Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani POROČILO O DELU V LETU 1986 2 3 - darovi (93) in zamene (17), ki so prišli iz nabvnega oddelka, nadalje 45 priročnikov iz tehničnega oddelka ter 2 kosa iz oddelka za posebno knjižno gradivo. Sama je pridobila 371 kosov posebnega gradiva. V okviru rednega strokovnega dela je bilo po abe-cednoimenskem ali stvarnem principu obdelanih in v zbirkinih skladiščih shranjenih oziroma odloženih 2 420 kosov (307 grafik, 1126 slovenskih lepakov, 716 razglednic, 212 zemljevidov, 28 atlasov in 31 portretov). Izdelanih in v raznovrstne kataloge v zbirki vloženih je bilo 3 448 listkov. In-ventariziranih je bilo 1232 kosov kartografskega ali slikovnega gradiva. Zbirko je obiskalo 590 uporabnikov, ki so si izposodili 7 264 kosov kartografskega in slikovnega gradiva (6 334 v oddelku, 930 izven). Danih je bilo 693 tematskih informacij (od tega 93 po telefonu ali pisno). Delo z uporabniki postaja čedalje bolj obsežno in zahtevno. Podatki kažejo, da je uporaba našega gradiva izredno velika. Največ gradiva je bilo izposojenega v študijske in znanstevne namene (npr. Bibliografija administrativnih kart Štajerske, Kranjske in Ilirskih porvinc 1850-1900 za Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane), za izpopolnjevanje dokumentacije sorodnih ustanov (portretna zbirka UKM, Viba film, itd.), za ilustracije raznih publikacij ( Enciklopedija Slovenije, Ilustrirana zgodovina Ljubljane), za pripravo raznih TV oddaj (n.pr. Po sledovih Slovencev v svetu, Predstavitev NUK), za pripravo koledarjev po starih razglednicah, zemljevidih in vedutah (Paralele, Iskra Commerce) itd. Zbirka je sodelovala s svojim gradivom pri razstavah v NUK, fotokopije ali originale pa je posodila še za druge večje razstave kot na primer Maksim Gaspari v Narodni galeriji, Slovenci v 16. stoletju v Narodnem muzeju, za razstavo obrti na Vrhniki itd. Z delovanjem in posebnostmi zbirke je bilo seznanjenih več posameznih kot tudi skupinskih obiskov (študentje FF, arhivistike, dijaki). Interesenti so dobili strokovne nasvete in navodila za urejanje in obdelavo posameznih zvrsti gradiv, med njimi tudi praktikanti NUK. Posebno skrb posveča zbirka pridobivanju gradiva, še posebej slovenike, ki bi jo morala NUK dobivati med obveznimi izvodi, a je ni prejela. V ta namen je bil opravljen pregled po založbah in antikvariatih in napravljen seznam nabavo. Za dopolnjevanje posebnega gradiva, ki ni zajeto v zakon o obveznem pošiljanju tiskov, se je zbirka sama dogovarjala in tako pridobila 371 kosov slikovnega gradiva. V dogovoru je tudi za nakup zapuščine dr. V. Bohinca, poznanega slovenskega geografa in kartografa iz bibliotekarskih vrst. Opravljeni so že prvi pregledi in preverjanje dela kartografskega gradiva ( preverjenih 642 in odbranih 244 zemljevidov). Posebna pozornost je že dalj časa namenjena zaščiti in obnovi gradiva. V restavratorski delavnici je bilo letos popravljenih 38 atlasov, zemljevidov in grafik, v popravilo pa je bilo oddanih še 114 starejših plakatov. V zbirki je v letu 1986 poleg rednega strokovnega dela potekalo še več dodatnih dejavnosti. Največji poudarek je bil na razstavni dejavnosti. Iz svojih kartografskih dragocetosti oz. redkosti je zbirka v Cankarjevem domu oblikovala veliko razstavo Slikovne upodobitve slovenskih dežel in sveta na starih zemljevidih (Slovenci v svetu). Pripravljen je bil izbor 100 starih zemljevidov in atlasov, opravljena postavitev in podiranje razstave ter izvedene potrebe spremne dejavnosti. Za spremno publikacijo Slovenci v svetu je bila izdelana študija Slovenske dežele na starih zemljevidih NUK (do sredine 18. stoletja), napravljen je bil izbor in besedilo za ilustracije v publikaciji, za poster in razglednice, poleg tega je bil napisan seznam razstavljenih ekspontov za katalog (tiskan v NUK) in obsežnejše besedilo komentarjev za podnapise k razstavljenim eksponatom, za zavarovanje gradiva v Cankarjevem domu pa je bila izračunana oz. ocenjena vrednost eksponatov po priloženem seznamu. Opravljenih je bilo okrog 20 posebnih strokovnih vodstev z okrog 200 udeleženci. 