Dr. Krekova višja gospodinjska šola Ljubljana VII.
s pravico javnosti
IZVESTJE
O ŠOLSKEM LETU 1936/1937
V	Ljubljani 1937
Tiskala Misijonska tiskarna, Domžale - Groblje (Jožef Godina C. M.)
k
mm
o^i-, -\v:n	•;/•
■;'4r V k*7<f ■'^	^	?	-	'	<■	%'';	.'' ^
>• : r^‘;.f	%U: v:.‘; ä: ••■' ü ^JŠ&
s : fc — ■
WBfr *wt’AJI’X »i •••: • •<«• \v H' vv'i 7 ■ 'y ; , v ,
mm m
3 : .	Wm
!■■ .'.AV)- ■:.'V'.v.>,-i . ■ > -j ; », ,»• .jjk-:. h
1	■(,-	ff>	i;S	x	,	V'	,,	!*;	*:	.■	.’•	j:	fV	.'	/>„	;•
*r‘v-7.'.»* VA> rV * >\f V,rlV V -V1 •* 3*V i	*y-n ' V^'A V^'V / V
KmM
Dr. Krekova višja gospodinjska šola Ljubljana VII.
s pravico javnosti
IZVESTJE
O ŠOLSKEM LETU 1936/1937
V	Ljubljani 1937
Tiskala Misijonska tiskarna, Domžale - Groblje (Jožef Godina C. M.)
.Krekova višja gospodinjska šola.
Kratek historiat
Dr. Krekove višje gospodinjske šole v Ljubljani
Dr. Krekova gospodinjska šola obstoja od leta 1913. Nazivala se je v začetku Dr. Krekova kuharsko-gospodinjska šola in je bila nastanjena v Šelenburgovi ulici v hiši poleg uršulinskega samostana. Vodila jo je uršulinka č. m. Viktorija Chromy.
Bivše avstrijsko ministrstvo za javna dela je podelilo šoli pravico javnosti z odlokom od dne 3. julija 1915, štev. 28120—XXI.—b.
V novo ustanovljeni državi Jugoslaviji je bila šola kot meščansko-gospodinjska šola podrejena ministrstvu za trgovino in industrijo z odlokom od dne 14. oktobra 1924, št. 6411/24.
Leta 1925 se je šola preselila v lastno hišo v Jamski grad v Zg. Šiški, kjer je še danes. Grad so primerno preuredili in posest zaokrožili z nakupom sosednega Pogačnikovega gospodarskega poslopja s pripadajočimi njivami.
Koncem šolskega leta 1926/27 je č. m. Viktorija Chromy odstopila in se vrnila v uršulinski samostan v Ljubljani. Upravo šole je prevzel kuratorij zaupnikov Ljudske in Kmetske posojilnice v Ljubljani, ki sta bili dali šoli .denar za nakup posesti v Zg. Šiški.
Kuratorij — zg. Francem Lavtižarjem na čelu — je ponudil vodstvo Dr. Krekove gospodinjske šole najprej uršulinkam v Ljubljani, potem pa, ker so te ponudbo ponovno odklonile, šolskim sestram v Mariboru, ki so prevzele vodstvo in pouk na enoletni mešč.-gosp. šoli dne l.sept. 1927.
V šolskem letu 1927/28 je kuratorij končal že prej začeto prezidavo gradu, opremil šolo in internat, uredil in zasadil pri hiši angleški park, šolski vrt in sadovnjak.
Priključili so gospodinjski šoli otroški vrtec, ki ga je dovolil in potrdil veliki župan ljublianske oblasti z odlokom od dne 9. dec. 1927, P. br. 9610/1. Temu odloku je sledil odlok okrajnega poglavarstva v Ljubljani od dne 16. dec. 1927, P. br. 3519/1.
Na novo je potrdilo otroški vrtec ministrstvo prosvete v Beogradu z odlokom O. n. br. 23222, dne 14. okt. 1931.
Delokrog zavoda se je razširil, ko je začel na podlagi dovoljenja, ki ga je izdala kraljevska banska uprava v Ljubljani dne 11. sept. 1930, pod štev. 6166, prirejati tromesečne ikmetijsko-gospodinjske tečaje za kmetiška dekleta iz ljubljanske okolice.
Z odlokom ministrstva trgovine in industrije, splošni odd. I. Br. 6504/N od dne 11. marca 1931 je šola prešla v kompetenco ministrstva prosvete, ki je šolo prevzelo dne 16. marca 1931. O. n. br. 21714.
Vodstvo šole je kmalu uvidelo, da je dekletu, ki želi po dovršeni gospodinjski šoli nastopiti primerno samostojno službo, potrebna temeljitejša praktična in teoretična izobrazba. Zato je vodstvo izdelalo načrt za dvoletno gospodinjsko šolo in je zaprosilo za odobritev načrta pri pristojnih oblasteh, ki so na srečo res hitro doumele potrebo časa. Ministrstvo prosvete je z uredbo od dne 4. maja 1932 On. br. 33319 odobrilo predloženi načrt za dvoletno gospodinjsko šolo z završnim izpitom.
Tako organizirana je ostala šola do konca oktobra 1934. Zopet se je izkazalo, da ne zadostuje dvoletna gospodinjska šola za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev. Zato je predložila uprava šole ministrstvu prosvete v Beogradu nov pravilnik in učni načrt za štiriletno gospodinjsko šolo s končnim diplomskim izpitom. Novi pravilnik i,n učni načrt za štiriletno gospodinjsko šolo je potrdilo ministrstvo prosvete z odlokom P. br. 38199 dne 31. oktobra 1934.
Z odlokom ministrstva prosvete P. br. 22620 od dne 15. junija 1935 je dobila šola naslov: Višja gospodinjska šola dr. Kreka, s pravico javnosti, z odlokom od dne 8. avgusta 1936, P. br. 29619, pa je bila šoli priznana stopnja popolne srednje strokovne šole.
Po ministrski uredbi o gospodinjskih šolah od dne 31. marca 1937 M. s. št. 234, čl. 83 in 111, morejo biti absolventke dr. Krekove višje gospodinjske šole nastavljene kot učiteljice na privatnih gospodinjskih šolah in tečajih v celi kraljevini, po čl. 129 iste uredbe pa kot učiteljice na državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) gospodinjskih šolah in tečajih v Dravski banovini.
