornost za njihovo uspešno poslovanje, je pričakovati, da bo tudi pri usklajevanju meril za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka manj barantanja, manj nasto-paškega obnašanja in tudi manj politično obarvanih razprav.% C. Zaplotnik
UREJA: Vilma Stanovnik
USPELO MEDNARODNO ABSOLUTNO IN DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU
Medalje - najlepša darila ob obletnici
Množica navdušenih obiskovalcev letošnjega odprtega prvenstva Slovenije v Radovljici - Najboljša kuhata za domačinko Alenko Kejžar in Igorja Majcna.
Radovljica, 15. -18. julija - Radovljiškim plavalnim delavcem je ob Pomoči lepega vremena uspelo letošnjo največjo plavalno prireditev Pri nas izpeljati na vrhunski ravni. Kljub temu da ni bilo veliko vrhunskih rezultatov, so plavalci navdušili. Ob 60-letnici kluba pa si B«jbolj željijo novega pokritega bazena in seveda dobrih rezultatov *omačih plavalk in plavalcev.
prvenstvu so vsi štirje slovenji reprezentanti Alenka Kejžar, Jure Bučar ter Igor in Nace Maj-C*B- pokazali svojo odlično pripravljenost, po pričakovanjih pa Jc blestela italijanska gostja, zmagovalka letošnjih Sredozemskih '8er, Francesca Salvalaja Rado-vlJiške plavalke so domačine navdušile zlasti v disiplini 200 "lerov mešano, v kateri so osvojite prva tri mesta, in z zmago v disciplini 4x100 metrov mešano. Za Radovljičane je prvenstvo poteg pomembnega športnega dogodka pomenilo tudi obeležje ^-letnice ustanovitve Plavalnega *Iuba Radovljica in otvoritve radovljiškega kopališča. Predsednik PK Radovljica Jož« Rebec se je [»a otvoritvi prvenstva zato pose-
zahvalil Plavalni zvezi Slovenje, da je organizacijo tega prvenstva -dodelila Radovljičanom. ^b tej priložnosti je poudaril potrebo po izgradnji 25-metrskega z'mskega bazena v Radovljici, ki ^o plavalkam in plavalcem omogočil normalne treninge. 2e prvi dan tekmovanj so bili doseženi trije novi slovenski rekordi; Go-ran Jurak (Neptun Celje) je s časom 0:24.71 postavil nov mladinski rekord v disciplini 50 metrov prosto. V isti disciplini sta bila postavljena tudi dva nova kadetska rekorda, ki ga je pri moških Postavil Borut Poje (Ilirija Ljubljana) s časom 0:25.68, pri ženskah pa Nika Breznik (Olimpija Salomonov oglasnik) s časom 0:29.23.
Najboljši doseženi rezultati Prvenstva:
Prvi
dan so bili na\>rvenstvu dose-naslednji rezultati - V disciplini 50 m prosto moški je naj-"oljši čas dosegel Robi Zekano-y»c (Biser Piran) s časom 0.24.32. v isti disciplini je pri ženskah zmagala Nataša Kejžar (Rado-
vljica) s časom 0:28.66. Na 400 metrov prosto je pri moških zmagal Jure Bučar s časom 3:58.98. Pri ženskah je na 400 m prosto v finalu A zmagala Francesca Salvalaja s časom 4:28.09, zmaga državnega prvenstva pa je šla Kranjčanki Maši Jamnik, katere čas je bil 4:31.40. 100 m prsno; pri moških je zmagal Tomaž Sla-pernik (BP) s časom 106.18. Absolutno prvo mesto pri ženskah je osvojila Katalin Patakv (FVB), njen čas je bil 1:13.65, domačinka Alenka Kejžar pa je osvojila naslov državne prvakinje s časom 1:14.37. 100 m hrbtno; pri moških je najboljši čas, 1 02.04, dosegel Marko Milenkovič iz Kranja. Pri ženskah je zmagala Sara Tolnai (FVB), njen čas je bil 1 05.48, državna prvakinja pa je postala Metka Sparavec (BM) s časom 109.67. 200 m mešano; pri moških je zmagal Marko Milenkovič s časom 2:11.41. Pri ženskah so prva tri mesta osvojile Radovljičanke in sicer Alenka Kejžar s časom 2:24.17 prvo mesto, drugo mesto je pripadlo Poloni Rob, tretje pa Nataši Kejžar. 4x200 m prosto; pri moških so naslov državnih prvakov osvojili plavalci Ljubljana II Ljubljana s Časom 7:59.26, pri ženskah pa Kranjčanke v postavi T.Blatnik, M.Jamnik, M.Suhadolnik in A.Jereb. Njihov čas je bil 9.03.57. Sobota, 17. julija - 200 m prosto; v A finalih moški je državni prvak postal Jure Bučar s časom 1:54.14, pri ženskah pa je s časom 2:11.09 zmagala Kranjčanka Tanja Blatnik. 200 m hrbtno; državni prvak je postal Marko Milenkovič iz Kranja s časom 2:14.72, državna prvakinja pa Alenka Kejžar s časom 2:22.78. Naslov absolutne prvakinje je osvojila Francesca Salvalaja s časom 2:17.27. 100 m delfin; Pri moških je zmagal Jure Masten (1L) s časom 0:58.25, pri ženskah
členka kejžar, plavalka iz Radovljice
DomaČ bazen
je še večja spodbuda
Jrije dnevi tekmovanj na domačem bazenu so prinesli nove do-rezultate. Si jih pričakovala?
"Ta bazen tukaj v Radovljici ni tako hiter kot tisti, ki imajo ploščice in zato sem pred tekmovanjem mislila, da bom dosegla slabše rezultate. Vendar pa sem ob koncu zadovoljna z doseženim."
Kako si se počutila kot domača tekmovalka, od katere so največ pričakovali?
("Mislim, da je bilo precej drugače kot na kakšnih drugih prvenstvih. Bilo je bolj domače, skratka lepo je bilo nastopati. Najbrž je tudi to malo vplivalo ^ na boljše dosežke."
Kma|u te čaka evropsko prvenstvo. Kaj si obetaš? l Težko rečem kaj drugega kot to, da pričakujem svoje naj-°j|jše rezultate. Upam, da bo lahko dosegla kakšen oseben ekord. Nastopila bom na 200 prsno, 200 mešano in 100 pr-P°» v vseh treh disciplinah pa bi rada postavila do sedaj svo-Je najboljše rezultate." • V.S.
Na petkovi slovesnosti ob 60-letnici PK Radovljica so v hotelu Grajski dvor v Radovljici podelili častne plakete in priznanja. Plavalni klub Radovljica podeljuje plakete vsakih 10 let svojim članom za njihovo nesebično delo v klubu in za podporo slovenskemu plavanju. Letos so jih prejeli: Andrej Artiček, Anica Ježek, Franc Mura, Janez Praprot ni k, Janez Sekovanič, Marko Smrekar, Drago Šiftar in Jože Rebec, posmrtno plaketo pa je prejel Jože Poljak. Priznanja plavalni klub podeljuje članom, ki so dosegali vrhunske športne rezultate in so zaključili svojo tekmovalno kariero. Dobitnici priznanj sta bili Jana Demšar, balkanska mladinska prvakinja in večkratna državna prvakinja, ter Tamara Štefelin, obetavna mlada tekmovalka, ki je morala zaradi poškodbe zaključiti svojo kariero.• Foto: Gorazd Sinik
pa Tina Pahernik (BM), katere čas je bil 1 06.21. 400 m mešano; Marko Milenkovič iz Kranja je zmagal s časom 4:44.56, naslov absolutne prvakinje je osvojila Katalin Patakv, njen čas je bil 502.00, državna prvakinja pa je postala Polona Rob s časom 5:13.63. 4x100 m prosto; naslov državnih prvakov so osvojili plavalci Ilirije Ljubljana, ki so dosegli čas 3:38.90, pri ženskah pa so zmagale plavalke Celuloze Krško s časom 4:11.51, medtem ko so domačinke dosegle tretje mesto. Nedelja, 18. julija - 800 m prosto; Francesca Salvalaja je postala absolutna prvakinja s časom 906.73, naslov državne prvakinje pa je pripadel Kranjčanki Tanji Blatnik, ki je dosegla čas 9:18.79. 1500 m prosto; državni prvak je s časom 15:37.45 postal Igor Majcen (LL), drugo mesto pa je zasedel Kranjski plavalec Marko Milenkovič. 100 m pro-
sto. Najboljši čas absolutno je dosegla Francesca Salvalaja (100.35), državna prvakinja pa je postala Natalija Repec (CK) s časom 100.87. Pri moških je najboljši čas 0:52.72 dosegel Robi Zekanovič (BP). 200 m prsno; Alenka Kejžar je osvojila prvo mesto s časom 2:37.20, Polona Rob iz Radovljice pa se je uvrstila na tretje mesto. Državni prvak je s časom 2:24.82 postal Tomaž Slapernik (BP). 200 m delfin 4; naslov državne prvakinje je osvojila Mojca Ocvirk (LL) s časom 2:25.87, absolutna prvakinja prvenstva pa je postala Nikolett Pa-tras (FVB). Pri moških je zmagal Jure Masten (IL) s čsom 208.02. 4x100 m mešano; v tej disciplini so slavile domačinke v postavi A. Kejžar, N. Kejžar, P. Rob in M.Mašič. Njihov čas je bil 4:35.31. Moški zmagovalci pa so bili s časom 404.86 plavalci Ilirije Ljubljana. • Suzana Adžič
CIRIL GLOBOČNIK, TRENER RADOVLJIŠKIH PLAVALK IN SLOVENSKI MLADINSKI SELEKTOR
Sedem naslovov je ostalo doma
Kako po končanem slovenskem prvenstvu ocenjujete izide svojih varovank pa tudi ostalih slovenskih plavalcev in plavalk?
"Gotovo je še čutiti utrujenost tekmovalcev, ki so pred dnevi prišli iz evropskega mladinskega prvenstva, vendar pa so bili rezultati tukaj v Radovljici kljub vsemu izredno dobri. Posebej zanimivo je bilo v ženski konkurenci, ko sta tuji tekmovalki, Madžarka, zlasti pa Italijanka Salvalae popestrili tekmovalni program. Tako je bilo do zadnje discipline negotovo, kdo bo odnesel glavno nagrado prvenstva in Alenka se je zanjo morala zelo potruditi in odplavala je res izreden rezultat."
Tudi z nastopi ostalih tekmovalk ste gotovo zadovoljni?
"Seveda je treba poudariti, da je Plavalni klub Radovljica na tekmovanju dosegel kar sedem naslovov državnih prvakinj. Mislim, da je to tak uspeh, da si ga verjetno v tem trenutku v ženski konkurenci noben klub ne more "privoščiti". Ravno ta uspeh pa je še polepšal praznovanje 60-letnice našega kluba. Ker smo imeli tudi srečo z vremenom, so bile vse tri dni tekmovanja tribune ob bazenu polne." Po nekaj dneh premora odpotujete na evropsko prvenstvo v Sheffield. Kaj si obetate od tega tekmovanja?
"Na evropsko člansko prvenstvo odpotujemo 1. avgusta, v ekipi pa so trije fantje: Nace Majcen, Igor Majcen, Jure Bučar in Alenka Kejžar. Z njimi greva dva trenerja, poleg mene še Čermak. Na prvenstvo gremo neobremenjeni z uvrstitvami, gremo predvsem zato, da se navadimo spremljajočega "ceremoniala", velikih prireditev. Alenka bo skušala odplavati čimbolje, treba pa je vedeti, da je ona svoje tekmovanje z mladinskim evropskim prvenstvom že imela in da je osvojila tretje mesto na sredozemskih igrah. Žal je imela malo smole v Istambulu, kjer bi bili lahko dve medalji - so pa bili štirje finali. Takšnega uspeha, uvrstitve v štiri A finale na evropskem mladinskem prvenstvu, pa nihče od slovenskih plavalcev še ni dosegel." • V.S.
NOVOST V MALOOGLASNI PONUDBI I
Male oglas« za objavo v torkovem Gorenjskem glasu sprejemamo ob ponedeljkih do 7JO ure; za objavo v petek sprejemamo v sredo do 17. ure. Na željo oglaševalcev uvajamo novost: mali oglas lahko oddate tudi na dan pred izidom časopisa do 12. ure po telefonu 064/217-960 ali oaebno v naii malooglasni alužbi. Prostor za objavo teh malih oglasov je omejen, ne glede na vsebino pa jih bomo objavili v skupni rubriki "Iz naslednje številke". Enotna cena za tako objavo je 800,00 SIT (za mali oglas do 10 besed; doplačilo za oglas pod šifro itd. ni vključeno).
MARKO MILENKOVIČ, PLAVALEC KRANJSKEGA TRIGLAVA
štiri zlate po načrtu
Pred kratkim ste se mladinski reprezentantje Slovenije vrnili z evropskega mladinskega prvenstva v Istanbulu. Slišati je bilo, da ste imeli kar nekaj težav, ki so morda preprečile še boljše rezultate?
"Mislim, da je bilo prvenstvo kar dobro organizirano, več-i   A V*"**k J° težavo sta za nas pomenili le hrana
1 m prevoz do bazena, saj smo bili pre-
ji ^  • <*rgg£ cej oddaljeni od prizorišča tekmovanj.
