ftt. 15 lilija trikrat aa leden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom posiijaoa: vse leto . . 15 K ¦ - % », ^.v *&« -...«. Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. „Š06A* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu r Kažipot ib soriškem in 6rad1stauskeinu fn dvakrat v ietu nVosnl red železnic, paraikov in poštnih ZTez'. Ha naroČila brez dopoalaae naročnine se ne oziramo. V Gorici, v torek dne 7. februvarija 1911. »Vse sa narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Uvift; \ Tečaj XLi .^ Uredništvo J".../'. "~'( i nahaja v Oosposki ulici št. 7 1 Oorici v I. nadstr. na deinO. Upravnlštvo . se nahaja v -Qo.sposJci ulici šti 7,, \?y l nadstr* na; levo* v 4is%ri|!; Naročnino irf oglase je-pfe&tft-loco Gorjca.^ Oglasi in poslanice se računijo pq„Petit-vrštah, če tiskano 1-krat 6-viri., 2-krat 14' vin.; 3-krat 12 Vih. vsaka1 vrsta. Večkrat po po->'¦ godbi; Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu, 3Q.,vin. vrsta, -r Za.qbl.iko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost. -'.'.. Odgovorni urednik i» izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talcfcn it. 8d. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. Fabčič> tiska in, zaL Proti poklerikaljenju vseučilišč. V nedeljo se je vršil na Dunaju velik shod naprednih visokošoleev radi dogodkov na vseučilišču v Krakovu, kjer so se napredni dijaki uprli klerikalnim stremljenjem po vseučilišču. Shod je bil velika manifestacija simpatij za napredne dijake v Krakovu. Nemški visokošolee- Sehilling je imel govor, v katerem je označil dogodke na krakovskem vseučilišču, rekoč, da kaznovani poljski visokošolci so žrtve kle-rikalizrna, ki stremi zasesti visoke Šole. Pripomnil je, da na katoliških shodih sta dva krščansko - socialna glavarja Lueger in Oessrnann vspodbujala prav na priiastitev visokih Šol. V Krakovu so najeli za 80 dijakov teološke fakultete 10 profesorjev. To dokazuje, da se je hotelo napraviti ognjišče za klerikalno agitacijo. Napredni dijaki v Krakovu so protestirali proti taki invaziji klcrikaliz-ma, ali zato je bila uvedena disciplinarna preiskava proti 650 naprednim dijakom, dočim so pustili nekaznovane klerikalne študente, ki so provocirali. Osem naprednih visokošoleev je bilo celo ovadenih državnemu pravdništvu. Neki vi-sokošpjec, ki se je pripravljal za rigrroz, je bil reicgiran samo zategadelj ker je na nekem shodu kritikoval klerikalnega profesorja Žimermana. Govornik je omenjal na to poskus nahujskanih štajerskih nemških kmetov naskočiti vseučilišče v Gradcu. Avstrijski klerikalci bi radi uvedli na vseučilišča reakcionarnega duha. Dogodki v Krakovu niso nič drugega nego epizoda iz boja za svobodo vseučiliščnega podučevanja. Zato morejo napredni dijaki v Krakovu računati na podporo svojih tovarišev na Dunaju. Sprejeli so na dobro obiskanem shodu resolucijo, v kateri je rečeno, da napredni visokošolci vseh narodnosti protestirajo proti klerikalnim provoka-cijam ter proti poizkusom, uničiti avto- nomijo vseučilišč ter utesniti svobodo * .^skem polju, treba je sposobnih mož, znanstvenega raziskovanja. Dijaki izjavMjajo/^:va.< hi ravno to naj bila kurz dopolnil. Reči se mora, da je »Mg. Verband« prišel na srečno misel, ker ravno pri tem je-začetek zgradbe. Vsekakor bi ne bilo umestno, da bi se začelo z ustanavljanjem brez strokovnih moči, kar se je že večkrat pokazalo za neprikladno. Obiskovalci so z vseh strani miiogo-uarodne domovine, in sicer:-Slovencev 4, Hrvatov 1, Srbov 1, Cehov 7, Rusinov 4, Poljakov 3, Nemcev 13, Romunov 1, Italijan nobeden. Skupaj 34. •* Po številu prebivalstva zavzemamo Slovenci prvo mesto, a zatem pridejo Cehi. Po deželah je razdelitev taka: Goriška 1, Trst 2, Dalmacija 1, Štajerska 3, Slavonija 1, Šlezija 3, Galicija 8, Gor. Avstrija 2, Moravsko 1, Češko 8, Bukovimi 1, Voralberško 