Po § 47 zakona o meščanskih šolah se smejo nastavljati absolventke višje gospodinjske šole za strokovne učiteljice na meščanskih šolah.
Šolska poročila.
I.	Učiteljski zbor ob koncu šolskega leta 1936/37.
1. Žužek s. Adelinda, v. d. ravnateljica; gl. predmet: gospodinjska in kmetijska predmetna skupina; učila je cvetličarstvo v I., vrtnarstvo v II., sadjarstvo v III. letniku.
2. Florjančič Josip, suplent; gl. predmet: zgodovina, str. predmet: zemljepis; učil je zgodovino v II., zemljepis v I. letniku.
3. Ilc Pavla, strokovna učiteljica za gospodinjstvo in kmetijstvo; učila je kuhanje v II. letniku.
4. Kersevan s. Justa, suplentinja; gl. predmet: zgodovina, str. predmet: slovenski jezik; učila je zgodovino v I. letniku; narodni jezik v I., II. in III. letniku; pedagogiko v I., II. in III. letniku; fiziko v I., II. in III. letniku; računstvo v I. in II. letniku; petje v I., II. in III. letniku; — razredničarka I. letnika.
5. Dr. Klinar Tomaž, stolni župnik ljubljanski; učil je verouk v I., II. in III. letniku.
6. Kump s. Deodata, strokovna učiteljica; gl. predmet: gospodinjska in kmetijska predmetna skupina; učila je metodiko v III. letn.; nauk o hrani v II. in III. letn.; živinorejo in mlekarstvo v III. letn.; poljedelstvo v III. letn.; kemijo v I. letn.; gospodinjstvo in tehnologijo v I., II. in III. letn.; zgodovino umetnosti v II. letn.; eksperimentalno kuhanje v I. letn.; kuhanje v III. letn.; — razredničarka III. letnika; varuhinja kabineta za učila.
7. Dr. Mersol Valentin, primarij, šef infekc. odd. obče drž. boln., je učil higijeno v II. in III. letniku.
8. Sadravec s. Oroslava, učiteljica za ročna dela in šivanje; učila je ročna dela in šivanje v I., II. in III. letn.; knjigovodstvo in narodno gospodarstvo v III. letniku.
9. Zalar s. Gonzaga, učiteljica; gl. predmet: III. skupina višje pedagoške šole; učila je zemljepis v II. in III. letn.; kemijo v II. letn.; biologijo v I. letn.; nemški jezik v I., II. in III. letn.; risanje v
I.	letn.; — razredničarka II. letnika; varuhinja šolske knjižnice.
na višji gospodinjski šoli Dr. Kreka Ljubljana VII.
Teoretični predmeti:	I.	II.	III.	IV.	V.
Verouk	2	2	2	2	2
Pedagogika	2	2	2	2	2
Metodika in šolsko delo	—	—			3	4
Narodni jezik	3	3	3	3	3
Nemški jezik	2	2	2	2	2
Zgodovina	1	1	1	2	2
Zemljepis	1	1	1	2	2
Zakonodaja in šolska administracija	—	—	1	—	1
Biologija (botanika, zoolog., somatolog.)	4	1	—	—	—
Kemija z mineralogijo in geologijo	2	2	—	—	—
Fizika	2	2	—	—	—
Računstvo in knjigovodstvo	2	1	1	—	—
Higijena	—	—	1	1	—
Nauk o hrani	—	2	1	1	1
Gospodinjstvo s tehnologijo	2	2	1	1	1
Narodno in kmetijsko gospodarstvo	—	—	' —	1	1
Poljedelstvo	—	—	1	2	1
Vrtnarstvo in cvetličarstvo	2	1	—	—	—
Sadjarstvo	—	1	1	1	—
Živinoreja in mlekarstvo	—	1	3	1	1
Risanje	2	—	2	—	—
Umetnost	—	—	—	1	
Petje	1	1	1	1	1
Skupaj:	28	25	24	26	24
Stenografija (neobvezno)	2	—	—	—	
Strojepis (neobvezno)			—	2			
Praktična dela:		Po	skupinah:		
Kuhanje in konserviranje	2	12	12	12	12
Gospodinjska opravila	—	2	2	2	2
Ročno delo, šivanje in prikrojevanje	4	12	12	12	12
Vrtnarska in kmetijska dela	—	12	20	20	—
1936.
Popravnih izpitov ni bilo.
Vpisovanje za šolsko leto 1936/37 je bilo 1. in 2. septembra. Dne 10. sept. je bila šolska maša na čast sv. Duhu in otvoritvena seja učiteljskega zbora. Dne 11. sept. se je pričel reden pouk.
Dne 24. sept. se je vršila Slomškova slavnost s sledečim sporedom: Ob 8. uri sv. maša v domači kapeli. — Nato v dvorani: 1. Pesem: »Preljubo veselje« (A. M. Slomšek). — 2. Govor: »Slomšek naš buditelj, vzgojitelj in učitelj«. Govorila supl. s. M. Justa Kerševan. —
3. Deklamacija: Dr. Sušnik: Pojdimo na Slomškov grob! — Predna-šala Nada Sušnik I. letn. — 4. Pesmi: Narodna »Večernica« (A. M. Slomšek). — Dr. G. Ipavec, »Predica« (A. M. Slomšek).
Dne 9. okt. žalno slavje ob obletnici smrti ikralja Aleksandra I. Zedinitelja: Ob 8. uri žalna služba božja v domači kapeli, nato spominska slavnost v šoli: 1. Deklamacija: 0. Zupančič, 11. oktober 1934. Prednašala Marija Mikuš, I. letn. 2. Kratek spominski govor. Vida Fister, III. letn. 3. Recitacija: A. Gradnik, Beseda o življenju in smrti. Viteškemu kralju Zedinitelju . . . Recitirala Ema Čada, II. letn. —
4. Državna himna.
Na praznik zedinjenja je bila ob 8. uri sv. maša, potem slavje v dvorani. Na sporedu so bile pesmi, deklamacije in slavnostni govor ter državna himna. — Istega dne smo proslavili tudi 30 letnico smrti pesnika S. Gregorčiča.