Sam bazen pa je bil zelo dober, prakti-HRn^I        Hčno eden najboljših. Zadovoljen sem ^^^^\Jffl^^^^B| bil s svojimi nastopi in po predtekmo-WT^ i tfl vanJu scm *c računal na medaljo, ki pa
F '      v /     mi sc Je kasneje izmuznila za dve sekundi. **     .Mm* Moj velik uspeh je bil tudi finale in I enajsto mesto na 200 metrov mešano." Gotovo si zadovoljen tudi z izkupičkom na odprtem prvenstvu Slovenije tukaj v Radovljici?
"Pričakoval sem štiri zlate medalje in jih tudi dobil, saj je pri nas slaba konkurenca - tako hrbtno, kot mešano. Tako je šlo pač samo za medaljo, manj za čas. Na 1500 metrov pa nisem preveč dober, konkurenta pa sem imel samo v Igorju Majcnu, tako da sem lahko osvojil srebrno medaljo." V reprezentanco za evropsko prvenstvo nisi uvrščen. Kakšni so sedaj tvoji načrti?
"Normo za evropsko prvenstvo sem sicer plaval, vendar prepozno, saj so bile prijave že oddane. Tako imam sedaj čez nekaj manj kot mesec dni na Ohridu 25-kilometrski maraton, potem pa bom imel do začetka šole lahko nekaj dni počitnic. Jeseni se spet začnejo novi treningi, že drugo leto bom skušal startati na svetovno prvenstvo, čeprav najbrž še ne bom uspel, skušal pa si bom zagotoviti nastop na evropskem članskem prvenstvu čez dve leti." • V. S.
"SLOVENIAN OPEN 1993" ABSOLUTNO ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE 1093 Radovljica, 16.-1 s.juiij, 1993
SLOVENSKO PLAVANJE IN 'SLOVENIAN OPEN" PODPIRAJO '
qgn   ELAN ^
«P#bled fl*,^
Gorenjska Banka
H
MRK MOTEL
fipeceriaa
HIDRO-H1T RADOVLJICA
Šanson
PLAVALNI BAZEN ŽELEZNIKI
^^radio triglav @®m®KMI©IISGLAS
IN ŠTEVILNI OSTALI,
NAGRAJUJEMO DOLGOLETNO ZVESTOBO
Ne spreglejte v današnjem Gorenjskem glasu razpisa za naš avgustovski Glasov izlet, na katerega bomo povabili tudi naše dolgoletne naročnike - ker je vseh več kot 5000, sedeže v Glasovom avtobusu za avstrijsko Koroško (7. avgusta) določa žreb. Prvih 10 sedežev je že zasedenih, Klavdija pa je izžrebala naslednjih 5 udeležencev in udeležencev Glasovega izleta: 11. Francka Jenko, Praie 31, Mavčiče 12. Franc Rovtar, Britof 17, Kranj 13. Anton Tavčar, Podgora it 2, Gorenja vaa 14. Maka Zupan, Podbrezje 125, Zg. Duplje 15. Kristina Mrak, Jeietova 26, Kranj
UREJA: Vilm« Sunovnik
Maratonska seja skupščine hokejske zveze slovenije
Čeprav so hokejski delavci z Jesenic že ob koncu sezone 92/93 dali pobudo za sklic skupščine Hokejske zveze Slovenije, je predsednik zveze Janko Popovič odlašal s sklicem dobre štiri mesece.
Posledica lega je bila, da je seja skupščine, ki je potekala minuli četrtek traja kar 6 ur, kajti na dnevnem redu je bilo 23 točk. Skupščina je bila kljub dopustniškemu času zelo dobro obiskana, saj je bilo od 34 delegatov navzočih 30.
Na dnevnem redu je bilo kar devet poročil, ki so obravnavali dejavnost v pretekli sezoni, kajti zadnja seja je bila 21. septembra lani. Čeprav se je seja začela sila optimistično, saj je predsednik HZS ocenil delo zveze za zelo uspešno na vseh področjih, tako po tekmovalni strani, organizacijski, promocijski v tujini, promocijski doma, po mednarodni uveljavitvi zveze, po odmevnosti domačih prvenstev v vseh kategorijah, skratka iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je zveza delala naravnost vzorno, pa so tokrat delegati imeli povsem drugo mnenje. Priznali so z veseljem, da je hokej postal slovenski šport številka ena po obisku gledalcev in zanimanjem javnosti, toda nikakor pa niso sprejeli teze, da je bilo vse dobro. Zato so poleg poročila predsednika zavrnili še sedem drugih poročil (poročilo sodniške organizacije, poročilo komisarja ligaških tekmovanj, poročilo disciplinske komisije, poročilo o finančnem poslovanju, kije bil katastrofalno slabo pripravljen). Zavrnili so tudi poročilo o mednarodnih nastopih reprezentanc, kajti popolno poročilo je posredoval le trener članske Rudi Hiti. Sprejeli niso tudi poročila in finančnega poročila o svetovnem prvenstvu v Ljubljani in Bledu.
Očitno je tako kritičen odnos delegatov klubov presenetil tako predsednika zveze Janka Popoviča, ki mu je treba priznati, da je poizkušal delati po svojih najboljših močeh), kot tudi delovnega predsednika prim. dr. Vasilija Cerarja. Verjetno vajena dela v starih jugo razmerah, sta iz užaljenosti, ker so delegati spregovorili preveč kritično o delu zveze poizkušala izsiliti prekinitev skupščine.
K sreči so tokrat predstavniki klubov pravilno ocenili, da je za slovenski hokej nujno, da se stvari premaknejo naprej, tako da so vztrajali pri nadaljevanju skupščine z naravnost zgledno potrpežljivostjo.
Naj omenimo Še to, da je že v prilogi k svojemu pisnemu poročilu podal pisno odstopno izjavo komisar vseh tekmovanj Franci LEŠNJAK. Vzrok za njegovo odločitev je bila odločitev disciplinske komisije zveze in izvršnega odbora, ki sta znižala kazen igralcu Hertz Olimpije SCHYJU pred začetkom super finala, tako da je lahko nastopil na prvi tekmi super finala, kljub temu da je bila izrečena kazen sekretarja povsem v skladu s pravili in niso imeli nikakršnega vzroka za znižanje kazni. Žal je tako odstopil človek, ki je s svojim prizadevnim in poštenim delom dobro vodil tekmovanje v vseh šestih kategorijah.
Najpomembnejša točka dnevnega reda je bilo sprejem tekmovalnega sistema za leto 93/94. Predlog sta v treh variantah pripravila Rudi Hiti in Franc Smolej. Sprejeta je bila varianta s sedmimi ekipami v ligi, ki naj bi se v prvem krogu pomerile dvokrožno med seboj, nato bi igrali štirikrožno prvi štirje med seboj in zadnji trije med seboj. Po zgledu NHL lige bi pred polfinalom sledil še dvokrožni krog zadnjih treh ekip s prvimi štirimi (zaradi napredka slabših). Po tem delu bi dobili pokalnega zmagovalca, ki bi zastopal Slovenijo v morebitnem Pokalu pokalnih prvakov. Polfinale in finale se naj bi igral na štiri dobljene tekme, tako kot lansko leto.
V ostalih kategorijah naj bi bil tekmovalni sistem nespremenjen. Sprejeli so tudi predlog, da v mlajših kategorijah (hokejska šola, malčki) igrajo peterke proti peterkam po kakovosti.
Malce čuden je tudi sklep, da v kategorijah od ml. pionirjev do članov lahko v ekipi nastopi najmanj deset igralcev. Pri tem predlogu so vztrajali predvsem manjši klubi.
Sicer pa je skupščina v zadnjem delu potekala bolj formalno. Potrdili so mednarodni program reprezentanc, mednarodne aktivnosti zveze (sodniški seminar na Bledu in kongres mednarodne zveze v Portorožu).
Ob koncu poročila ne morem mimo na čase naravnost nesramnega oglašanja predsedujočega skupščine, pa tudi predsednika zveze. Ker sta očitno užaljena, ker so bili delegati kritični do delovanja zveze tega nista prenesla in sta z odkritim cinizmom in igno-ranco vodila skupščino do konca. Nekateri očitno ne morejo razumeti, da so časi nedotakljivosti eminentnih osebnosti minili! Za gorenjski hokej pa je prav gotovo pozitivno, da so gorenjski klubi v bistvenih zadevah na istih valovnih dolžinah, kar obeta dobro medsebojno sodelovanje, ki bo prav gotovo koristno za vse. • B. Jeršin
ijiETiKd mkmmmmmmir}
DRŽAVNO ATLETSKO PRVENSTVO
Triglavu pet kolajn
Kranj, 19. julija - V soboto in v nedeljo je bilo v Mariboru absolutno državno atletsko prvenstvo, na katerem je s trinajstčlan-skim zastopstvom sodeloval tudi Triglav. Čeprav so Kranjčani nastopili brez Brigite Langerholc, ki je že precej utrujena od številnih tekmovanj, so osvojili eno srebrno in štiri bronaste kolajne. Kot poudarja trener Dobrivoje Vučkovič, bi bil izkupiček s popolno ekipo zanesljivo večji, saj bi Brigita verjetno tekla na 200 in 400 metrov in v štafeti 4x1110 metrov.
Edino srebrno kolajno za Triglav je osvojil Tomaž Janežič. ki je vrgel disk 47,12 metra. Marcela Umnik je bila v skoku v daljino tretja s sicer zanjo skromnim rezultatom 5,67 metra, ki pa je glede na vremenske razmere (veter, dež) in na številne prestope razmeroma dober. Bronasto kolajno za Triglav so osvojili še Saša Eberl v troskoku (11,49 metra), Damjan Rozman v teku na 800 metrov (1.51,27) in Miloš Krampi, ki je po odsluženju vojaškega roka konec maja spet začel trenirati, na tekmovanju v Mariboru pa je v troskoku že dosegel rezultat 14,52 metra. Goran Kabič je bil četrti v teku na 110 metrov ovire, Tomaž Kopač šesti v teku na 100 metrov, enako uvrstitev pa sta dosegla še Saša Eberl v skoku v daljino in Mojca Golob v metu kopja.
Brigita Langerholc in Marcela Umnik bosta v četrtek kot članici slovenske reprezentance nastopili na atletskem šesteroboju na Madžarskem. • C. Z.
mi
VfJŠDUTLON
Triatlon v sevnici
Sevnica, 17. julija - Minulo soboto je bil v Sevnici organiziran kratki triatlon, Sevnica 93. Med več kot 50 tekmovalci je zmagal Igor Kogoj (Novo mesto), član Triatlon kluba Triglav Gregor Janežič pa je bil peti in je zmagal v svoji kategoriji do 22 let. V ženski konkurenci je bila najboljša Darja Ažman (TK Triglav), ki je zmagala pred Vido Bertoncelj iz Celja in Magdo Menegalja iz Kranja. • (vs)
NOGOMETAŠI ZAČENJAJO PRIPRAVE NA NOVO SEZONO
ŽIVILA SO STARTALA VČERAJ
V I. slovenski ligi bodo gorenjski nogomet zastopala Živila Naklo, v II. slovenski ligi Jelen Triglav iz Kranja, v III. ligi zahod pa bosta igrala Jelovica LTH in Visoko.
Kranj, 20. julija - Prvo kolo v slovenskih nogometnih igrah bo na sporedu v nedeljo, 22. avgusta. V I. slovenski nogometni ligi bodo tudi letos zastopala gorenjski nogomet Živila Naklo, v II. slovenski ligi Jelen Triglav iz Kranja, v III. ligi pa Jelovica LTH in novinec Visoko, prvak gorenjske nogometne lige.
V I. ligi bodo igrali AM Co-smos Ljubljana, Belvedur Izola, Gorica Nova Gorica, Istra-gas Jadran Dekani, Kompas Holidavs Ljubljana, Koper, Maribor Branik Maribor, Mavrica Ljubljana, Mura Murska Sobota, Potrošnik Beltinci, Primorje  Ajdovščina, Publikum
Celje, Rudar Velenje, SCT Olimpija Ljubljana, Studio D Novo mesto in Živila Naklo. Novinca v ligi sta Istragas Jadran Dekani in Primorje Ajdovščina. V II. ligi so novinci:
ETI Elektroelement iz Zagorja, Steklar iz Rogaške Slatine, Nafta Lendava, ISS Železničar Maribor (ti so izpadli iz I. lige), in zmagovalca dveh skupin III. lige Beltrans Veržej in Finali
Piran. Razen teh moštev bodo v ligi igrali Avto Bum Kočevje, Domžale, Dravinja Slovenjske Konjice, Era Šmartno ob Paki, Gidos Turnišče, Jelen Triglav Kranj, Korotan Suvel Prevalje, Loka Medvode, Oria Rudar Trbovlje in SET Vevče.
V III. ligi zahod gorenjskim predstavnikom ni šlo vse po sreči. Ker je izpadlo pet moštev, sta bila med njimi tudi Zarica iz Kranja in Creina s Primskovega. V ligi pa je ostala Jelovica LTH iz škofje Loke, ki je zasedla deveto mesto in bila najbolj disciplinirana ekipa v ligi. Moštvo je bilo najmlajše v ligi, igrajo pa doma vzgojeni igralci. Moštvo Visokega, ki je zmagalo v gorenjski ligi, pa je novi član tretje lige.
Gorenjski nogomet pa bo imel dva predstavnika v slovenski mladinski ligi. Preteklo sezono je v tej ligi igral Jelen Triglav, jeseni pa se mu bo pridružila še Creina, ki je prepričljivo zmagala v območni mladinski
ligi zahod. V območno mladin' sko ligo pa so se uvrstili Železniki.
Za osvežitev spomina še uvrstitve gorenjskih moštev v zad; nji sezoni. Živila so bila v prvi ligi peta, prav tako pa tudi Jelen Triglav v drugi ligi. V mladinski ligi pa je bil Jelen Triglav osmi.