1, Zgornja Avstrija 1. Izmed Slovencev so: Fran Mermolja, učitelj iz Dobrave'}-, Jereb Franc, tajnik »Kmetijske družbe« v Trstu; Golob Ivan, kmet iz Šmarjete na Štajerskem, Lavrič Josip, odvetniški uradnik v Trstu. I*o večini so udeleženci poslani od raznih deželnih zadružnih zvez. Po pred-izobrazbi so v! največjem številu zastopani absolvirani juristi, trgovski akademiki, polj. okadenrki, absolvirani filozofi, potem pridejo ude^ženci s kako poljedelsko srednjo Ioltv'učitelji. Poučuje se: zgodovina, temelj, organizacija zadružništva na splošno in posebno avstrijsko polj. zadružništvo (24 ur); partije iz državljanskega prava in trgovskega prava, menično pravo (96 ur); zadružno pravo (60 ur); splošno knjigovodstvo (24 ur); zadružno knjigovodstvo (20); trgovsko računstvo (10 ur); zadružno dopisovanje (6 ur);.'revizijski pouk. (20 ur); davki in pristojbine (25 ur); denar in kredit (25 ur); uprava in delovanje hranilnice in posojilnice (20 ur); umetna gnojila, pitama--sredstva, po'!, potrebščine (26 ur); nabava polj. potrebščin (4 ure); zadružno prodajanje kmetijskih produktov (10 ur); zadružno pi'niajanje žita (5 ur); nabavljanje , po-ueoščin d in kr. vojski (8 ur); zadružno vnovčevanje živine (4 ur); naloga čeri«* tirale za vnovčevanje živind (6 ur); zadružno vnovčevanje vina in sadja (6 ur); pašebne zadruge (4 ure); zavarovanje žU vine (3 ure); železnice in znanje o taVifrh (10 ur). , . ... Koncem pouka je ie važnih predmetov izpit. ' ... Ljudsko štetje. Slovencem dobre volje! Zc prihajajo prva poročila o ljudskem Štetju v naše časopisje. Na Koroškem, kakor ŠtajarsJkem'fatorlkacija Nemcev dobro uspeva: Z zvijačo in nasiljem' izginjajo Slovenci iz tisočletnih bivališč; dvigajoča se Primorska fctddja obilih skrbi, smrten znoj jim stopa na čelo" m v obupu delajo m fabričifajb' LatieVtudi Kranjska ima obilo madeŽSv, odkar 'se čuti Kočevska* kakor samostojna Vojvodina v tčj krouovini. Od Mure do Adrije in od Dobrača do Kolfte še' vrši-velika sleparija, ki naj da »jasiio« sliko o narodi ndstrh v 'avstrijskem konglomeratu. !l Ob takem času"se pojavljajo letaklj Članki, brošure, goljufije, grožnje, nasll-stva, ki so vredna, da se zberejo in ohranijo. Dosti je raztresenega materiala; osrednjega pregleda pa nimamo. ¦ Apeliramo na vse zavedne Slovenec; posebno na one na meji in v ponemče-nem ozemlju gornještajerskem, da riaifi take dokumente dopošljejb in prepustijo; tvorili bodo svoj Čas zanimiv del »obrambnega muzeja« v Ljubljani. . Obrambni muzej v Ljubljani. — Ak. fer. društvo »Prosveta«. (Mestni dom.) Občina BHjana ima po zadnjem ljudskem štetju prebivalstva 1322. .:•.:.-^ Občina Medaiia ima po zadnjem ljudskem štetju prebivalstva 956. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) Gospod pL Slepič je bil plešast, debel, jako grd mož, njegova žena pa je imela tako gbst pajčolan, da je ni mogel nihče videti v obraz, bila je pa tudi precej močne postave. »No, lepi ravno niso,« so sodili ljudje. Voznik, ki ju je pripeljal, je prišel potem v gostilno-na glavnem trgu. Ko je slišal to opazko, je rekel: »Tu se pa motite, vsaj kar se tiče gospe, on je sicer podoben stari opici, ali ona je prava lepota.« »To se že pokaže, saj ne nosi vedno pajčolan.« »Bog ve, h kateri stranki spada?« »Plemenitaš in državni uradnik, ta je lahko samo na-zadnjak.« »Še tega nam je je manjkalo!« »Gospa pl. Slepič je, kakor sem slišal, jako dobrodelna gospa, vršila bo tu mnogo dobrega.« »Bomo že videli. Aii so bogati?« »Ne ve se nič natančnejega o tem, toda taki ljudje imajo vedno toliko, da ravno pokrivajo svoje razkošje.« »No, v nedeljo pri maši, bodemo pa imeli priliko, ogledati si jih natančno.