Božične počitnice so trajale od 23. decembra do 11. jan. 1937.
1937.
Dne 16. jan. je bila strokovna seja. Predmet: V kakšnem odnosu je pouk obče ‘kemije do hranoslovja, poljedelstva in 'tehnologije.
Dne 22. jan. je bila na polikliniki zdravniška preiskava učenk. Dne 27. jan. je bila svetosavska proslava. Spored: 1. Narodna, Sv. Sava. Prednašala Marija Mikuš, 1. letn. — 2. A. Zavrl, Rastkov beg na Sv. Goro. Črtica. Govorila Marija Jordan, I. letnik.
Dne 30. jan. je bil sklep I. polletja, 3. febr. pa se je pričelo
II.	polletje 1936/37.
Dne 4. febr. je bila Strossmayerjeva proslava. Ob 8. uri v domači kapeli sv. maša. — Nato kratka skupna proslava. Spored: 1. A. Boži-čevic, Iz robstva u slobodu. Posvečeno uspomeni na J. J. Strossmavra. Prednašala Mira Brajevic, II. letn. — 2. Govor: Slavljenčevo kulturno delo. Vida Bizjak, II. letn. — 3. S. Gregorčič, Ob smrti velikega vladike dr. J. J. Strossmayerja. Prednašala Milena Jelenec, I. letnik.
Dne 15. febr. je bila strokovna seja. Predmet: Pregled novega učnega načrta.
Od 16. do 18. marca tridnevne duhovne vaje za vse učenke zavoda.
Od 24. do vštetega 30. marca, velikonočne počitnice.
Dne 7. aprila strokovna seja. Predmet: Razdelitev praktičnega dela po skupinah v II. letniku.
Dne 11. aprila so prisostvovale vse učenke proslavi materinskega dne v opernem gledališču.
Dne 20. maja so bili vsi letniki na izletu. Večina gojenk je posedla Trst in Koper; ostale so bile v Kamniški Bistrici.
Dne 29. maja je bila proslava 20 letnice majske deklaracije. Spored: 0. Zupančič, Vseh živih dan. — Aleksandra Tajnik, I. letn. — Slavnostni govor je imela supl. s. M. Justa Kerševan. — Dr. J. Pogačnik, Ogenj prižgite! Prednašala Marija Jordan, I. letn. — Gojenke so zapele Mavovo pesem: Oj zato . . .
Dne 25. junija so se zaključila predavanja.
Dne 28. junija: Na Vidov dan zaključna šolska slavnost in razdelitev letnih izpričeval in izvestja.
IV. Ekskurzije.
I.	letnik.
1. Dne 11. septembra 1936: Poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem. S posebno pozornostjo so si učenke ogledale oddelek »Naš les« in »Domače preproge«. Vodila supl. s. M. Justa Kerševan.
2. Dne 25. septembra 1936: Ekskurzija v mestno vrtnarijo, kjer so učenke spoznavale poleg drugih trajnic tudi razne vrste dalij ter način, kako jih negujemo. — Vodila s. Adelinda Žužek.
3. Dne 21. oktobra 1936 so bile gojenke v zoološkem vrtu. — Vodila s. M. Gonzaga Zalar.
4. Dne 22. jan. 1937: Predavanje o naših narodnih šolah, o njihovemu pomenu in uporabi. Predaval je g. prof. Šantel in ga. M. Šar-čeva. Vodila s. M. Gonzaga Zalar.
5. Dne 12. maja 1937: Poldnevna ekskurzija v arheološki in prazgodovinski oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani. — Vodila s. M. Justa Kerševan.
6. Dne 7. junija 1937: Poldnevna ekskurzija na veleposestvo grad Selo pri Radohovi vasi. Ogledale so si alpski vrt in cvetlične kulture za pridobivanje semen. — Vodila s. Adelinda Žužek.
7. Dne 10. junija 1937: Poldnevna ekskurzija v Županovo jamo. Vodil supl. J. Florjančič.
II. letnik.
1. Dne 11. septembra 1936 so obiskale ljubljanski velesejem. Natančneje so si ogledale lesno razstavo, kemijski oddelek in vrtnarstvo. Vodila s. Gonzaga Zalar.
2. Dne 17. novembra 1936 bile v kinu. Gledale smo poučni film iz sadjarstva. Vodila s. Gonzaga Zalar.
3. Dne 20. novembra 1936 bile v gledališču pri Cankarjevi komediji »Za narodni blagor«. Vodila s. M. Justa Kerševan.
4. Dne 14. januarja 1937 so si ogledale kokošnjak Kmetijske družbe v Št. Vidu nad Ljubljano. Vodila s. Adelinda Žužek.
5. Dne 13. maja 1937: Ekskurzija v arheološki oddelek Narodnega muzeja in ogled pomladanske razstave slovenskih likovnih umetnikov. Vodila s. Deodata Kump.
6. Dne 17. junija 1937 so si ogledale mestno klavnico in ledenico. Vodila s. M. Deodata Kump.
7. Dne 21. junija 1937: Celodnevna ekskurzija v Kamnik in Kamniško Bistrico. Vodil supl. J. Florjančič.
III. letnik.
1. Dne 11. septembra 1936: Obisk ljubljanskega velesejma. Vodila s. Deodata Kump.
2. Dne 18. novembra 1936 bile v kinu pri poučnem filmu o sadjarstvu. Vodila s. Gonzaga Zalar.
3. Dne 10. maja 1937 so bile v Centralni vinarni v Ljubljani. Vodila s. Adelinda Žužek.
4. Dne 19. maja 1937 so si ogledale Delavski dom v Ljubljani. Vodila s. Adelinda Žužek.
5. Dne 7. junija 1937: Poldnevna ekskurzija na veleposestvo grad Selo pri Radohovi vaisi. Ogledale so si vzorne hleve, mlekarno in se-menogojsko postajo. Vodila s. Adelinda Žužek.
6. Dne 19. junija 1937: Ekskurzija .na posestva okoliških kmetov. Vodila s. Deodata Kump.
7. Dne 23. junija 1937: Ekskurzija v Centralno mlekarno v Ljubljani. Vodila s. Deodata Kump.
8. Dne 24. junija 1937: Ekskurzija v Narodni muzej, ogled cerkva in imenitnejših stavb v Ljubljani. Vodila s. Deodata Kump.