Ligaši začenjajo te dni s pripravami na novo tekmovalno sezono. Po koledarju Nogometne zveze Slovenije bo začetek jesenskege dela tekmovanja 22. avgusta, zadnje kolo pa bo na sporedu 28. novembra-Vmes so rezervirani termini za nastope naših treh moštev v evropskih tekmovanjih, za pokalne tekme in meddržavne tekme. Kljub zmanjšanju lige j« rokovnik napet, saj se bodo recimo šele 24. novembra in m decembra igrale tekme osmin« pokala Slovenije. Nogometaši Živila Naklo so začeli s pripravami včeraj popoldne na igrišču v Naklem. • J. Košnjek
DRŽAVNO PRVENSTVO V AVTO-KROSU
Gledalci uživali v razburljivi tekmi
Vrhnika, 18. julija - Državno prvenstvo v avto-krosu sta to nedeljo na stadionu Vrhnika organizirala podjetje VD iz Kamnika in Avtocross klub Kamnik. Dirke v avtokrosu potekajo v Sloveniji že deseto leto. s svojimi začetki v Tunjicah pri Kamniku, pred tremi leti pa so progo zaradi boljših pogojev preselili na stadion Vrhnika. Prizadevajo si, da bi
avto-kros v Sloveniji postal šport na evropski ravni, največji problem pa je seveda finančni, je dejal glavni organizator in začetnik tega športa pri nas. Drago Vrhovnik, direktor podjetja VD iz Kamnika.
Tekmovanja se je udeležilo 25 tekmovalcev, med njimi 17 tekmovalcev v 11. diviziji s standardnimi vozili, posebej prirejenimi
Sandi Sedej iz kluba AMD Žiri z vozilom fiat 1050 se zaradi težav z motorjem ni uvrstil v finalno vožnjo.
Triglav doma ob točko
TRIGLAV : KOPER 4 : 4 (2:1, 1:0,0:2, 1:1) Kranj, 16. julija • Minuli petek je bil na kranjskem bazenu obračun najboljših slovenskih vaterpolskih ekip, Triglava in Kopra. Domačini so bili boljši tekmeci le na začetku, nato pa so popustili, borbeni Koprčani pa so to izkoristili in le razpoloženi domači vratar je preprečil poraz.
Kranjčan Krištof Štromajer, ki letos igra za Koper, pa je po končanem obračunu povedal: "Nismo pričakovali takšnega razpleta, saj mislim, da še nismo toliko pripravljeni, da bi bili enakopraven nasprotnik Triglavu. Domačini so bili sicer v drugi četrtini boljši, vendar pa smo imeli ob koncu več priložnosti za zmago. Tako je končni rezultat 4 :4 nekako najbolj realen. Če pa me vprašale po končnem državnem prvaku, pa raje ničesar ne napovem. Na papirju je favorit Triglav, mi pa se bomo pač potrudili. Mislim, da je razmerje nekako 45 - 55 odstotkov v korist Triglava. Vendar.... bomo pač počakali. " • V. S.
IZTOK DOLENC iz kluba AMD Žiri je v finalni vožnji dosegel odlično 3. mesto.
za avto-kros in 8 tekmovalcev s specialnimi   avto-kros   vozili -
buggiji.
Med desetimi tekmovalci II. divizije, ki so se uvrstili v finalno vožnjo, je prvo mesto dosegel Miro Mivšek iz kluba ARD Spark z vozilom R 5, drugi je bil Andrej Benedik iz AMD Slovenija avto z vozilom audi 80 4 x 4, na tretje mesto pa se je uvrstil Andrej Francelj iz kluba AMD Slovenija avto z vozilom subaru.
Zmagovalec III. divizije je bil Srečko Vrhovec iz kluba AKK Kamnik, drugi je bil Nejc Kralj iz kluba Sitar pnevmatic team ter tretji Iztok Dolenc iz kluba AMD Žiri.
Med udeleženci avto-krosa so bili tudi trije gorenjski tekmovalci, vsi iz kluba AMD Žiri, in sicer voznik buggija Iztok Dolenc, ki je v finalni vožnji dosegel odlično 3. mesto, Edo Dolenc z vozilom Zastava ter Sandi Sedej z vozilom fiat 1050, ki pa sta imela v polfinalni vožnji nekoliko smole in se v finalno vožnjo nista uvrstila. Sandi Sedej, ki se zaradi težav z motorjem v polfinalni vožnji ni uvrstil v finale, pa je po končani dirki dejal, da sicer z rezultatom ni zadovoljen, vendar pa je z dušo in srcem v tem športu in mu veliko pomeni že sama udeležba na tekmovanju. • Tatjana Krmelj
buggije*
Kranj, 19. julija • Na sklepne pr'-prave za evropsko prvenstvo v bok* su na Roglo bodo te dni odpotoval' tudi boksarji BK Kranj. Kot je po* vedal trener Duško Čavič, je naj' večji up našega boksa mladi Seb»' stian Oplanič, državni prvak * bantan kategorij (od 51 do 54 ki' logramov), ki smo ga ujeli na tre* ningu s klubskim kolegom Andrejem Žanom, slovenskim viceprv*' kom v velter kategoriji (do 68 kg)* Foto: V.Stanovnik
Predsednik VK Triglav Marko Troppan se je z darilom, uro, zahvalil Krištofu Stromajerju (na sliki) za dolgoletno nastopanje v klubu, na petkovem derbiju v Kranju pa je podpredsednik VZS Adolf Kolenc izročil pokale avstrijskega prvenstva kapetanu Triglava in Kopra. Foto: J. Pelko
Triglav na prvem mestu
Kranj, 18. julija - V nedeljo se je končalo ligaško tekmovanje v finalu državnega prvenstva. Vaterpolisti Triglava, ki so najboljši v državi, so osvojili prvo mesto in s tem priložnost, da kar dvakrat gostijo v končnici edine konkurente. V zadnjem kolu so varovanci Rada Čermelja gostovali v Ljubljani in visoko premagali Ilirijo (5 : 14). Druga ekipa iz Kranja Meggitours Kranj 90 pa je gostovala v Celju in premagala varovance Toma Baldermana zli : 17. Prvenstvo (končnice) se bo nadaljevalo v sredo, 21. julija, ko se srečajo prvo- in četr-touvrščeni in pa tretje- in drugouvrščeni ekipi. • J. Marinček
Danes doma odprava k2
Kranj, 20. julija - Na brniškem letališču danes nekaj po 13. uri pričakujemo vrnitev zadnjega dela slovenske alpinistične odprave K 2. Zvonko Požgaj, Boris Sedej in zdravnik Damijan Meško so v Ljubljano prišli že 2. julija, Škofjeločan Boštjan Kekec pa je 15. junija umrl na gori.
Slovenska alpinistična odprava je 13. junija osvojila drugi najvišji vrh sveta K 2, s čimer je Slovenija dosegla svoj 13. (predzadnji) osemtisočak. Viki Grošelj pa svoj deseti osemtisočak. Hkrati je to najvišji "slovenski" vrh, dosežen brez dodatnega kisika. • V. S.
Športne prireditve ob krajevnem prazniku
Duplje - Ob praznovanju krajevnega praznika KS Duplje so priprav'' li več uspelih športnih prireditev, pripravili so tradicionalni rokom*' tni turnir generacij, na katerem je zmagala ekipa mladih, v namizne"1 tenisu pa so bili najboljši pri mladincih Marko Podgoršek, pred Gr«' gom Štrukljem in Janijem Čukom, med člani pa Rajko Konjar pred Mirkom Rakovcem in Janezom Benegalijo. Kolesarskega izleta ■ Dolžanove soteske se je udeležilo 25 kolesarjev. Nagrade za tekmova' nja so prispevali Sava Kranj, Lepenka Tržič in Zavarovalnica TJ glav. • J. Kuhar
17.STRAN • GORENJSKI GLAS
DANES SE ZAČENJA V. SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V BALINANJU
Najhujši tekmeci so francozi, italijani in hrvati
s
granah Balinčka in Šiške bodo ta teden potekala tekmovanja najboljših mladih balinarjev - Naša četverica je dovolj dobro pripravljena tadi za medaljo.
voU,f!J-*na' 20* ^u,iJa " Z žreoanJem v hotelu Ilirija in slavnostno ot-zvli ^° v dvoranl Balinarskega športnega kluba Šiška, se bo danes bali ' V- *JiUD'ian' z*celo letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v jioanju. Jutri se bodo začela tekmovanja v hitrostnem izbijanju, r° eg tega pa se bodo balinarji pomerili tudi v pozicijskem zbijanju tri* e,t'pnern tekmovanju. Tako bomo v Ljubljani v nedeljo dobili
. nove svetovne mladinske prvake: v hitrostnem zbijanju, pozicij-
Kem zbijanju in ekipne prvake.
■o
UUBUANA, 20.-25.7.1993
.."Za prvenstvo smo dobili Pnjave desetih držav: Francije, itahje, Švice, Alžira, Maroka,
Bel
gije, Hrvatske, Tunisa, Av-
stralije in seveda naše reprezentance. Tako naj bi se prvenstva udeležilo okoli 60 tekmovalcev z okoli 20 spremljevalci.
Finale vreden velikih tekmecev
J***' 17. in 18. julija - Na pokritem balinišču v Lescah so domači T5»nizatorji vzorno pripravili letošnji finale državnega prvenstva bap0same/nikc< ki se 8* Je udeležilo šestnajst najboljših slovenskih c 'narJev- Državni prvak je po izenačenem boju z lanskim nosil-■ naslova Boštjanom Križajem postal Kranjčan Bojan Novak.
Po končanem svetovnem prvenstvu bo v Ljubljani tako imenovana balinarska šola za dečke od 10 do 12 let in pionirje do 15. leta: Šolo bosta vodila dva profesionalna francoska trenerja, ki prideta v Ljubljano na svetovno prvenstvo, organizatorji šole pa pričakujejo, da bo nastop najboljših svetovnih demonstratorjev balinarja nova spodbuda za delo z najmlajšimi v slovenskih balinarskih klubih.
Oba dva dneva tekmovanja
so si lepe boje ogledali številni ljubitelji balinanja na Gorenjskem, poslastica za vse pa so bili nedeljski polfinalni in finalni obračuni. Rezultati: - II. kolo - Novak : Govednik 12 : % Križaj : Cakarun 13:2, Ča-karun : Govednik 10 : 13, Križaj : Novak 13:6, Govednik : Novak 9 : 13, Kavčič : Keber '3 : 10, G. Ferfolja : Dekanj 13 : 7, Keber : Dekanj 13:6, Kav-5* : G. Ferfolja 8:13, Kavčič : Keber 2:13.- polfinale - Kri-
žaj : Kavčič 13 : 3, Novak : Ferfolja 13 : 9, - za tretje mesto - Ferfolja : Kavčič 13 : 7, - za prvo mesto - Križaj : Novak 12 : 13. Končni vrstni red: 1. Bojan Novak (Balinček), 2. Boštjan Križaj (Balinček), 3. Gorazd
Ferfolja (Saluminis SGP), 4. Rajko Kavčič (Hrast), 5. Dušan Keber (Sloga), 6. Beno Govednik (Polje), 7. Robi Dekanj (Železničar) in 8. Zeljko Cakarun (Graničar Hrvatini). • V. Stanovnik
Med njimi so nekatere ekipe že pri nas in smo jim konec tedna že pokazali delček Slovenije, zadnje ekipe pa pričakujemo danes," je pred začetkom svetovnega prvenstva v Ljubljani povedal predsednik BZS Jože Rebec in dodal: "Lahko rečem, da bo konkurenca na prvenstvu zelo močna, najmočnejše ekipe pa so po naših ocenah Francozi, Italijani in Hrvati, v posameznih disciplinah pa ni zanemariti Alžircev, Tunizijcev in Maroka, ki delujejo po nalogah francoskih trenerjev in imajo zelo "izpiljeno" tehniko. Od naših tekmovalcev seveda pričakujemo medaljo, tako v ekipnem kot tudi ostalih disciplinah, predvsem mislim na hitrostno zbijanje Severja. Mislim, da je realno pričakovati dve medalji, najbrž bronasti, če bo kaj več, pa bomo seveda še bolj zadovoljni."
Naša reprezentanca je sestavljena iz trenutno najmočnejših mladincev do 18 let. Nastopali bodo: Gregor Sever (Polje), Gregor Moličnik (Feroles Radovljica), Uroš Vehar (Trata) in Likar Daniel (Salominis). Selektor reprezentance Ivo Žvo-kelj, je poskrbel za dobre priprave naše ekipe, žal je malce poškodovan Sever, vendar ekipa vseeno upa na uspeh.
Uroš Vehar iz Žirov je novinec v naši mladi ekipi. Foto: G. Šinik
Tekmovanja bodo od jutri do nedelje potekala od pol devetih zjutraj do odmora ob kosilu in se nadaljevala popoldne ob treh. Ponovno se bodo prekinila za večerjo in se nadaljevala ob pol devetih zvečer. Tekmovanja bodo potekala istočasno tako v ekipni konkurenci kot hitrostnem in pozicijskem zbijanju. Polfinalni boji bodo v soboto popoldne, finale v pozicijskem in hitrostnem izbijanju bo v nedeljo dopoldne, finalni ekipni del pa v nedeljo popoldne. Vsi končni obračuni bodo na Balinčku.