« Royibonenčanje so imeli priliko videti gospo davkar-jevo že prihodnjega dne, vsaj tisti, ki so bili tedaj ha Klavni cesti; šla je v župnišče. Voznik ni rekel preveč, bila je res lepe postave, pravilnih potez, imela je velike oči, polne rdeče ustnice, lepe lase in je mogla biti stara kakih trideset let. »Prečasriti«,' je rekla župniku Mingralu, potem ko se je predstavila, »zdi se mi nepotrebno vam zagotovili, da dobite v meni dobro ovčico ...« »Ne dvomim o tem." ; »Prišla sem vas prosit, da'mi dasate risefluliko ^jainifft o'Roybo, " in nje prebivalcih. Ali so dostojni ljudje tu? Mislim na-. *. take, s katerimi se lahko občuje?« »O gotovo, mHostlJiva.« »Prosim vas) imfetiujte mi jih.« »Tu je pred vsenii'-notar* Chanat, v vsakem ožiru izvrsten mož.« »Lepo, ali je tu samo en notar?« »Ne, "imamo še enega, toda ...« » Razumem, s tem se ne občuje. Koga imate še drugega tu?« »Gospod Granat ima hčer, jako Ijubeznjiva gospodična, zaročena je z jako dostojnim, mladim možem in se poroči v par mesecih.« , • *Ti Madajd vsi k eni družini, kdo so še dTUgi?« »Ghairahoonovi, Monestrelovi, mirovni Sodnik ...« »O, uradnikov ni potreba naštevati, te si je žabilježil že moj mož, ke tam moramo samoobsebi umevno napraviti poset.« »Potem bi bili še gospod Pinard in Laforet, prejšnji notar in župan .v. to pa je tudi približno vse.« . »Ni jih posebno veliko.« »Naš kraj je v resnici le malenkosten.« '»Imenovali' mi niste, upam, nobenega republikanca?« »O, gotovo ne, Tahko mi verujete, mlJostrjiva.« »In vi, prečastiti, ali radi obiskujete?« »O tnilostljiva, gotovo, če ...« , "' »Da, če je kuhinja dobra, kaj ne, gospod župnik? Toda viv župniji gotovo niste sami, imate gotovo še kakega kaplana?« »Gotovo.« .. • . . »Prosjm, dajte ga pokHcaiti.« , . -Marifo,' Marija«, je klical župnik skozi vrata, »re-Icjte gospodu kaplanu, naj pride za par trenutkov seni.« Kmalu je prišel. Bilje močan m1a'd mož-, imel je Črne lase in. temne, žareče oči. ... Župnik ga je predstavil. »Gospod kaplan. Fourailloux.« .-...- J Gospa pl. Slepič si ga je natančno ogled'4'K in si mislila: Ta je čeden, povabim ga večkrat. t • Menjala sta par vsakdanjih besedi, potem pa je prosila župnika, naj ji napise imena oseb,,katere poseti. »Pozabil sem vam povedati še eno ime, toda. tu bi prosil za čast, da vaš sam predstavim.« »Pri kom?« »Pri baronici Benasit.« »O, ime mi je žriano,jako hvaležna vam bom, če me vpeljete tam. Kakšna pa je baronica? Mlaida, lepa? Serfi lahko zabava pri njej?« .. ¦".,..' »Gos^pa baronica je že stara dama, živi popolnoma sama za sel« ' ' , ' ..,.;¦- No, si misli gospa, tu bo pa lep dolgčas, v lepo gnezdo sem prišla. Vrgla je,kaplanu ipogiled in ga premerila od glave do nog, kakor bi ga hotela oceniti, on.pa je zardel; potem pa je vstal^ in se poslovila, pba duhovna, gospoda sta. jo spreriiila do ceste, _ ' . ' , ...•:..: " •. LJA ^ObČk«U3ojaceu jma po- zadnjem'liudskem .šteti« 475-pre-j)ival'Cey, od t^ je; f tioma 64 ¦ Hi§ je v ,87/ Novi davki? nt mornariški proračun ca. 12S nill}. ftronT IV soobto sta triurrtfirala skifpni vojni minister Šchonaičh in poveljnik mornarje grof Montecuccoli. V vbinem odseka avstrijske delegacije sta govorila o potrebah v vojaške namene in sicer tako, da' naznanjajo vladnt listi, da je celotni sprejem vojaških zahtev že, žago. toyljen. Poljaki, Nemci in krščanski so-ciaki 30 se že potolažili ter ne govorijo več o tem, koliko bi bilo treba črtati, da bi ne trpeli .preveč davkoplačevalci. — Finančni minister rad povHrja, da so prazne državne blaga jnp, pri pžnih nujnih rečeh pravi: ni denai»> ali , soboto je povedal v vojinem ods ¦.% da . mor-; da že, še toliko dobiti, da ¦ -airio obresti velikanskega posojila v»ai za letos. Schonalch. Sohonaioh je povedal, da je izdelan operat za brambno reformo; po tem je potrebno za reorganizacijo armade na tekočih rednih izdajah 120 milijonov, na enkrat pa 365 milijonov, toreS*. slsupno okroglo pol milijarde kron. Odkod bi jih le jemali? Vladi, avstrijska in ogrska nista bili zadovoljni s tako velikanskimi zahtevami, zato je morala vojna uprava zahteve znižati; redni proračun se sme tekom 5 let zvišati za 100 milijonov K, za enkrat ipa se tudi ne sme porabiti več nego 100 milijonov.