I. letnik.
Svetina: Verouk I. del.
Breznik: Slovenska slovnica, 4. izdaja.
Grafenauer: Slovenska čitanka za V. razred sred. šol.
Pregelj: Osnovne črte iz književne teorije.
Čtivo: Jurčič: Deseti brat, Sosedov sin; Finžgar: Pod svobodnim soncem, Iz modernega sveta; Tavčar: Visoška kronika.
Bezjak: Dušeslovje.
Piskernikova: Učbenik nemškega jezika.
Bučar: Obča zgodovina za V. razr. sred. šol.
Bohinjc-Kranjec-Savnik: Zemljepis za V. razr. sred. šol.
Bevk: Botanika za višje razr. sred. šol.
Poljanec: Prirodopis živalstva za višje razr. sred. šol, 2. izdaja. Mohaček: Osnove opče i agrikulturne kemije.
Reisner: Fizika za višje razr. sred. šol.
Kump s. Deodata: Naši gostje.
Purgaj s. Lidvina: Gospodinjstvo.
Jeglič: Naše prijateljice.
Humek: Naš vrt.
II. letnik.
Pečjak: Kat. verouk, 2. knjiga.
Slovenska slovnica 'kakor v I. letniku.
Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razr. sred. šol, II. del. Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Pregelj: Osnovne črte iz književne teorije.
Čtivo: Prešern: Poezije; Shaekespeare-Zupančič: Julij Cezar; Finžgar: Veriga; Gogolj-Prijatelj: Revizor; Levstik: Potovanje iz Litije do Čateža; Cankar: Moje življenje; Mažuranič: Smrt Smail-Age Čengica; Lazarevič: Odabrane pripovetke.
Ozvald: Logika.
Bezjak: Vzgojeslovje.
Piskernikova: Učbenik nemškega jezika.
Čtivo: Dekliški list: Sonnenland; Brentano: Das Märchen von Gockel, Hinkel und Gackeleia.
Bučar: Zgodovina srednjega veka za višje razr. sred. šol.
Zobec: Kmetijska kemija.
Reisner: Fizika za višje razr. sred. šol.
Pirc: Higijenska čitanka.
Priol: Razpošiljanje sadja.
Humek: Naš vrt.
Humek: Sadje v gospodinjstvu.
Purgaj: s. Lidvi,na: Gospodinjstvo.
Wenlco: Kmetijsko kokošarstvo.
Kalinšek s. Felicita: Slovenska kuharica.
III. letnik.
Pečjak: Kat. verouk, 2. knjiga.
Slovenska slovnica kakor v II. letniku.
Grafenauer: Slov. čitanka za višje razr. sred. šol, II. in III. del. Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Čtivo: Prešernove poezije; Kersnik: Kmetske povesti; Finžgar: Dekla Ančka; Pregelj: Mlada Breda; Cankar: Hlapci; Mažu-ranič: Smrt Smail-Age Čengiča; Lazarevič: Odabrane pripovetke. Ozvald: Duševna rast otroka in mladostnika.
Piskernikova: Učbenik nemškega jezika.
Čtivo: Dekliški list: Sonnenland.
Fink: Metodika kmetijskega pouka.
Orožen: Zgodovina novega veka za VII. razr. sred. šol. Prijatelj-Bohinc-Savnik: Zemljepis za II. razr. sred. šol.
Dragaš: Pomoč novorojenčku in dojenčku.
Verbič: Blagoznanstvo, I. in II. del.
Humek: Praktični sadjar.
Humek: Sadni škodljivci.
Černe: Živinoreja.
Simonič: Poljedelstvo.
Kalinšek s. Felicita: Slovenska kuharica.
VI.	Pismene naloge iz narodnega jezika.
I.	letnik.
Šolske: 1. Prvi dnevi v zavodu (Vtisi). — 2. Orel pripoveduje (Po obisku v živalskem vrtu). — 3. Čemu čitam. — 4. Ženski obrazi v naši narodni pripovedni pesmi. — 5. a) Kakšne dogodke opevajo pesniki v romancah, b) Naša soseda (Označba). — 6. Iz življenja naših pradedov. (Slika po Finžgarjevem romanu »Pod svobodnim soncem«). — 7. Načrt za letošnje počitnice. (V obliki pisma).
Domače: a) »Tiho prihaja mrak — Srce, zakaj drhtiš? Česa, povej, se bojiš v tej minuti.« O. Zupančič. — b) »Za resnično, lepo sveto srce mlado ti je vneto, pota pravega ne zna---------------.	(J.	Stritar).
—	2. Prijateljstvo.
S.	M. Justa Kerševan.
II. letnik
Šolske: 1. Ko sem prvič srečala pisatelja Fr. S. Finžgarja. —
2.	»Iz vseh grobov mi večnost, iz vse trohnobe duhte mi v dušo sanje
— sladko opojne.« (0. Zupančič). — 3. Porcija. (Rimska žena v luči W. Shakespearjeve drame »Julij Cezar«.) — 4. Cankarjeva duševna podoba v njegovi otroški dobi. (Ob pisateljevi avtobiografiji.)
Domače: 1. a) Delaj in ne obupuj! b) Iz mojega dnevnika. —
2.	Čut odgovornosti Stvarnik sam ti je namreč položil v dušo čut odgovornosti, ki naj te spremlja pri vsem tvojem dejanju in nehanju. Fr. Jesenovec. (Govor tovarišicam o proslavi materinskega dne.)
S.	M. Justa Kerševan.
III. letnik.
Šolske: 1. Ko krizanteme cveto. — 2. »Podiže se četa mala — Za krst častni k jim se krsti — Za krst častni i slobodu zlatnu.« J. Mažuranič. — 3. Nekaj misli o samovzgoji. — 4. Vodnikova pesem.
— 5. Slika iz predmestja.
Domače: 1. Na ljubljanskem velesejmu. (Poročilo.) — 2. Naši pogovori.	S. M. Justa Kerševan.
VII.	Vzgojno delo.
1.	Pojasnilo staršem.
Vzgoja in izobrazba na dr. Krekovi višji gospodinjski šoli naj bi bila v prvi vrsti priprava za dobre družinske matere in vrle gospodinje; saj je to smoter vsake prave ženske vzgoje.