Kot pričakujejo organizatorji, se bo tekmovanja udeležil in ga nadziral predsednik FIBE Bruno Legeir, kot vodje delegacij posameznih držav pa v Ljubljani pričakujejo tudi predsednike posameznih ekip, ki so bili lani večinoma presenečeni nad rezultati naših balinarjev tako v mladinski kot drugih konkurencah. • V. Stanovnik
Štirideset let kegljanja na ledu na Jesenicah
tegljači na ledu so se v letu 1953 odločili, da v okviru Športnega društva Jesenice ustanovijo svoj klub in s tem obogatijo društvo z Qovo panogo. Ustanovitelji današnjega kluba za kegljanje na ledu JJJNJI Franc Božič, Kari Koblar, Jože Klinar (tudi današnji prednik kluba), Evgen Klemene, Jože Janežič, Albin Kobentar in še nekateri.
Na   ustanovnem občnem zboru so izvolili vodstvo oziroma odbor, katerega prvi predsednik je bil Franc Božič. Klub Se je soočal s finančno problematiko in pomanjkanjem rekvi-fitov. Rekvizite (čoke) so izdelali sami, dokler so pravila Mednarodne zveze za kegljanje na ledu to dovoljevale. V letu 19.54 so člani kluba sodelovali Pri ustanovitvi Zveze za kegljale na ledu Jugoslavije, katere Se<iež je bil na Bledu. Zveza pa je.delovala pod okriljem "Kupačkih saveza Jugoslavije" in kegljači na ledu so preko nje dosegli vključitev v mednarodno dejavnost in kot članstvo v Mednarodni  organizaciji. Finančna sredstva so zagotovili z 'zdelavo razne športne opreme, kl Pa je usahnila leta 1961 s Prenosom  te   dejavnosti na ^Portno  društvo  Jesenice -y*drževanje športnih objektov ln ledarne. Zato je še danes Opravičena trditev, da so prav kegljači na ledu dali povod in osnovo za ustanovitev podjetja
?Portmetal" oziroma današ-nJega podjetja "Kovin". Vir fi-
nančnih sredstev je usahnil, zato so nadaljevali z udarniškim delom - izdelava ostrešij stavb, izdelava rezervarjev za gorivo, popravilo avtomobilov, čiščenje opeke...
V preteklem obdobju so doživljali padce in uspehe. Menjava generacij, kot krizna obdobja za preživetje. Bila so tudi svetlejša obdo#bja z nenehno prisotnostjo p*ehanja za viri preživetja. Doma so sodelovali pri izvedbi Evropskega prvenstva in to v letih 1959, 1965, 1970, 1975, 1985 in 1993 ter trikrat pri izvedbi Evropa Cup v metu na asfaltu. Vsa ta leta so reprezentanti jeseniškega kluba kegljačev na ledu udeležujejo Evropskih in Svetovnih prvenstev, mednarodnih turnirjev in drugih tekmovanj. Udeležba na teh tekmovanjih je klubu in posameznikom prinesla velik ugled. Med najboljše uspehe jeseniških kegljačev na republiških, državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih štejejo naslednje: ekipno so na republiških in državnih prvenstvih osvojili 24 prvih, 22 drugih in 23
Soustanovitelj kluba, nosilec medalje in današnji predsednik kluba Jože Klinar
tretjih mest. V mestu na daljavo so bili 5-krat prvi, 4-krat drugi in 7- krat tretji; v tej disciplini zaostajajo, ker nimajo naravnih pogojev, še manj pa umetno stezo. Tekmovalci kluba so nastopili na 35 evropskih prvenstvih in dveh svetovnih prvenstvih ter osvojili 15 medalj: evropsko prvenstvo 3 zlate, 4 srebrne in 6 bronastih ter 2 bronasti na svetovnem prvenstvu. Nosilci medalj so: Karol Koblar, Lado Sodja, Jože Klinar, Franc Božič, Franci Kralj, Rudi Šapek st., Edo Drobnak,
Tri ure do ženske zmage
Kranj - V torek se je s finalnim srečanjem končalo tekmovanje za veterane in veteranke na odprtem turnirju Kranj 93. Turnirja se je udeležilo 48 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni na sedem starostnih kategorij. Rezultati: Veterani "A" + 45 let (12 tekmovalcev)
1. kolo: Drenovec: Frelih 4:6, 2:6, Andrejašič: Kožar 6:1, 6:3, Jenko :Starc 2:6, 3:6, Kert: Ošabnik 6:1, 6:0; četrtfinale: Žni-dar: Frelih 6:0, 6:2, Andrijašič: Bradan 6:3, 4:6, 6:0, Kavčič: Stare 2:6, 4:6, Kert Por 3:6, 6:7; polfinale: Žnidar : Andrijašič 6:0, 6:1, Stare: Por 3:6, 2:6; finale. Znidar: Por 6:2, 6:7, 6:2; veterani "B" + 55 let (3 tekmovalci) Bernik: Dom.ijan 6:0, 6:2, Bernik: Špacapan 6:2, 6:1, Domijan: Špacapan 2:6, 6:3, 7:6; veterani "C + 60 let (13 tekmovalcev): 1. kolo: Pogačnik: Smeh 3:6, 1:6, Repina: Bedenk 6:1, 2:6, 4:6, Štrukelj: Schlegel 1:6, 1:6, Jenko: Hekli 7:5, W. O., Gašerin: Mozetič 4:6, 4:6; četrtfinale: Kocijan: Smeh 7:5, 7:6, Bedenk: Schlegel 4:6, 0:6, Aleš: Jenko 6:3, 6:3, Mozetič: Dornig 2:6, 2:6; polfinale: Kocijan: Schlegel 3:6, 2:6, Aleš: Dornig 5:7, 4:6; finale: Dornig: Schlegel 6:4, 6:2; veterani "D" - 65 let (3 tekmovalci): Brdajs: Zgonec 2:6, 6:1, 6:3, Brdajs: Križanec 6:4, 5:7, 6:3, Križanec: Zgonc 6:1, 7:6; veterani "E" + 70 let (4 tekmovalci): Albane-že: Jagodic 0:6, 2:6, Albaneže: Žižek 1:6, 2:6, Albaneže: Starec 0:6, 2:6, Jagodic: Žižek 6:2, 6:1 Jagodic: Stare 6:4, 6:0, Žižek: Stare 3:6, 7:5, 6:1; veteranske WSA" + 40 let (8 tekmovalk): 1. kolo: Leskovec: Hojnik 4:6, 2:6, četrfinale: Svetlič: Hojnik 2:6, 5:7, Ocepek: Rožej 0:6, 3:6, Stare: Podgornik 6:0, 6:0, Žnidar: Kavčič 6:3, 5:3 VV.O., polfinale: Stare: Žnidar 6:3, 6:1, Hojnik: Rožej 3:6, 6:3, 6:0; finale: Stare: Hojnik 1:6, 6:3, 6:7; veteranke "SB" + 50 let (4 tekmovalke): Šnabl: Filipan 1:6, 2:6, Šnabl: Bertoncelj 6:1,6:1; Filipan: Zule 6:4, 6:4, Filipan: Ber-toncelj 6:0, 6:1, Zule: Bertoncelj 6:2, 6:1. • J. Marinček
iMfflCflRSKI SKOKI MH ili I i' 1111 □
Poletje v stilu frenka petka
Lesce, 15. julija - Frenka smo ujeli, ko je pritekel z večernega treninga. Na glavi je imel čepico s propelerjem na vrhu, tako da je skoraj dobesedno "priletel". Čepico je kupil v Kanadi, od koder se je pravkar vrnil. In čeprav je bil še utrujen od vožnje in časovne razlike, vsakodnevnega treninga ni izpustil. Ta je zanj tako samoumeven kot za nekatere mogoče spanje. In kako preživlja poletje in počitnice znani Gorenjec?
Frenk pravi, da zanj že nekaj let ni klasičnih počitnic, sončenja in lenarjenja ob morju. Prostega časa ima zelo malo, saj se že pripravljajo na novo sezono. "Toda vsak prosti trenutek, ki ga imam, skušam kar najbolje izkoristiti za zabavo s prijatelji", se nasmeje Frenk. Štirinajstdnevni premor med treningi je izkoristil za turistični obisk Kanade. S prijateljem sta obiskala nekaj sorodnikov, bila pa sta tudi v Združenih državah.
Na vprašanje o pripravah je Frenk odgovoril, da kljub finančnim težavam potekajo po načrtu. "Zelo pomembno pa je, da je v ekipi pravo prijateljsko vzdušje, da se med seboj odlično razumemo", pravi Frenk. Še posebej se razume z Matjažem Zupanom, tudi v prostem času sta veliko skupaj. Frenk se konec julija s prijatelji odpravlja v Chamonix. Povzpeli se bodo na Mont Blanc in če bodo ugodne razmere, bodo z vrha poleteli z jadralnimi padali. Frenka je namreč v zadnjem času zasvojil še en šport, ob katerem se sprošča adrenalin - jadralno padalstvo. Je član Jadralno-padal-skega kluba Lesce in če ima le čas, se s prijatelji padalci spusti z bližnje Dobrče ali Svetega Petra. Očitno ima iskanje nevarnosti v krvi. Na vprašanje o poletni ljubezni pa se je po svoji navadi le - nasmejal... • U. P.
•v      ,'S - •■■'.^V.V/
Alojz Drinavec, Jože Janežič, Polde Gerdej, Milenko Terič, Franc Čampa, Ante Bazo, Ivan Železnik, Srečko Železnik, Borut Berčič in Ivo Malek.
Klub s svojimi ekipami vsako leto organizira in se udeležuje tradicionalnih turnirjev v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Češki in Madžarski. Vsako leto prirejajo mednarodni turnir za prehodni pokal mesta Jesenice, ki je bil izveden 37-krat. Jeseničani so 23-krat osvojili prvo mesto, dvakrat pa so osvojili pokal v trajno last. Zveza za kegljanje na ledu Slovenije je vsako leto organizirala tradicionalni turnir ob dnevu republike, ki je bil 35-krat izveden v izvedbi Kluba za kegljanje na ledu Jesenice - domače ekipe so 24-krat osvojile prvo mesto.
40-letnico ustanovitve in delovanja Kluba za kegljanje na ledu Jesenice bodo svečano obeležili v soboto, 24. julija, v športni dvorani pod Me/a ki jo na Jesenicah. Ob tej priložnosti bo mednarodni turnir v kegljanju na asfaltu, katerega se bodo udeležile ekipe iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. Po turnirju bodo najbolj zaslužnim posameznikom in sponzorjem podelili jubilejne plakete, sledila pa bo zabava s plesom in srečelovom.
Lojze Kerštan
V petek pa so iz Stamsa na Tirolskem sporočdi, daje Franci na skakalnici s keramično smučino padel in si precej hudo poškodoval roko. Ima zlomljeno nadlahtnico in izpahnjeno ramo Medtem so ga že operirali v bolnišnici v Innsbrucku. Domov se predvidoma vrne čez deset dni. zdravniki pa menijo, da bo okreval kakih pet tednov. Želimo, da mu nesrečna poškodba ne bi preveč prekrižala poletnih načrtov.
Cerklje lahko postanejo slovenski grobnik
Na nekdanjem vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki, 5 km oddaljenih od ča teški h Term, nameravajo Brežičani urediti prvo pravo slovensko dirkališče za hitrostne dirke avtomobi-listov.
Prva preizkušnja na letalskih stezah bo že 21. in 22. avgusta letos. Na tem prostranem prizorišču bo lahko gledalec s katere koli točke ves čas videl dogajanje na skoraj celi 3300 m dolgi progi. Posebna gostja prireditve bo Nina Jerančič s promocijsko vožnjo formule Ford.
Ta dirka bi utegnila biti osvežujoč dogodek za gorenjske letoviščarje, ki sodijo med najbolj množične obiskovalce posavske termalne riviere. Ker pa je avtomobilizem tudi posel, bi lahko v njem našli priložnost tudi podjetniki. Proga v Cerkljah ima namreč edina v Sloveniji pogoje, da postane pravo dirkališče, ki bi stalno služilo za tekmovanja in treninge namesto dosedanjih improviziranih stez. Dagmar Šuster, ki ga je AMZS določila za homologatorja, je po ogledu proge ocenil, da jo je mogoče usposobiti za tekme najvišjega razreda, zato bo organizator, AMD Promotor iz Brežic, pohitel z vpisom cerkljanske dirke v mednarodni tekmovalni koledar.
Irena GODEC, "Naš glas" Krško
GORENJSKI GLAS ŽE V PONEDELJEK IN ČETRTEK  OB 21. URI V
JAZZ KLUBU RAGTIME PRI MOHORJEVEM KLANCU V K KANJ l
Posvet o varnosti v cestnem prometu
Nujno do nove zakonodaje
Zakon o varnosti v cestnem prometu še vedno ni našel poti v skupščino.
Ljubljana, 19. julija - Na to dejstvo je opozoril predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Janez VVin-kler med posvetom, ki ga je minuli četrtek organizirala poslanska skupina Zelenih - ekološko socialne stranke. Številne nesreče terjajo tudi boljšo organizacijo nujne medicinske pomoči, ugotavljajo v zdravstvu.
Nujnost novega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki po dveh letih še vedno čaka na zeleno luč za obravnavo v skupščini, je Janez VVinkler utemeljil s statičnimi podatki o nesrečah v Sloveniji. Lani je na naših cestah ugasnilo 492 življenj, kot izgleda po dosedanjih gibanjih, pa bo letos mrtvih v nesrečah še več. Prizadevanja za zmanjšanje števila nesreč bodo uspešna le ob sistemski pomoči države, je še ocenil predsednik SPV.