------ O uvedbi dveletne vojaške službe je rekel vojni minister: Prezenčna služba bo po tem reformnem načrtu skrčena pri večini vojakov na 2 leti; le pri kavaleriji, jahajoči artileriji in pri voj. žrebčarnah bo znašala tudi v bodoče 3 Jeta. Razven tega bodo tudi podčastniki v kolikor bo to v interesu zadostnega podčastniškega števila potrebno služili 3 leta. Oni volaki, ki bodo služili več kot dve leti bodo nekoliko bdškodovani s tem, da bo njih rezervna in črnovojua dolžnost primerno skrajšana ter jim bodo tudi glede vojaških vaj dovoljene posebne ugodnosti. Vojaške vaje bodo reformirane: pri dveletni službi bodo obstojale 4. voj. vaje, ki bodo obsegale skupaj 14 tednov (sedaj 16 tednov); oni ki bodo služili 3 leta bodo imeli le 11 tednov voj. vaj. Nobena vojaška vaja ne bo smela presegati 28 dni. Olede pravice do enoletnega prosto-voljstva odpade dosedanji takozvani inteligenčni izpit, vse drugo ostane pri starem. Olede nastopa prezenčne službe bodo omogočene razne olajšave: onim, ki se učijo kake obrti ali umetnosti bo mogoče dovoliti, da odložijo nastop prezen- , čne službe do jeseni 24. leta. Onim* ki ) rniaiio pravicodo enoletnega prostovolj-štva, bo mogoče ipodaljšati ta odlog tudi čez 24. leto. Dosedanji pomen žrebanja odpade,, v bodoče se ibodo čez potrebno število, nabrani' fekruti odkazali nadometfii rezervi na podlagi njih rodbinskih in stanovskih razmer. Ce se nvede dveletna služba bo tre-, ba zvišati rekrutni kontingent za 54^000 mož, toda tudi brez uvedbe1 dveletne .službe bo v prihodnjih letih treba zvišati kontingent za 24.700 mož. Stroški, ki Ibi bili s to novo reformo združeni, znašajo na tekočih izdajah 64.8 milj. ter 74.9 milj. K enkratne izdaje. Montecuccoli. Mornariški poveljnik je povedal, da Je potrebno veliko zvišanje mornariškega proračuna ter da izvedba reforme mornarice ne pomeni samo 312 milijonov za dreadnoughte, rrdba zvišati število moštva, oficirjev In. inženirjev od 14.000 na ' i7.000 do leta 1916 in na 20.000 do 21.000 mož v poznejših letih, z drugimi beseda-mr: dosedanji proračun se bode stopnje-, val od 68 milj. kron na 80 milj. kron v letu 1916. Če računamo k'tem rednim izdatkom delne zneske dreadnoughtovega K temu pa pride, da nai^a|pf|(ttghti seveda ne bodo grajeni na%«&e čase: življenatogloba teh veliki^fegSjj. aiwša le 20 ieV Sfianjših iadja$3|$t, mfW-pednife;lRi 12 let. Tf^# torej s|$beti za vs^^'^tere . boi^u,pokrivale.. iz-dajef^' O^vanje fiot?IevJne da bi; bilo zop|tf#ebi-^rednih kreditov. V tana-m«^! trebi*Jetno pripraviti vsaj/ 20 mirhlrron -r* fcar zviša mornariški budget na 145 «nllikwov! Od tkod le denarja za vse te velikanske reforme? Ali bo treba zopet novih davkov? . ; v'.. - "•» In ču|te, kdo je oni, ki se nafbdfj zavzema za take velikanske troške v svrho oboroževanja? Ta je — veliki' ljudski prijatelj dr. Ivan Šusteršič, " V delegacijah je govoril velik' patrir otičen govor, v katerem se je kar''ce&if popolnega zaupanja v Montecuceolija, ki zahteva 500 milijonov K iz žepov avstrijskih davkoplačevalcev. Šusteršič,' ki je drugače tak velik opozicionalec vladi; ki pravi, da vfada ni za nič, da treba boljše, ki se bo bolj ozirala na ljudske koristi, ta dr. Šusteršič je sedaj bolj zavzet za mornarico kot Montecuccoli sam ter zahteva celo, da bi postala naša- mornarica tako velika, kakor je laška. Zato bi bilo treba zopet na stotine novih milijonov. Nad tem opozicionalcern pač ima vlada večje veselje nego nad 99 svojimi zvestimi. Naloga opozicije ie pač ne proti vladnim predlogom," ali glasuje, zajedno pa hoče še opozicionalca. »Ojpozicionalca« namreč potrebuje za backe v »eSeLeS«. Razsodni napredni Slovenci pa že dobro vedo, koliko je vredna opozicija Šusteršičeva. Dokler bomo frneli na krmilu take »opozicionalce«, bo naš narod vedno le teptan in zaničevan. Par drobtinic v osebne ali strankarske koristi, pa se spremeni rjoveč opozieionalni lev v'krotko vladno jagnje! Potem pa naj kaj1 veljamo! '¦•¦ ..