Današnji težki časi pa zahtevajo še več. Vse pogosteje se javljajo zaskrbljena vprašanja glede službe po končani šoli. Razumljiva je taka skrb, če pomislimo, da je mnogo žena v samostojnem poklicu resnično na mestu. Še več jih seveda sila razmer tira v razne službe.
Odgovor na vprašanje glede službe po dovršeni Dr. Krekovi višji gospod, šoli nudi čl. 129 min. odredbe, ki je naveden na l.str. izvestja.
Nekaj absolventk naše šole je tudi v zasebnih službah. Zdi se, da bi bilo treba ravno te vrste služb bolj uvaževati. Znano je, da so po naših večjih letoviščih, zdraviliščih, hotelih itd. za gospodinje po večini tujke, kar gotovo ni ne v čast ne v blagostanje naši domovini.
2.	Dijaška društva.
a)	Pomladek Jadranske straže.
(Poverjenica Zalar s. Gonzaga)
Edinica PJS obstoja na šoli od 24. jan. 1935. V šol. letu 1936/37. so bile včlanjene vse gojenke. 17 gojenk je naročenih na glasilo PJS.
Meseca marca smo imeli predavanje o naši neodrešeni Koroški. Predaval je g. dr. Fellacher. V aprilu je predaval g. dr. Lavo Čermelj o Trstu i.n naših bratih Primorcih. Maja meseca nam je g. prof. Jože Florjančič razložil zgodovinske in zemljepisne zanimivosti Carigrada. Vsa navedena predavanja so pojasnjevale izbrane skioptične slike.
Dne 20. maja smo napravili izlet v Trst in Koper. Ob tej priliki so si gojenke ogledale tržaški ribji trg, akvarij in notranjost velikega parnika Saturnia.
b) Počitniška zveza in SPD.
Članice Počitniške zveze so priključene podružnici Počitniške zveze na uršulinski šoli v Ljubljani. Vseh članic je 12. Nekatere so hkratu včlanjene pri mladinskem odseku SPD.
VIII. Učila.
1.	Šolska knjižnica.
(Varuhinja Zalar s. Gonzaga.)
Ob koncu šolskega leta 1936/37. šteje šolska knjižnica 458 leposlovnih in 386 strokovnih knjig.
Knjižnica je naročena ,na Dom in Svet, Mladiko, Vigred, Mentor, Čas; na Kmetovalca, Sadjarja in vrtnarja, Zdravje, Živalco, Mlekarski in Privredni list dalje na knjige Družbe sv. Mohorja, Cvetje iz domačih in tujih logov ter na knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne.
Izposojenih je bilo 426 knjig.
2.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
(Varuhinja vseh učnih zbirk Kump s. Deodata)
Zemljevidov 7; zemljepisnih slik in tabel 5; zgodovinskih razglednic 25; za zgodovino umetnosti: fotografij 30, razglednic 128, manjših slik 270.
3.	Naravoslovna zbirka.
7 živalskih preparatov v formalinu; 78 suhih preparatov živali;
3	geološke karte; 100 rudnin; zbirka imitiranih draguljev; 77 kemikalij.
4.	Higijenska zbirka.
Anatomija: 6 slik; nalezljive bolezni in mikrobi: 6 slik; prva pomoč: 13 slik; razvoj embrija: 7 slik; razvoj in nega dojenčka: 14 slik; vsa oprema za nego dojenčka.
Slik in tabel 35; vzorcev in suhih preparatov živil 16; analiz živil 5.
6.	Zbirka za gospodinjstvo, blagoznanstvo in tehnologijo.
Skupina steklenih predmetov; pluta in izdelki iz nje; surovine in vzorci za izdelovanje lončene in prstene robe; materijal za izdelovanje različnih tal (ksilolit, teraco); vzorci kuriva; surovine za izdelovanje sveč; vzorci usnja in krzna; vzorci pralnih i,n čistilnih sredstev; materijal za polnenje posteljnine; vlaknine; platnene, bombažaste, volnene in svilene tkanine; zbirka čipk; vzorci raznega lesa; tehnična in kemična predelava lesa: 13 modelov, 33 slik in tabel.
7.	Poljedelstvo.
146 semenskih vrst kmetijskih, vrtnih in drugih 'kulturnih rastlin; 34 vrst umetnih gnojil; 12 kemikalij za uničevanje škodljivcev kulturnih rastlin; 6 slik kulturnih rastlin; 3 slike poljskega orodja; 160 vrst prijateljev in škodljivcev kulturnih rastlin (suhi preparati); 9 slik prijateljev in škodljivcev kulturnih rastlin.
Posestvo zavoda: 8 ha kulturne zemlje (polje in travniki) kakor tudi ves pripadajoči inventar modernega poljskega orodja, ki služi učenkam za izvajanje poljedelske prakse.
8.	Vrt in vrtnarsko orodje.
Za praktične vaje v vrtnarstvu in cvetličarstvu imajo gojenke svoj šolski vrt, razdeljen na posamezne oddelke, kjer gojijo zelenjavo za šolsko kuhinjo. Zelenjadni vrt meri 5489 m", cvetlični vrt 1535 m , rastlinjak, tcvple grede in lepotične gredice pa 910 m2.
Za oskrbovanje cvetličnega in zelenjadnega vrta imajo gojenke v posebni shrambi svoj vrtni inventar: 6 vilastih lopat, 6 navadnih lopat, 2 lopati zajemalki, 6 lesenih in 4 železne grablje, 12 navadnih in 4 vlačljive motike, 4 vrtne motike »Helios«, 12 malih motičic »Helios«,
4	okopalnike in rahljače, 12 vrtnih rahljač »Helios«, 4 cvetlične vilice, 4 cvetlične žlice, 12 pralic, 8 klinov za sajenje vrtne vrvice, 6 zalivač, 4 škarje za vrtnice, nož za izpodrezavanje belušev, 4 škarje za travo, 100 m dolgo metersko mero.
9.	Sadovnjak in sadjarsko orodje.
120 diapozitivov in 24 slik.
Sadovnjak z visokodebelnim in pritličnim sadnim drevjem meri 5489 m2. Ob stenah šolskega poslopja gojijo gojenke sadne špalirje.