0 razstavi so poročala sredstva javnega obveščanja: tako tisk, televizija in radio, v oddaji Kulturni globus pa je avtorica razstave predstavila namen in posebnosti razstave kakor tudi kartografske zbirke. Druga akcija, pri kateri je bila zbirka izredno angažirana, je bilo TV snemanje o predstavitvi NUK v sklopu serij o galerijah in muzejih kot zakladih naše kulturne zgodovine. Za to oddajo je bil pripravljen najprej izbor dragocenosti in redkosti iz kartografske in slikovne zbirke, nadalje so bili pripravljeni še slikovni dodatki k rokopis- nemu in glasbenemu gradivu. Posebej je bilo treba pripraviti še gradivo o zgodovini in razvoju NUK ter mesta Ljubljane. Za vse gradivo so bili napisani ustrezni seznami s pojasni- li. Vodja zbirke je sodelovala pri snemanju v knjižnici in v TV hiši. Veliko časa in dela je bilo porabljenega za preurejanje in premeščanje gradiv (še neobdelano starejše gradivo, zapuščine in deli zapuščin, darovi in nakupi), za ureditev in opremljanje plakatnega skladišča in za preselitev celotnega fonda slovenskih plakatov (nad 10 000 kosov). V drugi polovici leta so bile v sklopu premeščanja oddelkov po knjižnici izvedene obsežne predpriprave za preselitev zbirke ter selitev sama. Preseljena sta bila celotno grafično skladišče z vsem fondom slikovnega gradiva (okoli 90 000 kosov) in oprema. V tem letu so se nadaljevali razgovori o prostorski problematiki zbirke in izdelani osnutki programov prostorske ueditve kartogrfske in slikovne zbirke v novi stavbi. Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek), je prejela 18.059 kosov. Po pravilih za obdelavo gradiva je evidentirala in popisala 23-853 kosov (z nekaterimi zaostanki) in uskladiščila pravtako 23-853 kosov - od tega v glavnem skladišču 4.125 kosov v depoju Mekinje pa 19-728 kosov. Opomba: pregled stanja fondov in obdelanega prirastka vsega gradiva navedenega v tč.1-3 daje priloga IV. Po pravilih za obdelavo tiskov gradi va je bilo obdelano naslednje bibliotečno gradivo: Vrsta gradiva Kosov PKG 1 Učbeniki 769 PKG 2 Roto literatura 1-767 PKG 3 Društveni spisi 3-719 PKG 4 Visokošolski spisi 129 PKG 5 Šolski spisi 58 PKG 6 Katalogi razstav (umetniških) 111 PKG 7 Katalogi sejmov in razstav (razen umetniških) 104 PKG 8 Vozni redi, promet 87 PKG 9 Telefon, telegraf 4 PKG 10 Verski tiski 247 PKG 13 Separati 7-194 PKG 14 Koledarji, rokovniki 57 PKG 15 Patentni spisi 108 PKG 17 Arhitektura, ceste, gradbeništvo, urbanizem 9 P KG 18 Otroška literatura, slikanice 460 PKG 20 Dopisna delavska univerza (DDU) 48 PKG 21 Elektrogospodarstvo 8 PKG 22 Esperanto 2 PKG 23 Exlibrisi 5 PKG 28 Folklora 18 PKG 29-33 Glasbeni tiski 76 PKG 34-38 Gledališki tiski 221 PKG 39 Industrija in obrt (navodila za uporabo izdelkov) 7.971 PKG 40 Knjižnice, knjižničarstvo 2 PKG 42 Kmetijstvo 10 PKG 43 Kraji, pokrajine, republike, SFRJ, države (opis) 181 PKG 47-54 Osebnosti 32 PKG 56-62 Programi konferenc, kongresov, posvetovanj, simpozijev 137 PKG 63 Promet, javni promet 7 PKG 64 Radio in televizija 51 PKG 69 Sah 2 PKG 74 Farmacija 17 PKG 77 Enigmatika (križanke, uganke) 3 PKG 78 Jedilni