Sekretar tega sveta Bojan Žlender je naštel, da bi s sodobnejšo zakonodajo morali uveljaviti zmanjšanje najvišje dovoljne hitrosti vožnje v naselju na 50 kilometrov na uro (v bivalnih okoljih na 30 km/h), omejitev dovoljene koncentracije alkohola za voznike na 0,2 g/kg, vožnjo s prižganimi lučmi tudi podnevi, obvezno uporabo kolesarskih čelad za otroke, za manjše otroke pa tudi uporabo varnostnih sedežev v avtih. Obenem je pojasnil tudi predloge za vozniško dovoljenje na preizkus za nove in mlade voznike, točkovanje prekrškov, dosledno izterjavo kazni in registracijo ali evidentiranje koles z motorjem.
Na posvetu je predstavnik ministrstva za promet in zveze ugotovil, da bi morali v Sloveniji obnoviti kar okoli 2300 kilometrov cest, obenem pa graditi avtomobilske ceste, če bi hoteli izboljšati vozne razmere. Ker se bodo nesreče še vedno dogajale - samo v prvem polletju letos so v Klinični center v Ljubljani pripeljali 1563 ponesrečencev v prometnih nesrečah, je primarij dr. Drago Plešivčnik iz slovenjgraške bolnišnice opozoril na potrebo po boljši organizaciji nujne medicinske pomoči. Iz raziskav vedo, da je ob pomoči ponesrečencem v prvi uri smrtnost 10-odstotna, v 5. uri 33-odstotna, v 9. pa kar 75-odstotna. • S. Saje
KRIMINAL
Kranjskogorski daj-dam
Kranj, 19. julija - Delavci KRIM-službe UNZ Kranj že od aprila razkrivajo sumljiva dogajanja v največji turistični firmi v Kranjski Gori. Ko so lani začeli z lastninjenjem premoženja, naj bi glavni mož firme ob ponudbi lokala Pikova dama na Jesenicah v najem s pogodbo zahteval tudi soglasje najemnika, da mu le-ta dolguje 120.000 DEM. Interesent je to ponudbo odklonil, po daljšem prizadevanju pa je uspel najeti lokal v Kranjski Gori; kot je pozneje prijavil policistom, usluga vodje enote ni bila zastonj. Zaradi dajanja in sprejemanja podkupnine bodo podali kazensko ovadbo proti obema storilcema, za vodjo enote pa bodo dodali še ovadbe zaradi zlorabe položaja in ponarejanja ter uničenja poslovnih listin. Že lani naj bi namreč izstavil račun v imenu ženine firme in plačal šiviljske storitve, ki menda niso bile nikoli opravljene. Podobne manipulacije, vendar z večjimi številkami, naj bi uporabil pri poravnavi računa za novoletne spominke. Razen tega ga sumijo neupravičenega izplačila 14 dnevnic in kilometrine Kranjskogorcu za udeležbo na smučarskem tečaju, kar pa je bilo namišljeno. • S. S.
Truplo v postelji
Kranj, 19. julija - Jeseničanka je 16. julija 1993 ob 20.20 obvestila tamkajšnje policiste, da je našla v stanovanju mrtvega Tomaža R., starega 40 let. Čeprav so bili na truplu sledovi krvi in bruhanja, kriminalisti niso odkrili znakov nasilja. Zdravnica je ugotovila, da se je pokojnik zadušil z izbruhano krvjo; menda je bil alkoholik.© S. S.
Prijeli dva pobegla obsojenca
Kranj, 19. julija - Minuli četrtek zvečer so iz odprtega oddelka radovljiških zaporov odšli v neznano trije mlajši obsojenci. Že 17. julija dopoldne so v Škofji Loki prijeli K. V. in R. O. ter ju pripeljali v zapor. Tretjega obsojenca, T. C, še iščejo s tiralico. Vse obsojence seveda čaka disciplinska kazen za nedovoljeni izhod. • S. S.
Pretepal ženo, napadel policista
Kranj, 19. julija - Škofjeloška policista sta 16. julija okrog 13. ure vstopila v stanovanje, kjer je Ivo M., rojen leta 1954, pretepal bivšo ženo. Ker je grozi) tako ženi kot policistoma, so ga hoteli odpeljati, vendar se je uprl. Ko sta policista ukrepala odločneje, je enega od njiju močno udaril v glavo. Nasilneža sta obvladala s plinskim razpršilcem in ga odvedla na policijsko postajo do iztreznitve. Sledila bo še prijava sodniku za prekrške in kazenska ovadba.« S. S.
Zasegli indijsko konopljo
Kranj, 19. julija - Radovljiški kriminalisti so pred dnevi poželi nasad več kot 30 sadik indijske konoplje v bližini avto-kampa šobec; ugotovili so, da je ta vrt zasadil 21-letni Ivan T. iz Lesc. Kranjski kriminalisti pa so 12. julija aretirali Roberta B. iz Kranja, ki je v lokalu Ajda hotel prodajati indijsko konopljo; tam so pozneje odkrili še 200 gramov skrite konoplje. Oba storilca bodo ovadili zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili. • S. S.
Turke prepeljal čez mejo
Kranj, 19. julija - Slovenski državljan Šaip A. je 15. julija iz Ljubljane pripeljal 5 Turkov do državne meje v bližini Korenskega sedla. Od njih je dobil 400 dolarjev, nato pa jih napotil prek meje. Tujcem je prehod uspel, vendar so po obvestilu domačina o dogodku policisti ustavili storilca na Jesenicah. Ovadili ga bodo zaradi prepovedanega prevoza tujcev čez državno mejo.# S. S.
Prijeli spolnega iztirjenca
Kranj, 19. julija - Na Jesenicah so 14. julija prijeli M. K., rojenega leta 1954, ki so ga privedli k preiskovalnemu sodniku zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na mladoletno osebo. Najmanj od julija 1992 je večkrat izvrševal razna nedovoljena dejanja nad svojim otrokom.• S. S.
TELEFON
TRGOVINA - SERVIS
IMATE TEŽAVE 8 SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava aiušnega aparata, baterije, manjša popravila). OATTON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS I Iskra - Canon- Panasonic I Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure.
tulefaksi - žični in brezžični telefoni ■ tajnice - centrale - zaščite - telelonske ključavnice - kretnice • kabli ■ vtikači • vtičnice
prodaja na drobno m debelo - rabati
Kmetovalci! Ugodne cene NAKLADALNIH PRIKOLIC SIP 17 m3 = 472.017 SIT, 19/9 = 568.420 SIT, TROSILCEV Orjak 25 = 266.511 SIT in Orjak 40 «359.121 SIT, KOSILNIC Twist 170 = 460.000 SIT, ROTO 220 = 304.470 SIT, ROT0165 = 225.536 SIT in ROT0135 = 197.880 SIT. Pokličite Kmečki stroj Škofja Loka, tel.: 622-311.
MALI OGLASI
g 217-960~
APARATI STROJI
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaksi, telefonske centrale, zelo ugodno. 11632-595 14511
ŠTEDILNIK, rabljen, dva plin dva elektrika, cena 8000 SIT, poceni prodam, 0 215-208 isgrr
BOJLER, 50 literski, prodam. Toma-ševič, Otoki 20, Železniki. ismi
TRAČNO BRUSILKO in stroj za CEPLJENJE kratkih DRV, prodam. • 65-564 17003
ŠTEDILNIK Emo. na trda goriva, prodam. S 622-667 17011
BARVNI televizor, prodam, 0 218-
351 17027
Starejši rabljen TRAKTOR, do 5 KS. kupim. O 061/738-619 17145
GLASBILA
FRAITONARICO Planinko - Melodija, kot nova, rdeča, s pottoni, B-S-AS, prodam. O 70-015 170S7
montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene
LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel. «ax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel. tax: 222-1 50
20 kubičnih metrov, BUKOVIH DRV, kupim. S 802-224 17014
STREŠNA OPEKA, strešnik, roza barva, 200 kom., kupim. S 65-099
17050_
VRČ brez pulzatorja, za MOLZNI STROJ Alfalaval, kupim. O 720-186
17059
GR. MATERIAL LOKALI
Aluminij PLOČEVINO , 0.5 in 0.8 mm, prodam. Cena za kg 250 SIT. S 061 781-269_15624
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM angleščino in kemijo. 0 064/328-488_12731
KNJIGE, za 4. letnik Ekonomske srednje sole, prodam. 0 82-210
KNJIGE, za 6. In 7. razred osnovne šole, prodam. 0 324-672, po 19. uri.
17004
INSTRUIRAM, matematiko, fiziko, statistiko, mehaniko, računalništvo, pridem na dom. O 327-705 17020
Uspešno INSTRUIRAM angleščino, za osnovne in srednje šole. 0 328-
480_17052
KNJIGE za osmi razred, osnovne šole, rabljene eno leto, prodam. 0 325-543 17118
KUPIM
Odkupujemo starinsko POHIŠTVO In ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0 064/221-037_11799
PODJETJE V MIROVANJU, kupim. 0 57-746 10970
KAMNIT PORTAL vhodnih vrat in dveh oken stare kmečke izbe, ter GORENJSKE GAUTRE, kupim, tt 061/324-281 17010
PC 286, z barvnim monitorjem In tiskalnikom, ugodno prodam. 0 242-148_17042
GLASBENI STOLP c CD-jem. cena 25.000 SIT. prodam. 0 632-905
17047_
PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno prodam, 0 632-
595_17063
Malo GREBENSKO MOTORNO KOSILNICO Agroal, prodam. Zalo-kar, Okornova 3, Kranj. i7oee
PRINTER STAR LC 10 in KUPER za spajanje furnirja, ugodno prodam. 0
57-313_17072
Malo rabljen COMMODORE 64, prenosno cmobelo televizijo, prodam. 0 51-652 17086
Dvobrazdni IZKOPALNIK krompirja prodam. Selo 22, Bled, 077-334
17134
Več denarja za preventivo
Mladi so vedno bolj agresivni
Jesenice, 19. julija -Ravnatelji jeseniških osnovnih šol že nekaj časa opozarjajo na naraščajočo vzgojno problematiko, na vse pogostejša fizična in psihična obračunavanja med osnovnošolci. Tako tudi v.d. ravnateljica največje jeseniške osnovne šole Tone Čufar Mili Ilenič pravi, da bi morali zaradi teh problemov nameniti nekaj denarja za sposoben kader, ki bi poskušal zajeziti te pojave in predvsem pomagati otrokom, ki hudo občutijo bremena časa in družbenih razmer. Mili Ilenič pravi, da bi se morali bolj ukvarjati s problemi otrok, ki imajo normalne sposobnosti, v družini pa so stalni problemi. Šolska spodbuda ni dovolj, saj otroci zelo hitro postanejo neuspešni, preživljajo prosti čas brez nadzora, starši ne vedo dovolj o svojem otroku.
Njenemu mnenju se je pridružila komisija skupščine občine Jesenice za družbeni nadzor, ki ugotavlja, da je na Jesenicah vedno več mladinskega prestopništva, kar sta v svojih poročilih povedali tudi že občinski sodnik za prekrške ter Policijska postaja Jesenice. Zato predlagajo, da se podpre izdelava in sofinanciranje preventivnega programa, pri katerem bi sodelovali Center za socialno delo, šole, zdravstveni zavodi, sodnik za prekške in Policijska postaja. • D. S.
Tudi voznice so vinjene
Kranj, 19. julija - Minuli četrtek so imeli kranjski policisti veliko opravka z voznico Alenko B. iz Kranja, rojeno leta 1952. Le-ta je z osebnim avtom alfa romeo vozila po kranjskih ulicah z neprilagojeno hitrostjo. Najprej je na Koroški cesti trčila v osebni avto z lahkim priklopnikom, vendar se ni ustavila. Nadaljevala je vožnjo po Gregorčičevi ulici na cesto Staneta Žagarja, kjer je zapeljala čez nasprotni vozni pas na pločnik in parkirišče pod trgovino Živila. Tam je trčila v parkiran avto in izložbeno okno ter fasado trgovine. Na objektu
Na Bledu ali v bližnji okolici, najamemo POSLOVNI PROSTOR, od 60 do 100 kvadratnih metrov. Mleko Bled d.o.o. 0 77-506 15995
OPREMLJEN LOKAL, v prizidku, primeren za okrepčevalnico ali bife, lasten vhod, parking, prodam. Kle-menčič, Cegeinica 25, Naklo. 17044
V centru Kranja na odlični lokaciji, ODDAMO pisarniške prostore, dve sovi 50 m2 in ena soba 30 m2 v prvem nadstropju, ter dve sobi 30 m2, v prvem nadstropju, in lokal za trgovino v prvem nadstropju v prvem nadstropju 12 m2, lokal za mirno obrt 60 m2 in trgovino 45 m2 v šk. Loki, ter opremljen gostinski lokal na Bledu. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693 17143
je nastalo za okrog 70 tisočakov škode, na avtu pa za približno 1 milijon SIT. Voznica jo je odnesla le s sledjo poškodbe. Njeno ravnanje na cesti je policistom pojasnil preizkus z napravo za odkrivanje alkoho-liziranosti, ki je pozelenela v celoti.• S. S.
Devet nezgod v enem tednu
Kranj, 19. julija - Delavci UNZ Kranj so v tednu med 12. in 19. julijem našteli 9 prometnih nezgod s telesnimi poškodbami udeležencev. V nesrečah se je ranilo 10 oseb, dve nezgodi pa sta se končali tudi s pobegom voznikov. • S. S.