Sadjarsko orodje: 4 cepilni noži »Kunde«; 4 noži ob rezači; 4 drevesne škarje, škarje za gosenice, škarje za obrezovanje žive meje, 2 drevesni žagi, 4 drevesne strgulje in ščetke, 2 sadna obirača in lestve, samodelna nahrbtna škropilnica.
Sredstva za cepljenje in zatiranje sadnih škodljivcev se nabavljajo sproti.
10.	Živinoreja in mlekarstvo.
Slik in tabel 39; Gerberjev aparat za butirometrijo; Titrir-aparat za določevanje kisline; aparat za kipelno poskušnjo; posnemalnik; pinja; laktodensimeter; 2 termometra; mlekarska in sirarska posoda
i.n orodje.
Za pouk in vaje v praktični živinoreji služijo gospodarska poslopja zavoda.
V	hlevih goje krave montafonske pasme in prašiče nemške žlahtne pasme, v kokošnjaku pa štajersko kokoš.
11.	Pouk v kuhanju in serviranju.
Za pouk v kuhanju so v zavodu popolnoma opremljene tri šolske kuhinje.
Za vaje v serviranju je več popolnih porcelanastih in steklenih servisov ter druge steklenine — 230 inventarnih številk.
12.	Gospodinjska opravila.
Za praktične vaje v gospodinjstvu, pranju in likanju služi pralnica in likalnica s potrebnim inventarjem.
13. Ženska ročna dela.
Pri šivanju in ročnem delu uporabljajo učenke: 6 šivalnih strojev s priborom, stroj za ometico, stroj za vezenje (tamburiranje) stroj za zbadanje predtiskanih vzorcev, 2 velika, 14 srednjih in manjših okvirov, 3 okrogle okvire za belo vezenje.
14. Stroji in aparati.
Kombiniran epidiaskop-skioptikon; zračna črpalka za konservira-nje; popolni Weckov aparat; aparat za proizvajanje sodavice; kavni mlin na električni pogon; aparat za sladoled; kremenčeva svetiljka; centrifuga za ožemanje perila.
IX.	Zdravstveno stanje, v šolskem letu 1936/37.
Vodstvo Krekove Višje gospodinjske šole posveča posebno skrb tako zdravju gojenk kakor tudi zdravstvenemu pouku. V slučaju bolezni kakšne učenke je bil takoj poklican zdravnik, ki je odredil vse potrebno glede nadaljnega zdravljenja.
Zdravstveno stanje gojenk v letošnjem šolskem letu je bilo zadovoljivo. Razen par slučajev lahke hripe in angin ni bilo nobenih primerov nalezljivih bolezni. Dve učenki sta tekom leta oboleli na akutnem vnetju slepiča in bili pravočasno poslani na operacijo, ki je bila izvršena s polnim uspehom in brez komplikacij. Poleg tega je bilo nekaj lažjih obolenj.
Pouk o higijeni je bil v prvi vrsti posvečen vprašanjem, s katerimi ima posla predvsem gospodinja v družini: pravilna prehrana, prva pomoč v nesrečnih slučajih, akutne nalezljive bolezni, nega dojenčka in bolnikov itd.
Č. sestre so se v slučajih bolezni gojenk točno in vestno ravnale po navodilih zdravnika in skrbele za pravilno nego in zdravljenje.
Dr. V. Meršol.
X.	Kvalifikacija učenk.
(Tisk z velikimi črkami pomeni odličen, z ležečimi prav dober, z navadnimi črkami dober uspeh.)
I.	letnik.
Čebin Sonja GORŠE MARJETA Ivančič Majda Jelenc Milena JORDAN MARIJA Keržič Ivana Kraut Jela Lakovnih Matilda Marinko Štefanija Mencinger Leoni j a Mikuš Marija
Moguš Marjana Poljanec Marija Ramovš Cvetka Sajovic M. Magdalena Sedej Rozalija Supan Ljudmila Svet Angela Tajnik Aleksandra ZUPANC MILENA SUŠNIK NADA
Število učenk: 21.
Izredna učenka: Berger Tea iz Trsta
Bizjak Vida Brajevič Miroslava ČADA EMA Flego Sava GRMEK MARIJA Kereta s. Venceslava Kersnik Marjana KLUN PAVLA Knaflič Ivana
Neocenjena po § 52:
Sagadin Vera	število učenk: 18.
III.	letnik.
Fister Vida	Sivec Emilija
Leskovic Rozalija
Kosem Vida Mlekuž Breda Persoglio Emilija Prijatelj Roža Sedej Štefanija ŠUMI NADINA Toplak Karla VUGA HELENA
Neocenjena po § 52:
Kure s. Sergija	Število učenk: 4.
XI.	Statistika učenk.
Številčno stanje učenk v šol. letu 1936/37.
V letniku	Vpisanih v začetku šolskega leta			Vpisanih v teku šol. leta	Skupaj spisa- nih	Prestopile v II. letnik	Zapustili zavod				Skupim ob sklepu š. leta
	novink	poiiav- Ijatk	vseh				umrle	Iz raznih razlogov	izkljn- Cenili	skupaj	
I.	22	—	22	1	23	1	—	1	—	1	21
II.	17	—	17	1	18						18
III.	3	—	3	1	4						4
Vseh	42	—	42	3	45	1	—	1	-	—	43
2.	Število ocenjenih učenk ob koncu II. polletja 1936/37.
Letniki	Od upisanih učenk je ostalo	Neocenjene		po	Število ocenjenih učenk oli koncu II. polletja
		8 52	8 54	Skupaj	
I.	21	—	—	—	21
II.	18	1	—	1	17
III.	4	1	—	1	3
Vseh	43	—	—	—	41
3.	Število učenk po uspehu ob koncu šol. leta 1936/37.
LETNIKI	I.	II.	III.	Vseh	V %
Odlično		4	5	—	9	21-95 %
Prav dobro 		15	12	3	30	73-17%
Dobro		2	—	—	2	4-88 %
1. Izdelale so torej		21	17	3	41	
2. Delajo popravni izpit		—	—	—	—	
3. Delajo razredni izpit (§ 52) ....	—	1	1	2	
4. Delajo razredni izpit (§ 53) ....	—	—	—	—	
5. Ponove razred			—	—	—	
6. Izgube pravico do rednega Šolanja . .	—	—	—	—	
Vseh	21	18	4	43	
I.	završni izpit na Dr. Krekovi dvoletni gospodinjski šoli.
Šol. leto 1933/34.