•<¦¦ glasovati Štisteršič veljati za DOPISI. Iz komenskega okraja. Temnica. -» (V odgovor »Gorici«.) Volitve župana in podžupanov so se vršile dne 25. januvarija t. 1. Izid je prav povoljen za napredno stranko in stranko proti staremu sistemu. >'. Izvoljeni so: županom. Ivan Tram-puž, trgovec, Temnica, I. podžupanom Franc Derman, Lipa, H. podžupanom Franc Rogelja Novelo, HI. podžupanom Fran- Okretič, Kostanjevica. Od 18 odbornikov (starešin) je na novo izvoljenih 13. Volitev ni bila strankarska, ftakor se je čitalo v listu ^Gorica«, da je njih zmaga na vsej črti. To j" i ~, pri volitvi starešinstva so se stranke združile v kompromis proti staremu sistemu in. tako smo zmagali z večino in lahko rečemo, da je županstvo v naprednih rokah. slovenskenučasntku za svoj denar, ki ga. fe fmela naloženega v slovenskem denarnem rzavodu, da sega njena nezaupnost splošno na vse slovenske denarne zavode ter da je po slovenskem časniku prisila do prepričanja, da je njen denar varnejše naložen v nemškem, torej ta-jern denarnem zavodu. ; "Nikakor nočemo tega slučaja gene-ralrzirati, gotovo pa je, da ni osamljen, gotovo je pa tudi, da silo vznemirjenja slovenskih vložnikov že več ali manj občutijo vsi slovenski denarni zavodi, kar jje posneti iz raznih časniških glasov. Denar, ki se dviga sedaj vsled bojazni iz slovenskih denarnih zavodov, se steka po veliki večini v tuje denarne zavode in pa v »nogavice«, kar pomeni vsekako narodno gospodarsko škodo, ki bo tem večja, čim večjo silo zadobi nezaupanje slovenskega ljudstva do slovenskih denarnih zavodov. Nasprotniki izkoriščajo položaj ter "napeljujejo tok rlenarja na svoj mlin s posebno agitacijo. Bito bi v interesu vseh slovenskih denarnih zavodov, da bi se prenehalo s škodljivim gospodarskim bojem! Hezaupasjg v slov, denarne zavode. Neka stranka »Posojilnice« vpeljuje poslala svojemu svaku "pismo, ki. slove tako-le: " 'V',' '' Predragi.mi svaki Tukaj ti -pošljema to hranilno Knjižico in Te prav lepo prosma, ako bi bil toliko prijazen in bi dvignil iz slovenske hranilnice vso svoto, ter potem tisto zopet uložil u mestno nemško hranilnico, prosma bodi toliko prijazen. Začeli so že celo slovenski listi pisati, da se pripravlja ,polom na slovenske posojilnice in veš bilo bi pač malo preveč grenko ako bi zgubila ta denar katerega je Jerica težko si zaslužila in u mestni nemški hranilnici je pač na- vsak način več gotovo. Prosma uloŽi denar na ,oba injeita, kakor je bil dosedaj namreč I. in j.' R. Končno prejmite vsi skupaj najlepše pozdrave od udanih I.ta,J4, : Iz .pisma je razvidno, daje bila vznemirjena priprosta slovenska Žena po „ . Opomba. Pri obrambnem skladu rja? toženfrzneskf ht^apadlt^-obre^sowdo*-> takljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežej o vplačani zneski 200.000 K,, v . ¦ Družba sv. Cirila in Metoda. Iz Čepovana. . — Dne 29. januarja 1911. je imela tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda svoj redni občni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva za tukajšnje razmere, posebno od strani tukajšnjih deklet in' fantov. G. Josip Berce, učitelj v Čepovanu t. č. podruž. predsednik, pozdravi navzoče ter v kratkih besedah omeni namen družbe ter se zahvali za obilo udeležbo. Nato naprosi gdč. Milko Mlekuž učiteljico v Lokovcu, da jim tudi ona razloži namen družbe. ' Kar Čuditi- se je bilo tej vrli gospici, kako nam je slikala današ. razmere, njen govor nas je kar elektriziral. Iz srca se ji zahvaljujemo za njen krasen govor kateri nam ne pojde tako hitro iz spomina. Dal Bog, da bi se še večkrat oglasila, za kar ji bomo vedno hvaležni. Gospod blagajnik Justin Podgornik je poročal, da je podružnica odposlala glavni družbi v Ljubljani za I. 1910. 