KOLESA
TOMOS COLIBRI, prevoženih 600 km, prodam. 0 401-260_16583
GORSKO KOLO a Snimano opremo In Ponv kolo, prodam. 0 181-101, dopoldan._imm
MOŠKO KOLO Rog, na pet prestav, prodam. 0 327-155 17005
Tomos AVTOMATIK A3 MS, nerabl-jen, cena 58.000 SIT, prodam. 0 733-241_17016
DIRKALNO KOLO Pinarelo, oprema Campagnolo in Look pedala, prodam. 0 324-596_17028
MOPED Tomos Avtomatik, nov, 10% ceneje, prodam. 070-009 17029
KROS MOTOR Suzuki, 125 kub., letnik 1985, odlično ohranjen, cena 1600 DEM, in ostalo opremo, prodam. 324-146 17077
Odlično ohranjeno TEKMOVALNO KOLO Personal, poceni prodam. 0 51-652_17086
BT 50, črn, dodatno opremljen, prodam. 0 312-463 17006
TOMOS AVTOMATIK, letnik 1990. prodam. Beleharjeva 6, Šenčur. 0 41-388 17146
NAJDENO
Na Planini II., zgubljena stara MOTORNA OČALA 0 325-517i7078
OBVESTILA
TRIO ali DUO vam igra na porokah, lokalih, veliko petja. 0 70-015 17068
NARODNOZABAVNI ANSAMBEL z Gorenjske, išče BASISTA • barito-nista. 0 723-044. ali 725-546 17071
OBLAČILA
NAJNOVEJŠIH ,
SATELITSKIH
ISTEMOV "AMSTRAD
SUPER SLIK?" 29 RADIJSKIH PROGRAM*^ GRAFIKA NA EKRANLKANGLVNE^ GARANCIJA, OBROKI — ^ ^
Z MONTAŽO SAMO O oV
* SISTEMI ZA VEČ STRANK*
SAr VRHOVNI^
Sk.loka. oodeSi^ 12*5 TEE: 064 633-425
OTROŠKI VOZIČEK, avtose^ previjalo mizo, vse novo, na obf&j prodam. 0 41-269
KOMBINIRAN voziček in otroj posteljico z jogijem, prodam. • 5 965_ 1"?
OTROŠKO POSTELJICO, z In Chicco stolček, prodam. U 794 1*
OSTALO
SUHA DRVA, gaber in hrast, dam. 0 401-249__JjJ,
ZIDANO GARAŽO, 15 kvadr»*J metrov, pri sodišču v Kranju, ug°^ prodam. 0 211-912__Jjj'
ŠTAMPIUKE in FILMI, po naro*J Etlgraf. 0 681-556__
Dve ŽENSKI TORBI, malo no**'
skoraj novi, prodam.
18997
633-720
TO
PLOŠČATO ŽELEZO 5x50, v kotu* 25% ceneje, prodam. 0 738-170
18999
HRASTOV PARKET, 55 kvadra^ metrov, prima kvaliteta, 250x50x20, ugodno prodam. 0 ', 790__jj;
SUH ŽAGAN LES. 2.5, 5, 8 «J prodam. Praše 8, Mavčiče. J>
40 kvadratnih metrov, macesrKrvfjJ'■ LADIJSKEGA PODA. Izredne ka^ vosti, prodam. 47-627__
Nerabljeno ČELADO za mop*. številka 58, prodam. 0 51-652J^
BANJO Kolpa San, novo. DTOd*^
0 633-165
GAJBICE okovane prodam, ^ -ugodna. Tupaliče 59
PRIDELKI
KORUZO v zrnu, prodam. Smled[J 0 061/627-028__J>
PŠENICO, prodam. 0 49-269J^
PŠENICE, 2 toni, prodam. Ahčin,^ Brnik 34. Cerklje._
Vsak dan SVEŽE rezano CV&h Gladiol - različnih barv, prodfj Luže 22/a, Visoko. 0 43-016 ^
DROBNI KROMPIR, prodam. • J 172__ij
DROBNI KROMPIR, prodam-jj 422-637
POSESTI
__
ZAZIDLJIVO PARCELO. 650 »jj dratnih metrov, Puštal-škofja L**, lokacijsko in gradbeno dovoljenj' delu, cena 70 DEM na kvadr^ meter, prodam. 0 691-695 1f/
5.9 HA, gozda po 0.4 DEM/m2 in * HA, gozda po 0.8 DEM/m2, prod« Parcele so v bližini Krope. 0 066/2*. 178
V Sv. Duhu (Šk. Loka), prodamo', menjamo, za dvosobno stanovanj*^ doplačilom, novo dvostanovanpj hišo, z doplačilom. 0 214-67*' 218-693__^
Nove hiše podamo: lepo enod<l5 žinsko v Kovorju in dvojček v OJ5 Martuljku, Manjšo NEDOGRAJE^ v Zasipi pri Bledu in Slapu £
"Ml
irafllf
Begunjah: STAREJŠO manjšo v čah in Stražišču pri Kranji
Gorenji vasi (šk. Loki), lepo ohrajj no dvostanovanjsko v Begunj«,, Hotavljah in drugje. Prodamo Tff; NIK pri Posavcu (Podblica), PA
Belo POROČNO OBLEKO, št. 38, ugodno prodam. 0 631-627 17064
OTR. OPREMA
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in Chicco STOLČEK, prodam. 0 632-794 16983
OTROŠKI VOZIČEK in hojlco. pro-dam. 0 311-785 17008
vrhu,
Klicanj
ltvcu (Zg Otok) ter gozd In pa£j pri Kamni Gorici. Kupci ne provizije! APRON NEPREMK
odicaj^
ga
_ 214-674 IN 218-693 jff
RAZNO PRODAJ
MIKROVALOVNO PEČICO Crov^J, šotor za dve osebi, prodam. 0 "a 101, dopoldan. 1^
b 331-339
dosiava h/a vsak dan
OO 9. OO 23- URP
Torek, 20. julija 1993
MALI OGLASI, OBVESTILA
19.STRAN • GORENJSKI GLAS
PIESTA CLX od 17500 DEM • •tSC0RTCLX od 23200 DEMj ;M0NDE0CLX od 29900 DEM.
; INF. VRBA d.o.o., Kranj-. tel. 064/ 218-454 1
PREMOG, krožno žago, šivalne psa Volčji Spic, prodam, 0 i]2-239__17020
Sobni TRIM KOLO, električni RA-"JATOR, 5 literski BOJLER, prodam. • 213-419 17107
^^^^^^amaamamt^mmmammmammmmmmmmmmmmmm
STAN. OPREMA
POSTELJO s psiho, ter PISALNO ^i|0 2 stolom, prodam. 0 401-270
Opravljam storitve z rovokopačem. •78-615 1713»
STORITVE
I SERVIS vam nudi popravila TV, I!rfc9' HI-FI naprav vseh proizvajal-
NEDOKONĆANO HIŠO, v Zmlncu pri škofji Loki, prodam. 0 621-474, dopoldan. i7oso
Slovenska družina, poceni odda, GARSONJERO v Opatiji. 0 051/ 271-936, od 18. do 20. ure. 170M
Ženska odda SOBO, s kopalnico, ženski - Slovenki. 0 48-621 170M
TRIINPOLSOBNO stanovanje, 83 kvadratnih metrov, prvo nadstropje, prodam. Partizanska 27, Kranj -zraven letnega bazena. 0 213-666
17043
Mlada družina najame GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE, v Kranju. 0 326-134, popoldan. 17090
V bližini Kranja, prodam, starejšo HIŠO, z nadomestno gradnjo ali zamenjam za stanovanje. 0 631-
259 17092
V prodaji Imamo veliko različnih STANOVANJ po ugodnih cenah. Na Planini in Vodovodnem stolpu, v Kranju. Stanovanje prodamo v Tržiču, dvosobno, dvoinpol In trosobno stanovanje, na Jesenicah dvo in trosobno stanovanje v Lescah garsonjero, eno in enoinpol sobno ter veliko drugih. Zamenjamo tudi lastniška stanovanja. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 In 0 218-693
17144
Radovljica! Prodam enosobno stanovanje, 37 kvadratnih metrov, pritličje, brez CK, ohranjeno. 0 714-682 in 736-489 In 81-075 17147
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. 0 66-568 i703e
ŠKODO, letnik 1975, prodam. Tene-tiše 38. 0 46-324_17037
R 4, letnik 1984, registriran do 3/94, cena 1300 DEM, prodam. 0 51-636
17045
421-
17046
-»-v, ni-M naprav vseh proizvajal- m—■
Sjg^&i&^K VOZILA DELI
k°PKUPUJEM in POPRAVLJAM ^rnbolirana vozila. 0 241-168
AVTODVIGALO za popravilo streh, S^fT-nje opaža ter obžagovanje Z^vja vas čaka. 0 733-120 15590
POPRAVILO in MONTAŽA rolet In 2^1- 0 061/376-783_15700
.Rovinjske ZAŠČITNE MREŽE za okna vam Izdelamo po nar-
ICllU 0 82-104 16402
RESTAVRIRAM starine, ročno slikam ^ekst«, stene, steklo. 0 57-719
.bombažne majice več vrst,
bombažne TRENIRKE, cene jjgodne. 0 241-038_16562
Zidarska FASADERSKA DELA, in •daptaclje, renoviranje starih Objektov. 0 41-494 16692
PHt|ar servis, TV-V1DEO-HIFI, na-' prav uradni servis SHARP, popravljamo tudi naprave vseh drugih
proizvajalcev. Smledniška c. 37, Kranj, 0 323-159_ 17039
ŽAGAM DRVA na območju občine franj in Tržič. 0 57-214 17061
Izdelava, postavitev, Pergol-brajd,
Ikonskih ograj, Kovina-ies.
•57-214_17062
SATELITSKE ANTENE, vrhunske ^•ke, 120 kanalov, z garancijo, S0* 470 DEM. 0 310-223 17079
JAPETNIŠKA DELA, Izdelava zaves, Seganje PVC talnih oblog. 0 715-
*W 17063
^Kvalitetno izdelujemo CINKANE ^fNJAKE In ŽEBLJE, različnih ?«*ln. Prebačevo 32/A. "
CITROEN avtoodpad, rabljeni rezervni deli in odkup vozil Citroen za avtoodpad. 0 692-194_mm
MOTOR z menjalnikom od ZASTAVE 750, generalno obnovljen, prodam. 0 421-234_16M7
Za SAM ARO, letnik 1988, 3 vrata, kupim prva leva vrata. Kuhar, Preska 20, Tržič. 17041
P 126. letnik 1984, prodam. 233
YUGO 45, letnik 1987. prodam. 0 725-185 17048
YUGO 45. letnik 11/88, prevoženih 37.000 km, cena 3600 DEM, prodam. 0 66-621 17063
ZASTAVA 101, starejši letnik, cena 1000 DEM, prodam, štupar. Vodiška 68, Vodice. 17054
W HROŠČ, letnik 1976, registriran do 9/94, delno obnovljen, cena 1900 DEM, prodam. 0 066/22-178 17056
ZASTAVA 101. letnik 1981, prodam. 0 631-674 17064
ODKUP, prodaja in prepis vozil. 0 323-171 let. 12, Mobitel 0609/612-
030 17073
LADO 1500, letnik 1981, registrirano do 7/94, prodam. 0 736-415 17078
FIČOTA, letnik 1983, registriran celo leto, ugodno prodam, šučur, Groharjevo nas. 5, škofja Loka. uoeo
126 P. letnik 1987, cena 2100 DEM, registrirana do 10/93, prodam. 0 51-938 17086
R 4, letnik 1988, zelo ohranjen, cena 8000 DEM, prodam. 0 422-200
17089_
LADO RIVO 1300, letnik 1989, registrirano do 6/94, brezhibno, poraba 7.8 litra, prodam. 0 47-110
17095
ZAPOSLITVE
Redno zaposlimo dva območna VODJA za delo z ljudmi. Delo je dolgoročno. Vsi interesenti naj pustijo svojo ponudbo na 0 328-949
Iščem delavca za pomoč pri splošno KIPARSKEM delu. Bohinec, Radovljica, Šercerjeva 1. 0 715-814 16742
Zaposlimo OFSET TISKARJA, za vodenje tiskarne. 0 43-252 16743
DOBER ZASLUŽEK, možnost napredovanja, nudim. 0 620-565 16978
Iščem KNJIGOVODJO iz Kranja, za vodenje poslovnih knjig. Šifra: OBRT
Gostilna Pristave, išče KUHARJA ali KUHARICO. NATAKARJA ali NATAKARICO, pomoč v kuhinji, za pravo osebo, prava plača. 0 723-35617009
Oddam ZIDARSKA DELA. naju-oodnjšemu izvajalcu. 0 720-195
Iščem fanta za pomoč v MIZARSKI STROKI. 0 331-613_itosi
Iščem delavca za pomoč pri SPLOŠNO KLEPARSKEM DELU, možna tudi priučitev. Bohinec, šercerjeva 1, Radovljica. 0 715-814
Sodelujte pri prodaji uspešnega KNJIŽNEGA PROGRAMA, najboljši posebno nagrajeni. 0 632-330 in 50-846 17091
Iščem TRGOVKO za delo v DELIKATESI, delo je izmensko, pogoj praksa in bližina Kranja. 0 217-561 17100
Iščem žensko srednjih let, za delo v GOSPODINJSTVU In negi bolnika. Nudimo stanovanje, hrano in nagrado. 0 061/612-738 17121
KOZO dobro mlekarico, prodam. 0 76-383 17123
Teleta SIMENTALCA starega en teden, kupim. 0 43-483 17127
Teličko SIMENTALKO, staro tri tedne, prodam. Žabnica 43. 17128
PUJSKE - odojke, prodam. Pokopališka 4, Kranj. 17130
TELIČKO, po izbiri za pleme, prodam. Mavčiče 40. 0 401-171
17131_
Črne PRINAŠALCE z rodovniki, prodam. 0242-242 17137
IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE
ZASTAVO 128 SKALA, letnik 1988, prodam. 0 714-464__
Prodam Z 101, letnik 1985. Cena po dogovoru. 0 57-015. dopoldan
\ii:<;v\iii.iv
R 19, letnik 1989, prodam. 615 in 217-478
t 41-
17007
426,
Popoldan.