listi, gospodinjstvo, kulinarika 30 PKG 80 Numizmatika 6 PKG 81 Računalništvo 43 PKG 86 Vodno gospodarstvo 5 PKG 87 Pravo 3 PKG 88 Zdravstvo 112 PKG 89 Veterina 3 PKG 90 SZDL 3 PKG 93 Sindikati 9 PKG 95 Pisarniško poslovanje 20 PKG 96 Video 3 PKG 97 Adresar.ji (razen poslovnih) 2 Skupaj 23-853 Iz prejetega gradiva so bili izločeni tiski, ki ne pridejo v poštev za obdelavo v zbirki posebnega gradiva (formularji, ceniki, razni interni telefonski imeniki podjetij, voščilnice in podobno manjvredno gradivo), prejeti iz jugoslovanskih republik in AP (razen iz Slovenije). Ti tiski so vskladiščeni v depoju Mekinje (brez obdelave po pravilih za obdelavo v zbirki posebnega gradiva). Vskladiščeno: 1 . G lavno skladišče Ko; PKG 3 Društveni spisi 3-719 PKG 4 Visokošolski spisi 129 PKG 5 Šolski spisi 58 PKG 6 Katalogi razstav (umetniških) 111 PKG 16 Patentni spisi 108 Skupaj 4. 125 2. Depo Mekinje Kosov PKG 1 Učbeniki 769 PKG 2 Roto literatura 1 .767 PKG 7 Katalogi sejmov in razstav (razen umetniških) 104 PKG 8 Vozni redi in promet 87 PKG 9 Telefon, telegraf 4 PKG 10 Verski tiski 247 PKG 13 Ssparati 7- 194 PKG 14 Koledarji, rokovniki 57 PKG 17 Arhitektura, ceste, gradbeništvo, urbanizem 9 PKG 18 Otroška literatura, slikanice 460 PKG 20 Dopisna delavska univerza (DDU) 48 PKG 21 Elektrogospodarstvo 8 PKG 22 Esperanto 2 PKG 23 Exlibrisi 5 PKG 28 Folklora 18 PKG 29- ■33 Glasbeni tiski 76 PKG 34- •38 Gledališki tiski 221 PKG 39 Industrija in obrt (navodila za uporabo izdelkov) 7.971 PKG 40 Knjižnice, knjižničarstvo 2 PKG 2 Kmetijstvo 10 PKG 4 3 Kraji, pokrajine, republike, SFRJ, države (opis) 181 PKG 47- ■54 Osebnosti 32 PKG 56- ■62 Programi konferenc, kongresov, posvetovanj, simpozijev 137 PKG 63 Javni promet, promet (splošno) 7 PKG 64 Radio in televizija 51 PKG 69 Sah 2 PKG 74 Farmacija 17 PKG 77 Enigmatika (križanke, uganke) 3 PKG 78 Jedilni listi, gospodinjstvo, kulinarika 30 PKG 80 Numi zmatika 6 PKG 81 Računalništvo 43 PKG 86 Vodno gospodarstvo 5 PKG 87 Pravo PKG 88 Zdravstvo 112 PKG 89 Veterina 3 PKG 90 SZDL 3 PKG 93 Sindikati 9 PKG 95 Pisarniško poslovanje 20 PKG 96 Video 3 PKG 97 Adresarji (razen poslovnih) 2 Skupaj 19.728 4. Tehnične službe Knjigoveznica in restavratorska delavnica (Peter Staut). Na novo je bilo vezano v vezave 8290 knjig in časnikov (1985: 35^0), popravljeno, prevezano pa 170 kosov. Restavriranih je bilo 7 inkunabul, 5 atlasov, 3 časopisi, 30 zemljevidov in opravljenih 31 fingiranih vezav Trubarjevih knjig za Raščico. Opravljena so bila še naslednja knjigoveška dela: izdelava map in ščitnikov: 4379; škatel-25; vlepljenih knjižnih ovitkov-1514; narezanih kartotečnih listkov 1,100.000; dvobarvnih lepakov-100. Fotografska delavnicaje izdelala 4124 mikrofilmskih posnetkov in 1330 povečav za naročnike iz domovine in tujine. Preslikovalnicaje za potrebe knjižnice in njenih naročnikov izdelala 282.800 preslikav A3 in A4, kar predstavlja 29$ povečanje v primerjavi z 1. 1985. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Referalna dejavnost Knjižnica sicer nima referalnega centra kot samostojne enote, čeprav funkcije in naloge takega centra že opravlja. Zaradi svoje specifične organiziranosti kot nacionalna knjižnica ima opravljanje takšnih nalog porazdeljeno po različnih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje zbirk podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in serijske publikacije) in za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk). Opravljanje tega dela je po obsegu in po vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno sodelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju podatkovne zbirke o institucionalnih virih informacij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog 24 knjižnic SRS (glej tam). Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi predvsemoddelek za delo z obiskovalci (vodja Vilenka Jakac) z informacijsko in izposojevalno službo ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska. Informacijska in izposojevalna služba je vpisala 7.344 uporabnikov (1985: 6809), od tega 5566 študentov in 1778 zaposlenih. Obseg obiska in izposojevalnih enot je bil naslednji : obisk enot 1986 (1985) % 1986 (1985) % inf. 1985 -velika čitalnica 60.251 (69.818) 86,3 38.916 (39-396) 98,8 - -izposoja 77.962 (75.062) 103,8 52.108 (40.730) 128 -informacijska služba in medbiblio-tečna izposoja 13.280 (8000) 166 36.732 -uvajanje, vodstva 7*643 -vrnjene knjige 40.000 -negativni odgovori 26.723 159-144 (157.464) 101% 127.756 (114.172) 112% - Informacije osebne 128.897 1 12% ob katalogih 23.000 11 5% telefonske 10.137 113,5% pisne 13-878 50% SKUPAJ 175.537 102,5% Pregled izposojenega gradiva po strokah splošno 8940 filozofija in verstvo 8801 družboslovje 17859 prirodoslovne vede 10321 tehnika 8032 medicina 6690 umetnost 13015 leposlovje 11915 lit. veda in jezik 9646 zgod., zemljepis, biogr. 11705 skupaj 106.924 Prezenčne izposoje ne razvrščamo po strokah zato prihaja do razlike v številu izposojenih publikacij. Medknjižnična izposoja je potekala z 396 knjižnicami, od tega z 120 tujimi; za potrebe Slovenije je bilo za izposojo iz drugih knjižnic posredovano 800 naročilnic (1985: 672), pozitivno rešenih 616 in negativnih 184 odgovorov. Iz drugih knjižnic smo prejeli 2483 (1985: 2615) naročil; pozitivno je bilo rešenih 2058 naročil, negativnih odgovorov je bilo 425. Centralni katalog knjižnic v SRS (vodja mag.Jože Kokole). Centralni katalog je v letu 1986 izvajal program v dveh smereh: opravljal je redne referalno-bibliografsko-in-formacijske naloge s tradicionalnimi sredstvi (kartotečni katalogi) in računalniško podprtimi podatkovnimi zbirkami po eni strani (tč. 2.1 do 2.8), po drugi pa se je z vključevanjem predvsem v izobraževalne in raziskovalne akcije vključeval v izvajanje tistih nalog, ki jih ima NUK kot nosilka KIS v Sloveniji (tč. 4 do 6). Baza raziskovalnih nalog (RNS). Za to bazo je bilo analitično obdelanih 1.200 raziskav. Podatki za njih so bili vnešeni v podatkovno zbirko in je sedaj v njej skupno 15.200 enot. S tem so dokumentirane raziskave do konca leta 1983 in večina iz leta 1984. Raziskav iz leta 1985 ni bilo mogoče dokumentirati, ker jih RSS kljub terjanju ni poslala knjižnici. Raziskave so indeksirane z deskriptorji, ki jih je brez ponavljanj 17.500, z upoštevanjem ponavljanj pa 17-500, z upoštevanjhem ponavljanj pa 96.300. Povprečno pride na eno raziskavo 5,2 deskriptorja. Skupaj s številkami pogodbm okrajšavami raziskovalnih institucij in UDK vrstilci, ki so tako kot deskriptorji vnešenimi v isto rubriko kot iskalni podatki, pa je le-teh brez ponavljanj 29-500, z vsemi ponovitvami pa 98.800. Odgovori na vprašanja uporabnikov so dali iz te podatkovne zbirke 1.210 zadetkov. V letu 1986 so bila v celoti pregledana vsa gesla in imena avtorjev ter ustrezno popravljena in dopolnjena tako, da sta sedaj na voljo prečiščeno deskriptorsko in avtorsko kazalo. Baza monografskih publikacij v SRS(CKK/M). V skupno bazo tujih monografskih publikacij (knjig), ki jih tekoče pridobivajo znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji, smo po dopolnjenem formatu zapisa podatkov za obdelavo s sistemoma IBIS oz. IBIS-St (v izdelavi) vnesli v redakciji centralnega kataloga v NUK ali s