51 K 08; ni sicer veliko, a za naše tukajšnje razmere dovolj; saj iz malega raste veliko, pravi pregovor. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: gosp. Josip Berce, predsednik, gdč. Milka Mlekuž nam. predsednika, gosp. Justin Podgornik blagajnik, gdč. Tončka Mlekuž nam. blagajnika, gdč. Marica Podgornik tajnica, gosp. Josip Trušno-vec nam. tajnice, gosp. Leopold Kofol odbornik, gdč. Justina Plesničar odbor-nica. No. mislimo, da v odboru so samo delavni ljudje, kar se je tudi pokazalo. Zahvaliti se moramo našemu pevovodji za njegovo delo pa tudi pevcev ne smemo zabiti, tudi njem kličemo: Le tako dalje! V kratkem bomo tudi slišali poln zbor, Če ne prej na veselico, ki jo priredi podružnica zadnjo nedeljo v »pustu«; na fcatero že sedaj vabimo. , Iz Čepovana. — Gdč. Milka Mlekuž, učiteljica v Lokovcu, je darovala 1 K podružnici, ker je izgubila neko stavo. Ravno istej podružnici v Čepovanu je daroval g. Franc Troha, učitelj v Lokovcu, 3 K, kot globo, ker se ni mogel udeležiti občnega zbora. Hvala obema! Bog daj, da bi jih mnogi posnemali! Moški podružnici C. M. družbe v Sežani ie daroval g. c. kr. okr. šol. nadzornik Kante M; 2 K za knjigo »Venec slov. pesmi«, ki mu jo je poklonil g. dvorni svetnik Ternovec A. na Dunaju. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januvarja 1911. sledeči promet i. s. Dohodki. A. Redni dohodki: 1. prispevki iz nabiralnikov 1.528 K 09, 2. prispevki podružnic i. s. Kranjsko 1.472 K 16, Štajersko 438 K 27, Primorsko 734 K 58 58, sikupaj 2.645 K01, 3. razni prispevki 4.904 K 37, skupaj 9.077 K 47. B. Izredni dohodki. 4. prispevek za obrambni sklad 1.911 K 76, skupaj 10.989 K 23. Izdatki. .A. Redni izdalki. 1. plače, remun. učit. osobiu, razni računi itd. 9,752 K 24, 3. Izredni izdatki. 2. naložil tev na glavnico, ozirf na obrambni sklad 1.869 K 76, skupaj 11.622 K, torei priman-kljaj 632 K 77. Domače vesti. Premeščen je iz Pazina v Gorico okrajni komisar dr. Viljem Baltik; v Pa-zin pride iz Trsta okrajni komisar- dr. Ivan Basioli. Podporno društvo za slov. visoko-šolce na Dunaju je prejelo do 5. svečana darov K 221.50. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident j. ž. v-pok. Dunaj III. Reišnerstrasse 27. Smrtna kosa. —¦ Umrl je po dolgem bolehanju v Biljah znani posestnik in gostilničar gospod Fran Vovk, star 66 leti Pogreb je bil danes dopoldne. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! V Gorici je umrl g. Josip Gorjaiv vpokojeni c. kr. finančni stražnik in sluga pri raznih narodnih društvih. Žalujoči družini naše sožalje! ""¦¦»' •• Umrl je v Gorici g. Oskar Bockslaif, doma z Ruskega, ki je bival tu s svojo soprogo že kakih 30 let. Svojo vilo ima v ulici Soški most. On in njegova gospa soproga slovita radi velike radodannosti. Pokojnik je bit član 22 dobrodelnih društev na Ruskem in tu ter je daroval za reveže vsako leto sedem do osem tisoč kron. Blag mu spomin! Knjige »Matice Slovenske« za leto 1910. je še mogoče dobiti (članarina 4 K). Na to opozarjamo gg. poverjenike in člane. Za narodni muzej so darovali zopet: G. Kutin, c. kr, učiti] v Tolminu, krasen petrefakt (okamenino), ki je po mnenju strokovnjakov zelo važne vrednOsSti. G. Ur. Bratina star krnetski zapisnik iz 1. 1802, katerega je rabil neki kmet v Ba-tujah. G, prof. Subic in g. Koštial vsak po 2 stara novca. Dijaki učit. Marcola, Mungerli in Martelanc skupaj 8 starih novcev in ghnn. Birsa 1 srebrn denar Jožefa 11. Gospod učitelj Furlani Vladimir iz Štandreža je podaril tri. stare knjige: Veriti, Keršanski nauk IV. in V. del (1. 1834) in Japelj. Ta velki katekiz-mus (1. 