326-
JJOLIRAM CEVI, centralnih kurjav, z ""minijasto pločevino, cena ugodna. •329-374 17110
.FRIZIRANJE na vašem domu. 0 ^-836 17113
STANOVANJA
V Kranju na Zlatem polju, prodam. ™2r*> stanovanje. 95 kvadratnih KS"*. vseljivo takoj, cena 69.000 SP*- 0 329-875. v petek od 16. do S X*. v sredo od 10. do 13. ure In ^J6. do 19. ure.
tenk
$ SAMSUNG
0»ctror*c6
^SEBNA roLETNATONuSl
IV 37 cm 33.520 SIT I
llL63cmTTX
43.100 SIT I 64.980 SIT I
^3>cmnX 36.940 SIT
^crnTO 49.930 SIT
n/72cmnXstereo 96.590 SIT V|3EOREKORDERJIod 39.670 SIT HIR STOLPI od 41.730 SIT
C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 0(j9.do 12. in od 15. do 19. ure
S tem kuponom vam 00 "»kupu poklonimo -2V1PEO KASETI
VOZILA
TOVORNI AVTO 1217. letnik 1979, prodam ali zamenjam za osebni avto. Škofja Loka. 0 621-414_18667
Odločno ohranjen KOMBI FORD Tranzet, zelo ugodno prodam. 0 713-278_16691
Odkupim KARAMBOLIRANO VOZILO, od letnika 1987 dalje, tudi totalkol 0 218-941 ieao7
R 4 , letnik 1991, cena po dogovoru, prodam. 0 82-188 ie844
LADO RIVO 1500, letnik 1987, prodam. 0 78-013_18927
ZASTAVO 128, letnik 1985. ugodno prodam. 0 57-336 16969
126 P, letnik 1987, registrirano do 2/ 94. cena 2000 DEM, prodam. 0 50-023, popoldan. 16*71
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991. bele barve, ugodno prodam. Nadi-žarjeva 13. člrče, Kranj._16973
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. 0 212-310 popoldan In 76-067 mn
ZASTAVO 101, letnik 1984. registrirano do 4/94, prodam. 0 Vujovič, Rudija Papeža 34, Kranj. 10979
ZASTAVO 750, cena 1100 DEM, prodam. 0 241-162 16O6O
PEUGEOT 205 XR, 1360 KUB., metalna barva, letnik 1988, prevoženih 24.000 km, prodam. 0 725-230
16961_
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. 0 720-067 16*82
ZASTAVO 101, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. 0 83-353 i69ee
ZASTAVO 850, letnik 1984, cena po dogovoru, prodam. 0 421-588 16969
R 4, letnik 1985, prodam ali menjam. 0 632-271 16998
YUGO 45, letnik 1985, registriran do 12/93, odlično ohranjen, prodam. Svetina, Alojza Travna 23, Jesenice.
17001_
YUGO 55, letnik 1986, in R 4. letnik 1990. prodam 0 221-380 itoob
ZASTAVO 750, letnik 1980, cena 600 DEM, prodam. 0 311-785 17007
126 P, mašino z generalno In rezervne dele, poceni prodam. 0 682-730_17012
R 4 TL. letnik 1986, registriran do 6/ 94, prodam. 0 216-337_17013
R 21 TL, letnik 1989, in OPEL KADETT 1.2, letnik 1984, prodam. 0 422-522_1J016
MERCEDES 508, Furgon, letnik 1981, prodam. 0 47-844 17031
TOYOTA COROLA XL. letnik 1988, registriran do 6/94, prodam. 0 725-
604 17032
NISSAN MICRA GL. letnik 1986, registriran do 6/94, prodam. 0 725-
604 17033
ZASTAVO 126 P. letnik 81/82. registriran 2/94, prodam. 0 44-072, popoldan. 17036
ZASTAVO 750, letnik 1981, registrirano do 5/94, prodam. 0 715-142
17099_
R 5 Campus, letnik 1988, prodam. 0 329-221_171M
YUGO 65 KORAL. SCOOTER Meri 4 in APN 6, proda prva lastnica. 0 78-
991_17104
ALFA ROMEO GIULIETTA 1.6. letnik 1982, registriran do 4/94, prodam. 0 801-309 17105
TALBOT SANBO, letnik 1982, registriran do 7/94, ugodno prodam. Bijelič. T. Dežmana 2, Planina, Kranj.
17t08_
FIAT UNO 45 S, letnik 1986, prodam. Sp. Duplje 20._17111
ZASTAVO 750, letnik 1979, registriran do 3/94, prodam. 0 41-845 17112
FIAT UNO 60 F, letnik 1986, prodam. Sr. Bela 33, Preddvor. 17114
LADA SAMARA 1300, letnik 1988. rdeče barve, prevoženih 41.000 km, prodam. 0 310-575 17115
GOLF, letnik 1982, cena 4.700 DEM, prodam. 0 312-255 17116
YUGO 55 SKALA, letnik 1989, zelo lepo ohranjen, prodam. 0 312-255
MAZDO 323 F, letnik 1991, z maksimalno dodatno opremo, prodam. 0 325-543 ima
GOLF, diesel, letnik 1985, S paket, bele barve, pet vrat, ugodno prodam. 0 76-977, po 16. uri. 17120
R 4, vozno, registrirano do 4/94, cena 1000 DEM, prodam. 0 891-
084 17126
Karambolirana LADA SAMARA pet vrat, pet prestav, delno popravljena, naprodaj ali menjam. 0 736-686
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, 3 V, cena 1700 DEM, prodam. 0 403-
166 17129
Nov R 5 CAMPUS. prodam. 065-
038 17132
JUGO 45. letnik 1985, reg. 6/94 prodam za 1600 DEM. 043-155
17133
Zastavo 101 GTL 55. letnik 12/82. prodam. 0692-506 17135
Karamboliran RENULT GTL 4, prodam. 0682-164 17135
ALFO 33 1.3 S. letnik 1987, prodam. 0 622-135 17140
ŽIVALI
GRAHASTE IN RJAVE Jarkice. prodam. Stanonik. 0 65-546 10720
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za rejo, prodam. 0 733-232 16834
Samsko KOZO, staro 4 leta, dobra mlekarica, prodam. 0 736-946 16972
PRAŠIČE težke 20 do 110 kg, možna dostava, prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 0 714-376
16964
Dobrim ljudem, oddam, dva MAJHNA MUCKA, vajena čistoče. 0 725-
655 16990
Sansko KOZO, mlekarico, prodam. 0 78-598 16993
Bikca SIMENTALCA, za rejo ali zakol, prodam. 0 65-491 16994
MINI PUDUA čokoladno rjavega, starega 2 meseca, prodam. 0
435
323-
17021
Dva TELIČKA, stara 8 tednov, prodam. 0 65-817 17022
PRAŠIČKE, 30 kg, prodam. Allč Franc, Sv. Barbara 12, Škofja Loka.
17023
Težke PIŠČANCE za dopitanje. razne starosti, prodam. Drinovec Marjan, Strahlnj 38, Naklo. 17070
črno belega BIKCA, starega en teden, prodam. 0 310-768 17074
PERZIJSKE MUCKE, z rodovnikom, prodam. 0 633-461, zvečer. 17081
GRAHASTE JARKICE. prodam. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica. 0 214-855_170«
Mladiča IRSKEGA S ETRA, prodam. 0 310-300 17106
Bika SIMENTALCA, starega 6 mesecev, prodam. 0 061/621-01117109
štiri leta staro KOBILO, z žrebičkom, prodam. 0 061/783-241 17122
Prodajalna
ČRftA DANA
•   na Mohorjevem klancu Mk     vam nudi JH     črnino In žtlne I m     dodatke, takojšnji il     popravila oblačil,
konfekcijo In pletenine \ Jsdfc v črno-bellh tonih, • nogavice...
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi oče, sin, brat, stric
FRANC RUS
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 20. julija 1993, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranj, 20. julija 1993
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec
ANTON ŠMID - Piki
energetik v pokoju
Priznanega energetika bomo ohranili v trajnem spominu. ELEKTRO ENERGIJA
ZAHVALA
V 91. letu starosti je zaspala naša dobra, zlata babica, prababica, sestra in teta
ANTONIJA NOVAK
roj. Kette
Pokopali smo jo v družinskem krogu v Kranju.
VSI NJENI Kranj, Ljubljana, Kamnik, Zadar
V SPOMIN
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, dom je prazen in otoien, ker tebe več med nami ni.
19. julija mineva leto žalosti, odkar nam je nepričakovano kruta usoda za vedno mnogo prezgodaj iztrgala iz naših rok našega sina, brata in nečaka
ROBERTA FRELIHA
iz Davče
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ob njegovem preranem grobu.
VSI NJEGOVI Železniki, Davča, 19. julija 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in strica
LEOPOLDA ŠENKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se vaščanom GD Hrastje - Prebačevo za podarjeno cvetje, sosedu Jožetu Rozmanu za pomoč pri bolezni pokojnega moža, gospodu Jožetu Bohincu /.a ganljive besede, praporščakom, pevcem m za zaigrano tišino ter Društvu invalidov iz Kranja. Posebna zahvala
fospodu župniku iz Hrastja za lepo opravljeni obred in zvonarju rancu Vidicu. Zahvaljujemo se gospodu dr. Dušanu Bavdku za dolgoletno zdravljenje ter bolnišnici Golnik.
VSI NJEGOVI
Hrastje, 29. junija 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, tasta, strica, dedka, pradedka
CIRILA PERKA
iz Scničnega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tudi dr. Rusu, gospe Štefki Grašič, g. župniku, govorniku Martinu, gasilcem, zvonarjem in pevcem za lepo zapete žalostinke.
VSI NJEGOVI
Nova pridobitev za obiskovalce Bohinja
Pravi pasji dnevi (tudi na Gorenjsko) šele prihajajo
Osvežujoč hlad iz kanjona Mostnice v naJb,ižJ'bazen
V ajj Upravniki gorenjskih letnih kopališč so bili
Stara Fužina, 16. julija - Večina turistov, pa tudi izletnikov in dnevnih obiskovalcev Bohinja, ni mogla iz kraja, da se ne bi - če ne dlje - odpravila do slapa Savice. Pred dnevi pa so Bohinjci poskrbeli, da si bodo turisti lahko brez skrbi ogledali še eno naravno posebnost, kanjon Mostnice nad Staro Fužino. Ob kristalno čisti vodi ter hladu iz globin kanjona bodo lahko uživali ljubitelji narave, pa tudi tisti, ki se bodo tja zatekli pred poletno vročino.
"Skozi kanjon Mostnice je že do sedaj potekala nekakšna pot, ki pa je zaradi vremena z leti postajala vse slabša. Letos pa se je pokazala priložnost, da v okviru Turističnega združenja Bohinj, d. d., damo v program obnovitvena dela. Najprej smo uredili obstoječo pot, ki je peljala po desni strani kanjona v smeri Voj, na novo pa smo uredili staro, zapuščeno in propadlo pot po drugi stani. Postavili smo nekaj mostov in mostičkov, ki potekajo prek hudournikov, tako da je kanjon moč obiskati tudi ob slabem vremenu. Z mostom prek Suhe pa smo omogočili krožno povezavo poti na obeh straneh kanjona. Kot pridobitev je treba  omeniti  ureditev novega
parkirišča nad Staro Fužino, ki pomeni izhodišče poti v kanjon pri Hudičevem mostu. Parkirišče pa hkrati pomeni tudi izhodišče za vse, ki nameravajo iti v hribe v smeri Voj, Vogarja in Sedmerih jezer. Krajevna skupnost Stara Fužina je cesto namreč letos zaprla in začela pobirati cestnino za njeno urejanje," je ob petkovi predstavitvi nove turistične pridobitve v kraju povedal direktor Alpin-sporta v Bohinju Dušan Blazin. Za ureditev poti so večinoma poskrbeli z opravljanjem javnih del, kot so izračunali, pa bo prvi del urejanja kanjona stal okoli sedem tisoč mark.