Na predlog kraljevske banske uprave v Ljubljani odd. IV. No 5704/1934 je odredil minister prosvete z odlokom P. br. 13. 165 od dne 27. aprila 1934 banovinskega šolskega nadzornika v Ljubljani za odposlanca pri završnem izpitu na Dr. Krekovi dvoletni gospodinjski šoli v Šiški-Ljubljana. V izpitnem odboru so bili: g. ministerski odposlanec, banovinski šol. nadzornik Škulj Andrej, ravnateljica Žužek s. Adelinda kot podpredsednik, kot člani pa: za narodni jezik, za narodno zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije, za šolsko administracijo in za pedagogiko Kerševan s. Justa, za nauk o hrani, za kmetijstvo in narodno gospodarstvo in knjigovodstvo Kump s Deodata, za higijeno Dr. Šimec Malka, za gospodinjstvo s tehnologijo in serviranje Žužek s. Adelina.
Pismeni, teoretični in praktični izpiti so se vršili od 23. do 27. junija 1934. Za izpit se je priglasilo 8 učenk, ki so obiskovale dvoletno gospodinjsko šolo.
Po opravljenih izpitih je priznal izpitni odbor po odredbi ministrstva prosvete v Beogradu od 4. maja 1932 ON. br. 33319 v zvezi z odredbo ON. br. 2174/31, ter na osnovi §§ 71, 154, in 155 zakona o narodnih šolah od 5. dec. 1929 in 13., 14. uradniškega zakona od 31. marca 1931, pod ON. br. 75.309 od 30. sept. 1932 zrelost za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev sledečim kandidatkam:
1. Bolle Albini, hčeri Franca, šolskega upravitelja, r. 16. febr. 1914.
2. Grundner Mariji, (varuh. Luki Rika, trgovka) r. 24. februarja 1916.
3. Ilc Mariji, hčeri Ivana, posestnika, r. 13. jun. 1913.
4. Pušenjak Ani, hčeri Ivana, šol. upravitelja, r. 13. jun. 1913.
5. Šmid Cvetani, hčeri Alojzija, posestnika, r. 12. maja 1917.
6. Štimec Franji, hčeri Josipa, trgovca, r. 7. avgusta 1913.
7. Urbanek Štefaniji, hčeri Franca, vrtnarja, r. 19. dec. 1913.
8. Zakošek Miroslavi, hčeri Antona, posestnika, r. 8. jan. 1915.
II.	a) Prvi učiteljski diplomski izpit. Šol. leto 1934/35.
Prvi učiteljski diplomski izpit na Dr. Krekovi višji gospodinjski šoli se je vršil od 5. do 11. julija 1935. Gospod minister prosvete je z odlokom Oo. P. br. 23596 od dne 24. junija 1935 imenoval za odposlanca šefa za narodno prosvečivanje v Beogradu g. Ratka Peneziča.
V	izpitnem doboru so bili: g. ministrski odposlanec kot predsednik,
ravnateljica Žužek s. Adelinda kot podpredsednik, kot člani pa: Ker-ševan s. Justa za narodni jezik, za pedagogiko, za narodno zgodovino in zemljepis, Kump s. Deodata za nauk o hrani, kuhanje in gospodinjstvo s tehnologijo, ing. Lah Rado za poljedelstvo in živinorejo, Dr. Ši-mec Malka za higijeno.
Pismeni izpiti so se vršili: 6. julija iz strokovnih pismenih skupin,
8.	julija iz pedagoške skupine.
Iz predloženih nalog strokovne skupine je izpitni odbor izbral nalogo: Vzgojna sredstva v družini.
Za učiteljski diplomski izpit so se priglasile štiri kandidatke, ki so dovršile IV. letnik tukajšnjega zavoda.
Ustni in praktični izpit se je vršil od 9. do 11. julija in sicer po sledečem redu: Narodna zgodovina z zemljepisjem Jugoslavije, drža-voznanstvo in šolska administracija, živinoreja in poljedelstvo, nauk o hrani, higijena, gospodinjstvo s tehnologijo.
Dne 10. julija se je vršil praktični izpit iz kuhanja in serviranja.
Po opravljenih izpitih je izpitni odbor priznal zrelost za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev v smislu člena 23. pravil sledečim kandidatkam:
1. Čoh Štefaniji, hčeri Štefana, hotelirja, r. 14. jul. 1916.
2. Grašič Mariji s. Mileni, hčeri Matevža, kolarja, r. 24. maja 1911. (napravila diplomatski izpit na učiteljišču leta 1932.)
3. Kozjek Mariji s. Heleni, hčeri Janeza, žel. čuvaja, r. 31. jan. 1910. (napravila dipl. izpitna učiteljišču leta 1932).
4. Valenčič Danieli, hčeri Josipa, učitelja, r. 6. jan. 1914.
b)	Drugi učiteljski izpit. Šolsko leto 1935/36.
Gospod minister prosvete je z odlokom Oo. P. br. 15.736 od dne
12.	maja 1936 imenoval za odposlanca pri učiteljskem diplomskem izpitu banskega inšpektorja za srednje šole v Ljubljani g. Ivana Dolenca. V izpitnem odboru so bili: g. ministrski odposlanec kot predsednik, ravnateljica Žužek s. Adelinda 'kot podpredsednik, kot člani pa: suplent Florjančič Josip za zemljepis in zgodovino, Kerševan s. Justa za pedagogiko, Kump s. Deodata za nauk o hrani, ing. Lah Rado za kmetijsko skupino, suplent Sever Janko za narodni jezik s književnostjo, Žužek s. Adelinda za gospodinjstvo s tehnologijo.
Pismeni izpiti so se vršili: 17. junija iz narodnega jezika, 18. junija iz pedagogike. Iz predloženih nalog je izpitni odbor izbral:
1. za narodni jezik: Ljubi obrazi iz knjig;
2. za pedagogiko: Naloga naših kmetijsko-gospodinjskih šol in tečajev.