1779.) Odbor. »Gorica« in deželna norišnica. — Na naš članek, da je vsa zunanja in notranja uredba dež. norišnice laška, da so napisi laški ter je ravnopravnost slov. jezika poteptana, se je oglasila »Gorica«, ki pravi, da lažemo. No, »Gorica« je rekla še vselej, da lažemo. pa če smo govorili še tako britko resnico. — Resnica je vse, kar stfld pisali. Če pa se bode res vsakdo lahko prepiičal ob otvoritv", da so vsi napisi dvojezični — bo to le zasluga »Soče«. Pred našim člankom so brli tam označeni napisi le laški, če bodo tudi slovenski, bodo še le sedaj postavljeni poleg laških. —-Pa tudi notranje uradovanje ne srne biti le laško. Ali kakor vse kaže, bo. Mi imamo v rokah tiskovine za to uradovanje, pa so vse samo laške. Mi zahtevamo, da bodi zunanja in notranja uredba ravno-pravna! — Ljubljanski škof Jeglič je prišel sinoči iz Rima v Gorico ter se vstavil pri nadškofu dr. Sedeju, danes dopoldne se je odpeljal v Ljubljano. V Rimu je bil pri papežu, da bi dovolil slov. duhovščini še naprej upravljati denarstvene zavode. Kaj je opravil, menda že pove ^Slovenec«. Glasbeno zabavni večer tukajšnjih učiteljiščnlkov, ki se je vršil v soboto dne 4. febr. v »Trgovskem domu«, je vspel v vsakem oziru najbolje. Ne le zato, ker je vsakega zavednega Slovenca dolžnost, da se udeleži takih in enakih prireditev, temveč tudi zato, ker so goriški učite-ljiščniki ukrenili, da dobi ves dobiček prepotrebna »Dijaška kuhinja«, sem obiskal tudi jaz ta večer. Z veseljem lahko rečem, da je bila ta pi ireditev v Gorici nekaj posebnega. Vse se je vršilo tako lepo, kakor da vidimo pied seboj najbolj organizirano društvo. Že vsprejem posameznika je bil prisrčen. Kar se tiče izvajanja vsporeda, naj omenimo sledeče. Že prva točka »Fra Diavo-lo», ki jo je izvajal orkester, nas je kar lazočarala. Aljažev »Na dan«, zbor z ba-rltonskim solom, je krasno vspel. Občinstvo je ;pevcem burno aplavdiralo. Ipay-čev »Na Prešernovem domu«, zbor s samospevi s spremljevanjem orkesfra je bjl izvajan zelo dobro, Občinstvo-jt ploskajo in pesem se je morala ponoviti. Tudi ostale j»evske to glasbene točke so učite-\0$nm krasa© izvedli. — Po vsalsM< ni 'manjkalo burnega ploskanja. Med. vsporedom in po vsporedu je poslovala šaljiva pošta. Poštar nas Je s svojimi »vi-ci« presneto dobro zabaval. Človek bi mislil, da jih kar iz vreče stresa. Za zabavo so skrbeli pa,$e drugi. od sv. Primoža ljudje, ""*"' **¦**'•¦ »suho robo«, prodajat so začel' - in Goričani.so velik *hec« imel', t; Dva Ribničana v narodnih nošah sta r>onu jata veselemu obShis&U; ,svojp ,• ^suho robo.« Dcferb kupčijo s »suho robo« je napravila zlasti mlada RJbničanjca. • Veselje je vladalo V dvorani. G. re-stavrater Jeras je bfi poskrbel vse prav in dobro. Nato zatrobi rcg. »Ples prične!« Mladina se je vntete, da je bilo veselje. Tupatam se je zavrtel tudi bolj »odrasel« par. Prav težko sem se ločil od vesele družbe. Koncert« kakor sem že dejal, se je izvršil izvanredno dobro. Tu je človek raz-videl, da niso goriški učiteljiščniki res. ta- ! ki divjaki, kot jih slikata škofovo glasilo »Novi Čas« in »Corriere«. Učiteijiščniki so trezni fantje, in narod dobi v njih dobrih vzgojiteljev mladine. H koncu še to: Nekaj takih, ki bi ne smeli manjkati na večeru, ni bilo. Pogrešali smo tudi učitelje-okoličane. Drugače je bilo vse v najlepšem redu. Lep spomin na ta glasbenozabavni večer dobi tudi »Dijaška kuhinja«. Udeleženec. Novostrujarski fsoučni tsčaj. -- Prejšnji teden se je vršil v OorJei novostrujarski poučni tečaj. »Novi čaS'< je poročal v Zadnji številki o tem tečaju. Po eni strani loči solze, ker je bilo premalo cvetov »naših fantov in mož« na tečaju, po drugi strani ga pa veseli, da se je Kras tako izkazal. Na tečaj so prišli Komenci, Velikodofci, PJiskovčani, Gabrovčani, Nabrežinci, Temnicam in VojščiČani. Vprašali smo nekega KraŠevca. če se je res Kras tako izpreobmii in kaj nam je rekel Kraševec? Ni čuda, saj je letal cel mesec predavat komenski sodnik Lav-renčič po spodnjem Krasu, pregovarjal ljudi in kdo ne bi ustregel taki osebi, če tudi It prosi, kajti- sodniku vedno rad ustreže človek! Šegavo nam je pripomnil Kraševec: »Je imel pač prav dr. Su-steišič, ko je »šimial« čez sodnike, gotovo je misJJl na našega adjunkta.