Vendar pa z opravljenim delom pri urejanju kanjona Most-
Dve leti kasneje - S pop koncertom, ki so mu organizatorji dali naslov "Pokliči me nocoj", smo se minuli četrtek Pod skalco v Bohinju spomnili vojne za samostojno Slovenijo. "Vojna, resda kratka, je zahtevala življenja. Ostale so družine brez mož, očetov, sinov in bratov, TO pa brez nekaterih pogumnih borcev. Zato hvala vsem, ki ste prišli v Bohinj in vsem, ki ste omogočili prireditev. S tem ste pokazali svoj odnos do ljudi iz obdobja, ko je Slovenija zavarovala pot v samostojnost in enakopravnost držav v Evropi in svetu. Bodimo veseli, kljub dejstvu, da je življenje kakor čudna pot," je na prireditvi med drugim dejal pobudnik koncerta, general Janez Slapar. Več kot štiri tisoč obiskovalcev, med katerimi je bil tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo Štefko in številni drugi funkcionarji, pa je ob zvokih ansamblov Pop Design, Gaucho, Čukov, pevke Helene Blagne, godbe iz Gorij in Saša Hribarja uživalo do poznih večernih ur. • V. Stanovnik, Foto: L. Jeras
Jezersko, 19. julija - Prejšnji konec tedna in tudi včeraj je bilo po Gorenjskem veliko grmenja, nekaj točke, dežja pa toliko, da je namočil le površino zemlje. To pokaže tudi naša fotografija, na kateri je suha struga reke Kokre. Tudi vnaprej bomo morali biti previdni pri vsakdanji uporabi vode, sicer se lahko zamislimo nad našo prihodnostjo, ob suhih rečnih koritih in "vodi v prahu". # Alma Bakrač, foto: Janez Pelko
Čipkarski dan v Železnikih
Z odprtim prvenstvom Železnikov za zlato čipko se bo to nedeljo začel 31. čipkarski dan. V četrtek, 22. julija, bo ob 19. uri v kulturnem domu otvoritev razstave likovne skupine "Do-mel". V petek, 23. julija, se bo ob 16. uri pred Plavžem začel Živ - 2av, ob 21. uri pa bo večer podoknic pod lipo na Ra-covniku. V soboto, 24. julija, bo ob 16. uri tradicionalna nogometna tekma, ob 20. uri pa bo veselica 2 ansamblom Jev-ški. Ob 19. uri bo pred galerijo
muzeja otvoritev razstave čipk. Program letošnjega čipkarskega dneva bodo sklenili v nedeljo, 25. julija, z razstavo in prodajo čipk, tekmovanjem klekljane in veselico.
Na obiranje breskev
To nedeljo, 25. julija, Hortikul-turno društvo Kranj pripravlja izlet na Primorsko. V nasadu Branik si bo vsak lahko sam nabral breskve, v programu izleta pa je še marsikaj drugega. Prijave še danes in jutri od 16. do 18. ure v društvenem vrtu v kranjskem Prešernovem gaju.
Kanjon Mostnice je bil že do sedaj med ljubitelji planin dobro obiskan, saj si ga je poleti dnevno ogledalo med sto in dvesto obiskovalcev, z urejenimi potmi in mostovi pa pričakujejo podoben obisk kot k slapu Savice. Med prvimi pa sta si novo turistično pridobitev Bohinja ogledala tudi župan občine Radovljica Vladimir Černe in predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman. Foto: Lea Jeras
niče delo ne bo zastalo, saj imajo v načrtu tudi odprtje kanjona do planinskega doma na Vojah in ureditev poti po desni
strani db slapu Kropa, ki je večini obiskovalcev in tudi domačinom še nepoznan. # V. Stanovnik
Bled v poletnih nočeh - spi
Kazen je deset tisočakov
Bled, julija - Terasa blejskega Trgovskega centra je bila v poznih urah poletnih večerov najbolj priljubljeno in najbolj obiskano zbirališče mladih ljudi zlasti z Bleda in okolice. Poletno vzdušje, za katerega so skrbeli gostinci, ki imajo svoje lokale na tej terasi, pa je pritegnilo tudi marsikaterega tujega gosta. Vendar - po radovljiškem občinskem odloku o poslovnem času mora biti terasa po enajsti uri zvečer pogreznjena v tiho samoto.
Pred dobrim tednom je lastnike gostinskih lokalov v Trgovskem centru in drugod po Bledu presenetil obisk radovljiških inšpektorjev v spremstvu komunalnega redarja in policista. Okrog polnoči so sanitarni, delovni in tržni inšpektor opravljali kontrolo v omenjenih lokalih. Tržna inšpektorica je od lastnikov zahtevala plačilo kazni v višini 10.000 tolarjev zaradi prekoračitve poslovnega časa, ki po novem občinskem odloku (sprejet je bil 26. maja letos) velja le do 23. ure za gostinske obrate, ki ne nudijo hrane.
Prejšnji odlok je za vse gostinske obrate na Bledu določal poslovni čas do 24. ure, ob petkih, sobotah ter dan pred prazniki in med njimi pa do enih zjutraj.
Novi odlok velja za celo radovljiško občino in Bled kot turistični center pri tem ni nobena izjema.
"Za skrajšanje poslovnega časa so se radovljiški odborniki odločili zato, ker so se stanovalci v stavbah, v katerih so poleg stanovanj tudi gostinski lokali, pritoževali zaradi hrupa", je povedala Irena Jan, načelnica uprave za gospodarske in družbene dejavnosti v občini Radovljica. Po njenih besedah so za gostinske obrate v stanovanjskih objektih zato sprejeli poslovni čas do najkasneje 22. ure. "Za skrajšanje poslovnega časa ostalih gostinskih obratov, ki ne nudijo hrane, do 23. ure, pa smo se odločili na podlagi mnenja izvršnega sveta, da daljši poslovni čas podpira pijančevanje," je povedala Irena Jan. Lastniki gostinskih obratov v TC-ju pravijo, da je glavni problem, kar se pijančevanja tiče, novo odprta Drug store v Trgovskem centru. "Mladi imajo v tej trgovini 24 ur na dan možnost kupiti alkohol, zato naj raje pritisnejo na to trgovino, če res hočejo omejiti pijančevanje med mladimi," je dejala Jana Vidmar, lastnica lokala Apropos v TC-ju. Večina lastnikov lokalov kazni za prekoračitev poslovnega časa ni hotela plačati, ker, kot so povedali, o novem odloku niso bili obveščeni. Tržna inšpektorica Marija Morič je dejala, da neobveščenost lastnikov ne more biti opravičilo za kršenje odloka, saj je bil odlok objavljen v Uradnem listu Slovenije.
Občinski odlok zdaj gostinci poznajo in se ga tudi držijo, kar se pozna pri njihovem poslovanju.
"Vsi plačujemo visoke najemnine za to, da imamo lahko mize na terasi, te pa so zasedene šele po deseti uri zvečer. Lahko si mislite, s kakšnim težkim srcem začnem ob enajstih zvečer preganjati goste, ker moram pač zapreti lokal," je dejala Cvetka Capuder, lastnica Čajnice v TC-ju. Prizadeti pa niso samo lastniki lokalov, ampak tudi njihovi gostje. "TC je bil zvečer raj za tiste, ki ne maramo hrupnih nočnih lokalov in ki se nam zdi pijača v hotelskih restavracijah predraga," je povedala Sonja A., ena od stalnih gostij lokalov v TC-ju. "Zdaj pa nam preostane le še posedanje ob jezeru," je dejala. • Suzana Adžič
Upravniki gorenjskih letnih kopališč so bili v prvih julijskil1 dnevih ter minuli konec tedna zlasti predvčerajšnjim s število* obiskovalcev zadovoljni. Vremenarji napovedujejo nov val pc letne vročine, po prehodu hladne fronte v tem tednu, in v petek se (po pratiki) začnejo pasji dnevi!
Na Gorenjskem imamo kar precej urejenih letnih kopališč, I" v vročih poletnih dnevih nudijo svojim obiskovalcem poleg k0* panja tudi razne druge športne aktivnosti in osvežilno pijačd' Vsa kopališča pa imajo tudi urejena parkirišča. Da bi se prepr1' čali, kakšno je stanje, smo jih nekaj obiskali. Med drugim nas j* seveda zanimalo tudi, koliko mora obiskovalec odšteti iz svoj* denarnice za vstopnino. Naša ugotovitev: za kakovost, ki jo i0" renjska letna kopališča ponujajo, so cene zmerne - na ljublja"' skih kopališčih so namreč za polovico višje.
Na kopališču v Tržiču morajo odrasli za vstopnino odšteti 2$ tolarjev, otroci do 15. leta starosti 100 tolarjev in predšolski otroci 50 tolarjev. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure, t* zen ob petkih do 18. ure, kajti ta dan je od 22. do 23. ure kopali*' če odprto tudi za nočno kopanje. Posebna ugodnost je meseČfl* vstopnica za izbrano enomesečno obdobje (cena. 2.000 tolarji za odrasle in 1.000 tolarjev za otroke do 15. leta).
Na kranjskem kopališču je vstopnina za odrasle 200 tolarjcy: za študente in dijake 150 tolarjev in za otroke do 7. leta starost 100 tolarjev. Kopališče je odprto od 9. do 18. ure. Kot nam je p0" vedal upravnik kopališča, poteka vsak dan od 9. do 10.30 ure V čaj za neplavalce.
V Kropi so nam povedali, da morajo odrasli za vstopnino n,8' šteti 120 tolarjev, otroci od 7. do 14. leta starosti 80 tolarjev if1 otroci do 7. leta 40 tolarjev. Konec tedna pa je vstopnina neko'1' ko dražja. Kopališče je odprto od 9. do 18. ure.
Kopalci - pozor!
Mnogi od vas v vročih poletnih dnevih iščete kopalne uiti' ke tudi izven območij urejenih kopališč, na tako imenovanih neurejenih kopališčih, ki pa so glede svoje neoporečno" sti dvomljiva. Zato objavljamo izvide preiskav vod na ome-njenih gorenjskih kopališčih, ki jih je dne 14. julija 1993 posredoval glavni republiški sanitarni inšpektor, mag. JoU Šamu. Rezultati preiskav voda kažejo na kemično in bakteriološko oporečnost Save v Dragočajni, na Zbiljskem je-zeru in v Črnučah. Tudi Sava Dolinka pod mostom Šobec - Bodešče ni primerna za kopanje zaradi kemične in bak' teriološke neustreznosti, medtem ko Sava Dolinka v Rib-nem nad in pod mostom, pa tudi pod mostom Selo po kemičnih analizah ustreza za kopanje, bakteriološke analiz1 pa kažejo, da je Sava Dolinka na teh dveh kopališčih neustrezna za kopanje. Tudi Sora v Goričanah je preveč onesnažena, da bi bilo kopanje v njej primerno.
Po preiskavah kopalnih vod na neurejenih kopališčih
pa Blejsko jezero v Zaki, na Grajskem kopališču, pri hotelu Toplice, Vili Bled, regatnem centru ter v Mlinem, kaktf ( tudi Bohinjsko jezero v avto kampu Ukane, na kopališč Pri Janezu in na Fužinarskem polju v celoti ustrezajo stat' dardom ter sta jezeri torej primerni za poletno osvežite* Enako velja za znano kopališče na Radovni na opuščenem rudišču Kreda.
Drugih gorenjskih vodotokov ter neurejenih kopališč 9 preiskave republiški sanitarni inšpektoriat ni zajel.
S kolesi naokrog
Če bo jutri (sreda, 21. julija) lepo vreme, vabi kolesarska sekcija Društva upokojencev Žirovnica na pozno popoldansko potepanje od Žirovnice na Bled in nazaj. Odhod ob 17. ure izpred DL) Žirovnica.
Na Strelovec in Krofičko
Kranjsko planinsko društvo to soboto organizira planinsko turo v Logarsko dolino, od koder se bodo pohodniki najprej povzpeli na Strelovec (1763 m) in zatem še na dvotisočak Kro-fičko. Prijave v pisarni PD Kranj ali po tel. 064/212-823.
V Radovljici in na Šobcu so razmere nekoliko drugačne, s*J imajo poleg dnevnih obiskovalcev tudi goste iz svojih avtokai^ pov. Za zunanje obiskovalce je v Radovljici vstopnina za odras' 200 tolarjev in za otroke 150 tolarjev. Ob koncu tedna je vstop"1' na dražja za 50 tolarjev. Kopališče je odprto vsak dan od 10. 0° 18. ure. Na Šobcu pa je vstopnina za odrasle 80 tolarjev in & otroke 40 tolarjev, poleg tega pa je potrebno odšteti še 200 tolaf' jev za parkirnino. Kopališče je odprto od jutra do večera.
Obiskali smo tudi Grajsko kopališče na Bledu, kjer smo zvede' li, da je vstopina za odrasle 200 tolarjev, za otroke 80 tolarji popoldanska vstopnica pa je nekoliko nižja. Kopališče je odprt? od 7. do 19. ure. Blejsko jezero je letos presenetljivo čisto, in Jl' cer zaradi občutno manjšega števila gostov v hotelih, nam je p? vedal upravnik kopališča. Lučke, ki so v soboto zvečer osvetlj*' vale gladino jezera, pa so že potonile. ..
Za konec našega potepanja po gorenjskih letnih kopaliŠ^ smo obiskali še penzion Rezka na Hlavčih Njivah nad Poljans*0 dolino, kjer poleg hrane in pijače v okrepčevalnici nudijo obisk0' valcem tudi kopanje na njihovem odprtem kopališču, ki je odpf' to vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina za odrasle znaša 250 1°" larjev in za otroke do 14. leta starosti 150 tolarjev.
Po besedah upravnikov kopališč ima vsako kopališče osnov", opremo, kot so garderobe in slačilnice, tuši itd, za varnost ob'' skovalcev pa skrbi reševalna služba. Poleg tega dnevno kontrol'.' rajo čistočo in temperaturo vode. Voda ima v glavnem 25 stopM' razen na Bledu, Šobcu in v Kropi, kjer ima okoli 22 stopinj. ^ datke o temperaturi vode redno objavljamo v Panorami v vj^ menski rubriki. Na gorenjskih kopališčih pričakujejo, da se b število obiskovalcev še povečalo, predvsem na Bledu in Šobc^ kjer se prava sezona začenja šele sedaj sredi julija.• Tatjana Kr' melj