presnemanjem podatkov od drugih knjižnic 6.000 enot, tako da je v bazi skupaj 10.500 enot. Dopolnjevanje obstoječega kartotečnega centralnega kataloga knjižnic v Sloveniji. V letu 1986 je bil dotok listkov nekoliko 16.021 listkov in za področne centralne kataloge 7-509 dvojnic, tj. skupaj 23-530 listkov. Listke iz dotoka srno grobo in fino abecedi rali in vložili delno v vmesno kartoteko avtorjev delno v dokončne kartoteke avtorjev, anonima, kongresnih gradiv in retrospektivo serijskih publikacij. V vmesni kartoteki je sedaj 45.000 listkov. Rekapitulacija stanja enot v CKK/SRS in v CKK/SFRJ konec leta 1986: dokončani krtoteki CKK/SRS .............. 1.042.320 listkov CKK/SFRJ ............... 785.041 » Skupaj ............... 1.827.361 listkov. Za področne centralne kataloge v osrednjih strokov- nih knjižnicah smo oddelili po ustreznih disciplinah ves dotok dvojnic, tj. 7.509 listkov. Baza tekoče pridobljenih tujih periodičnih publikacij v Sloveniji (CKSPSL). Dopolnjeni so bili podatki za stanje v letu 1985 (4.300 elementov) in opravljena redakcija dopolnil s spremembami in popravki (13-400 elementov v izvorni zapis podatkovne zbirke. "Dopolnila 1985" k seznamu novo pridobljenih tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije 1985 so izšla v 4/1986 številke "Raziskovalca". Koordinacija naročanja tuje 1 Za nakup tujih monografskih publikaci nice pravzaprav ni bilo omejitev gled pojavili so de pa veliki problemi z kritja nakupov. Za naročila periodi 1987) leto je veljalo, da lahko knj vrednosti (po zneskih) za 10%- Zarad omejitev vse tega niso izkoristile, koordinirale v okviru 5 že uveljav krogov. NUK je tako v centralnem kat koordinirala naročila za krog družbos knjižnic. iterature v Sloveniji, j v letu 1986 za knjiž-e pridobivanja deviz, dinarsko sposobnostjo ke za naslednje (tj. ižnice povečajo obseg i omenjenih dinarskih Naročila so knjižnice ljenih koordinacijskih alogu pregledovala in lovnih in humanističnih Informacije. Informacije, dane v samem centralnem katalogu (tj. brez informacij, ki jih črpa informacijska služba) iz tradicionalnih kartotečnih evidenc - ustno, telefonsko in pismeno: 1.240 podatkov. - 29 - b. Informacije iz podatkovnih zbirk: 1.210 iz baze raziskovalnih nalog in 94 iz baze tekoče pridobljenih tujih periodičnih publikacij - skupaj: 1.304 bibliografskih enot. c. Skupno število informacij iz kartotek in podatkovnih zbirk: 2.544 bibliografskih podatkov. Predaje listkov in formularjev a. Za pošiljanje podatkov v kartotečne evidence centralnega kataloga smo dali knjižnicam 3-200 praznih listkov formata A6, za pripravo za podatkovno zbirko monografij pa smo dali 1.100 vhodnih dokumentov. b. Jugoslovanskemu bibliografskemu institutu v Beogradu smo poslali 4.221 listkov za tuje monografije, ki jih je pridobila konec 1985 in v letu 1986 NUK. Popis informacijskih enot in knjižnic v Sloveniji. V okviru jugoslovanskega popisa oz. dopolnila že leta 1980 izvedenega popisa specialnih, znanstvenih in univerzitetnih knjižnic ter IND0K enot/centrov je NUK prevzela redakcijo te naloge za SR Slovenijo, izvedel jo je pa centralni katalog kot izredno in neplanirano akcijo. V okviru popisa so bili pregledani seznami prejšnih udeležencev popisa in evidentirane knjižnice oz. IND0K enote, ki doslej pri tem še niso sodelovale. Vprašalnik, ki smo ga dobili od Nuklearnega inštituta Boris Kidrič iz Viče pri Beogradu, smo razposlali 197 enotam (od tega 122 tistim, ki so že bili anketirani 1. 