20. junij je bil določen za pripravo na praktične nastope, ki so se vršili dne 22. junija na enoletni gospodinjski šoli.
Za učiteljski diplomski izpit se je priglasilo 13 kandidatk, ki so vse dovršile IV. letnik na tukajšnji višji gospodinjski šoli in so delale učiteljski diplomski izpit prvič. Na podlagi pismenih izdelkov in splošnih ocen je izpitni odbor po čl. 15 pravil o učiteljskem dipl. izpitu oprostil ustnega izpita 3 kandidatke. Ena kandidatka je bila po čl. 15. c) vsled dveh slabih ocen pri pismenem izpitu odklonjena za leto dni.
Učiteljski diplomski izpit so .napravile:
1. Blatnik Alojzija, hči Jožefa, posestnika, r. 10. avg. 1917.
2. Briški Ana, hči Martina, posestnika, r. 15. maja 1917.
3. Lipnik Cita, hči Franca, posestnika, r. 1. dec. 1914.
Navedene 3 kandidatke so bile oproščene ustnega učit. dipl. zpita.
4. Bauer Pavla, hči Avgusta, posestnika, r. 29. jun. 1917.
5. Bergant Apolonija, hči Janeza, posestnika, r. 23. nov. 1915.
6. Gogala Kancijanila, hči Ivana, drž. upok., r. 2. marca 1915.
7. Ilc Pavla, hči Janeza, posestnika, r. 10. sept. 1918.
8. Janša Antonija, hči Antona, posestnika, r. 11. jan. 1916.
9. Marinc Angela, hči Andreja, posestnika, r. 14. maja 1916.
10. Meisterl Ana, hči Roze Meisterl, posestnice, r. 14. julija 1917.
11. Premrou Ivanka, hči Elizabete Premrou, učit., r. 12. maja 1912.
12. Rozman Josipina, varuh Anton Maver, železn., r. 19. marca 1916.
XIII. Odredba za šolsko leto 1937138.
Vpisovanje za šolsko leto 1937/38 bo v sredo, 1. septembra. Za vpis se zahteva: a) prijava, b) zadnje šolsko spričevalo, c) 600 din (za zdravstveni fond, knjižnico, učila in obrabo šolskega inventarja).
Po 29. členu ministrske odredbe morajo stanovati vse učenke višje gospodinjsk šole v zavodu.
V	I. letnik se smejo vpisati samo učenke, ki so z odličnim ali s prav dobrim uspehom napravile nižji tečajni izpit na meščanski šoli ali gimnaziji.
Vse učenke naj pridejo v zavod v četrtek, 9. septembra. V petek,
10. septembra, bo ob 8. uri sv. maša na čast sv. Duhu, v soboto,
11. septembra, se pa prične redni pouk.
Učenke se opozarjajo na čl. 39 pravil o vedenju, ki se glasi: Kazniva dejanja, ki so bila storjena o praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih i.n počitnicah, kakor da bi bila storjena v šolskem letu.
RAVNATELJSTVO.
Gospodinjska šola.
Višji gospodinjski šoli je priključena enoletna gospodinjska šola.
V	to šolo se sprejemajo samo redne učenke, ki obiskujejo pouk celo šolsko leto in to v teoriji in praksi. — Stanujejo lahko v zavodu ali izven zavoda.
Prošnji za sprejem prilože: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. obvezno izjavo staršev, da plačaljo v prospektu navedene stroške in da ostane učenka celo šolsko leto v zavodu odn. v šoli.
Prospekti se dobe na zavodu brezplačno.
Šolsko leto traja od oktobra do konca junija. Počitnice med šolskim letom so iste kakor na sred,njih šolah.
Učni predmeti: Verouk — Vzgojeslovje — Gospodinjsko spisje
—	Nemški jezik — Državoznanstvo — Higijena — Knjigovodstvo — Nauk o hrani — Gospodinjstvo — Serviranje — Vrtnarstvo in cvetličarstvo — Sadna uporaba — Petje — Praktično gospodinjstvo — Kuhanje in konserviranje — Šivanje in prikrojevanje — Ročno delo.
Neobvezni predmeti: Klavir — Stenografija — Strojepis.
Učenke enoletne gospodinjske sole.
Šolsko leto 1936/37.
Bartol Marija, Sodrašica, Kočevje.
Breznik Brigita, Pliberk, Koroško, Avstrija.
Brodar Slavica, Hrastje pri Kranju.
Debeljak Ljudmila, Visoko pri Škofji Loki.
DEMŠAR VIDA, Žiri, Logatec.
GRUDEN IVANKA, Primskovo pri Kranju.
Hočevar Božena, Velike Lašče, Kočevje.
Kravina Otilija, Ptuj.
Lovšin Stanislava, Založje pri Dolenji vasi, Ribnica, Kočevje.
MOLE NADA, Ljubljana.
PERKO AMALIJA, Ivanjci, Negova, Ljutomer.
Pirc Marija, Ljubljana.
Simonič Marija, Sv. Križ na Vipavskem, Italija.
Slane Marta, Litija.
Šega Alenka, Radovljica.
Ulčakar Friderika, Sp. Jarše, Domžale.
Volj Marija, Tršče, Čabar.
Zupančič Minka, Glince prit Ljubljani.
Voditeljica:
S.	M. Adelinda Žužek.
' '
'
' m -z sl ■ ■	-	■■	®’-ä;a	■	■:
• ■ -a »7š >/■ V '//• '%,r ,	m
■■■■ K ■ I ,
; ,1,: i X • •	•	.	w	v .,V?v; • „>	..zY.\
? ' S ' ■■ ’
■•V1-1;. ' A/ ' „ ■: V'-i*-’	'	'	rV'J :
ftiv?
■/ '
'	'■	:	: ■ i ■:	. ■
V' ;■•■:f/ :U:,-> : <• ••• V- ■ ••■	^
'•>	r,f"u	v.	a;
■ 'i',v'- . y,7T
■1/ ■ '" ?
■'••> . , -.A ••'• >,••’•.'	.	L-<	Vi,V I*'	»J,«/,--	/	,	)H'	,v>	>V	)|.'i
r . 7 •	-n.rÄ.-	s	77‘V	i-,,	V	11	1	'\	■ •'