Ą slraho. Amerikanca Malcolma Campbella, ki Je dosegel v sv_jem dirkalnem avtomobilu več nego 437 km na uro, vprašujejo, če je že občutil v očigled smrti strah. Nekoč je le odgovoril: »Da, enkrat. Strahotni občutek se me je oprijel ne na dirkališču, ampak tedaj, ko sem iskal zaklad.« Doživljaj groze je opisal Campbell na prigovarjanje prijateljev V inozem&kem časopisu takole: Pripoveriovanja o treh zakladih. »Najbrž ni nobene obmorske luke, po kateri bi ne bdli s. . i pomorščaki raznesli vesti o oddaljenem otoku, na katerem se nahajajo skrivnostno zakopani zakladi. Na ta način sem zvedel tudi jaz lepega dne zgodbo o bajnem zakladu, ki je bil zaupan majki zemlji in bi naj počival nekje na Kokos otoku, 400 milj od obale Kolumbije (Južna Amerika). Stari uornar ali morski medved, ki mi je pr_poved_val o zakladu, mi je zagotavljal, da je ta zaklad največji, kar jih jfe sploh bilo kedaj s.kritih v zemljo. Skrivnostni zaklad obstoji iz treh. Eden izvira od proslulih morskih roparjev. F-lvarda Dawesa in Dampierja. Nisgo- .. vrednost znaša 20 milijonov funtov. Bogastva izhajajo iz ameri-ke države Nikaragua. Drugi zaklad je od ban'-" . Eenita Bonitas, ki je znan v zgodovini morskih tolovajev pod imenom »krvavi meč«. Ta sl&dnji je skril na Kokos-otočju raznih dragocenostl za 10 miljonov funtov. Če bi ml tudi ne uspelo, da bi dvignil prva dva zaklada, bi mi še preostal zaklad škotskega kapitana Thompsona, ki je izropal cerkev v Limi in svetišča po drugih večjih mestih južnoameriških držav. Sklep: poiskati zaklade. Ko sem vse zgoraj navedeno slišal, sem se podal leta 1924. na Madeiro (otok ob zapadni obali Afrike) na počitnice. Med potjo mi je pripovedoval kapitan, skoz in skoz verodostojen mož, o zakladu, katerega bl naj bili skrili morski tolovaji na otoku Salvadge. V hotelu na Madeiri sem zadel na prijatelja Lee Guinessa, znamenitega tekača, ki je bilbaš kar dospel z več tovariši iz Afrike. Nekega dne sem ga vprašal za šalo, ali bi ga ne miikalo, da bi z menoj iskal skrivnostno skrite zaklade. Moj predlog je bil sprejet z navdušenjem. Sklenila sva, da se l>ova pripravila za pot v Londonu. Predvsem sva proučila o Kokos-otočju in o morskih roparjih vse, kar je že bilo objavljeno o zadevi do tedaj 20 tozadevnih — brezuspešnih ekspedicij. Nato sva se podala na morje na ladji z 12 možmi spremstva. Vzela sva še s seboj admirala Micholsona in enega psa. Neobljuden otok. V .etrtek meseca februarja smo se usidrali pred otokom. Izkrcala sva se jaz ter admiral. Doznala sva, da je otok neobljuden in sva prebila na njem prvo noč. Po vsem dotedanjem pripovedovanju smo bili vsi pripravljeni na obisk zlih duhov, a o teh ni bilo ne duha ne sluha. Noč je bila mirna in spala sva nemoteno. Drugo ju+ro sva se podala na težavno delo, s "¦ .terim sva pričela pri vzhodu solnca in _-.hala vsled teme na večer. Cele tedn. sva prekopavala po otoku. Lepega dne sva zadela na veliko kamenito ploščo e_oboko pod zemljo in ves srečen sem v_Jihnil: »Vendar!«, saj sem bil prepričan, da prikriva kamen zaželjeni zaklad. Tadi tokrat sva se bridko varala. Najina nevolja je rasla od dne do dne, obleka je že bila razcapana in vsled nezn<.sne vročine sva že bila ob vse telesne moči. * Pasji lajež. V neki noči se je zgodilo to-le: Naš pes, ki je počival z nama pod šotorora, je skočil bliskoma po koncu in je pričel lajati. Zbudila sva se, poslušala, a zunaj je bilo vse tiho. Zagrabil sem revolver in isto sta storila tudi admiral in prijatelj Guiness. Vsi trije smo napenjali ušesa. Popolna tišina. Vkljub temu se nisem mogel ubraniti slutnje, da so zasajeni v nas človeški pogledi, pogledi, ki prodirajo v noči tudi skozi šotorovo platno. Čakali smo tiho in potrti, kaj se bo zgodilo. Koncčno se je umiril celo pes in doživeli nismo ničesar. Otok ni zapuščen. Naslednjo noč se je ponovilo ravnokar omenjeno. Stali smo pred uganko. Bili smo vendar prepričani, da ni na otoku razven nas nobenega druzega živega bitja. Postavili smo pred naž šotor stražo treh mornarjev. Ti niso videli in ne čuli ničesar, niti lajanja psa nel Na^ ši stražarji so pač spali liki kanoni. Ko sem razmlšljal o zagonetnem lajanju, sem se spomnil na srečanje, katerega sem doživel malo pred odhodom iz Loa-. dona. Mož, ki se je ponašal s .arovniškinx| zmožrK>stmi, katerega senj pa videl prvič, mi je prerokoval, da imam namen, se odpeljati na otok, o katerem sem uverjen, da je neobljuden. »Vendar,« je pripomnil prerok, »pazite, ker otok ni zapuščen, ampaJk se skrivajo na njem ljudje neznanega plemena.« Trenutno mi je šdnil ta doživljaj siko_4 možgane in sem ga spravil v zvezo _j onim, kar sem bil čital o otoku. V opii sih je bilo beleženo, da so potomci starodavnih Inkov zasledovali morske r<y parje, ki so jim odnesli zaklade in so se izkrcali celo na tem otoku. Od roda do roda se je šir.ilo poslanstvo Indijancev, kojih naloga je, skrbno čuvati, da bi nikdo ne dvignil in odnesel na otoku zakopanega ter skritega zaklada. Pozneje sem prejel tudi od drug* strani potrdilo, da živijo na otoku Ijudje, ki se znajo dobro skriti in čakajo že stoletja na priliko, da bi se maščevali nad onimi, ki bi se drznili drugifi dota.kniti njihovim davnim prednikom ugrabljenih dragocenosti. Nevidni so* vražniki so nas v onih nočeh opazovaH in motrili naša izkopavanja ter na» uspehe. Naša ekspedicija je končala s popolnim polomom in najbrž je bilo to za nas še največje dobro. Brezdvomno bd nas bili naši skriti sovražniki pomorili, ako bi nam bilo uspelo, da bi se bild približali zakladom. Danes sem trdno prepričan, da resnično počiva:jo nekja pod zemljo na otoku trije že označeni zakladi. Tolovaji so naropali neizmerno bogastvo in to je nekam zginilo, in vendar mora še nekje tičati do današnjega dne. Vprašujejo me, če s.m jaz, ki pri vsa* kem hitrostnem v.kordu tvegam življenje, občutil kedaj strah. M-oj odgov-or se glasi: Ndkoli mi ni pretresaval udov tako brezmejen in nepopisen strah, kakor v onih nočeh na otoku, ko je naž pes tulil in ko mi je šcpetala zavest z vso sigurnostjo, da smo zastraženi od groznih sovražnikov, ki prežijo vsako sekundo na naše življenje in se lahko maščujejo nad nami z vsemi indijanskimi grozovitostmi.«