« Mogoče se ni motil naš informator in cela »klerikalizadja« Krasa izvira le iz no-vostrujarskega eksponenta v Komnu. Veselica »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gori ,j« se je vršila v nedeljo. Petje je vodil g. Kirbišta; njemu gre zasluga, da je v tako kratkem Času izvežbal mlad pevski poln zbor. Pevcev je nastopilo pri polnem zboru 33. Občinstvu so najbolj ugajale narodne pesmi. , Obilo smeha je vzbudil komičen prizor »Zatftija dva goldinarja«. Vsa čast g. Ivančiču in g. Škrabarjt% ki sta igrala res izborno. Po končanem vsporedu se je mladina in starina zavrtela; četvorko je plesalo 31 parov. Ves čas ie vladalo med občinstvom veselo razpoloženje. Slava »Bop^eoturi«! — V soboto so se vršile oL >ske volitve v Vel. 2a-btjah na Vipavskem. Nasproti sta si stali dve stranki, i^predna in klerikalna. Izid volitev je pa 'tak: v tretjem razredu so dobili hapredr;jaki93 glasov, klerikalci 31—32; v drugem razredu naši 15, kle-nkatei 13, v prvem razredu naši 9, kle-rikarcf 6. Zmagali so torej v vseh treh razredih naprednjaki. Dolgo časa so veljale Vel. Zabije med ljudstvom za klerikalno) trdnjavo, za to je skrbel pater Bonaventura iz Sv. Križa. Mislil je premotiti celo občino v zadnfem času š tem, da je tiftatf; da Tk> .un<^pr.edaua»ja nad straateni«. Vsak ga laMco pride poslušat. In prihajali so, in Čim bolj je pater Bonaventura deloval za klerikalno stranko, tem več pristašev pe .pridobila naj. nap. stranka. To je dejstvo iti to so dokazale sobotne volitve. Slava torej patru. Bonaventuri! On |4e^^|pxmjojgel naši^stranki -do zifiage! Bonaventuia, po slovensko bi 'še reklo »Dobro došel«, in res je on dobro došel — nam naprednjakom. M j tem potoni priporočamo patra Bonaventuro vsem onim občinam, v kateriih nameravajo zmagati naprednjaki. Pater Boha^enmra iz Sv. Križa bo tako delal za klerikalno, pardon za »Slovensko .Jjudsko stranko«, da moramo zmagati mi'na ^celi Črti. Stavimo kaj, da bi napravil pater Bonaventura iz Sv. Križa ta čudež, da bi izpreobmii celo Kamnje, ako bi ga povabil preč. g. Kosec na misijon. In občina Kamnje je še precej, precej klerikalna.4 In i celo to trdimo, da si ne upa naš knezo- ' 'nadškof povabiti patra Bonaventuro k sebi, ker se boji, da bi ga izpreobrnil v naprednjaka. Mi kličemo patru Bonaven-turi: »Le tako naprej. , Večnaja pamjat naj ti sveti, toda večna pamet naj te ne sreča.« Take polivale ni doživel pater Bonaventura niti v klerikalnih listih. Zato mu svetujemo, naj vtakne to pohvalo v okvir, se bo vsaj lahko pozdel, ko ga obišče visokošolec Vrtovec, ki je propagiral svoj čas v Vel, Žabljah boj na nož. Jn naprednjaki so se držali njegovih besed in so zmagali z uma svitlim mečem. Bele miši, — Kaj bo, kadar Gabr-ščeka več ne bo — to je uganila »Gorica« v soboto dnč 4. febr. 1911. po Kristusovem rojstvu. Pravi, da potem se goriški Slovenci ne bomo več prepirali, marveč v bratskem objemu (kako bo lepo)! bomo stremili po skupnih narodnih in narodovih ciljih. Kar smo bili pred razkolom, bomo zopet, to je močna veja vseslovenske ljudske stranke (katere komandant je dr. Šusteršič) -- -¦- •— Torej pred razkolom smo bili klerikalci in ko Ga-brščcka več ne bo, bodo vsi goriški Slovenci zopet klerikalci..... Z ljudmi, ki tako pišejo, ni mogoče pametno govoriti ker vidijo bele miši in torej ne vedo, kaj se godi v deželi. Bullo in SWIo. — Trgovec Artur Bullo je bil tožen, da je prodal gospei Jos. Sidlo ponarejeno prešičjo mast. Ta reč se je vlekla na dolgo ter so bili tudi vPosiana« v listih. Pri razpravi 4. t. m. v Gorici je bil Bullo oproščen obtožbe. §oko!sl