1980, 75 enotalm pa povsem na novo); do konca leta je vprašalnike izpolnilo in vrnilo 154 anketirancev (111 starih, 43 novih). Po prejemu izpolnjenih anketnih listov je bila v centralnem katalogu opravljena redakcija s preverjanjem, popravljanjem in dopolnjevanjem podatkov ter za vprašanje v računalnik (kar bo opravil Referalni center v Zagrebu za vso Jugoslavijo). To je bila zamudna in zahtevna naloga, zaradi katere je bilo delno okrnjeno izvajanje nekaterih sicer s planom predvidenih nalog, popolnoma smo morali opustiti začetek zbiranja podatkov za retrospektivo serijskih publikacij. Ocena opravljenega dela. Program je bil količinsko v glavnem realiziran v predvidenem obsegu, nismo se pa mogli lotiti retrospektivnega popisa serijskih publikacij, s katerim naj bi začeli v letu 1986. Prav tako ni bilo mogoče uresničiti vseh načrtovanih oblik izobraževanja in strokovnega dopolnjevanja: proučevanja sodobnih povezovalnih elementov KIS v Kanadi v okviru znanstveno-kulturne izmenjave (zaradi spremembe programa sodelovanja s strani kanadske vlade) . Referalne zbirke NUK so se pomembno obogatile z izvedbo ankete za popis v SR Sloveniji (tč. 2.8) - zbirka anketnih listov že sama po sebi predstavlja osnovno evidenco, ki bo postala vsestransko dostopna in uporabna, ko bo MUK dobila od Referalnega centra v Zagrebu vrnjene računalniško zajete podatke na magnetnem traku. Ob izvajanju rednih nalog je centralni katalog pomembno prispeval k raziskovalnim in razvojnim prizadevanjem NUK (glej točki 6 in 7) in k razširitvi njenega izobraževalnega programa s tečaji za uporabo sodobne tehnologije, tj. mikroračunalnikov, za kar je bila konec leta tudi namensko usposobljena ustrezna učilnica v kletnih prostorih. Člani centralnega kataloga so tudi aktivno sodelovali pri prizadevanjih za modernizacijo KIS-a v Sloveniji in za uveljavitev povezovalne in usmerjevalne vloge NUK v njem in v okviru knjižnično-dokumentacijsko-info rmacijskega sistema Univerze E.K. v Ljubljani. Problematika. V letu 1986 so se pojavili problemi v zvezi z vzdrževanjem podatkovne zbirke raziskovalnih poročil RSS: a) S pridobitvijo mikroračunalnika ATARI, na katerem je do določene količine podatkov poleg vnašanja novih možno opravljati tudi celotni sistem obdelovanja in iskanja podatkov, je postalo nujno, da se reorganizira celotni način zajemanja podatkov od materialne evidence/akcesije do katalogizacije in ideksiranja; to bo treba izpeljati v letu 1987. Način katalogizacije in obseg elementov opisa se razlikuje od metodologije, ki jo je spejel kot enotno za celo Jugoslavijo koordinacijski svet za referalno dejavnost pri SZNJ - tudi za to bo treba v letu 1987 naš način približati tej metodologiji, kolikor je to seveda upravičeno glede na dosedaj oblikovano in že kar veliko ustrezno retrospektivno zbirko podatkov. b) Poseben problem pri raziskovalnih poročilih je, da jih RSS dostavlja NUK in še nekaterim knjižnicam z veliko zamudo - za leto 1985 nismo v letu 1986 prejeli niti enega poročila kljub urgencam! Po drugi strani so pa zaradi neustrezne metodologije samega oblikovanja poročil, kakršno je predpisala RSS, tudi gradiva, ki so prišla za leta 1982-1984 ^zelo neenotno, nedosledno in pomanjkljivo oblikovana, često tudi nerazumljiva glede osnovnih avtorskih identifikacij, prihajajo tudi taka, ki so brez dokumetacijske vrednosti. Ker se pojavljajo isti problemi v NUK in v CTK, CMK, BTF, FSPN,CEK, smo 4.XI. sklicali sestanek o tej problematiki z namenom, da se oblikujejo enotna stališča za nastopanje pri RSS, da se stanje popravi in se oblikovanje poročil uskladi z mednarodnim standardom ISO 5966 in z metodologijo SZNJ. Sklepi sestanka so bili posredovani RSS, na njih do konca leta 1986 ni bilo odziva. skupno akcijo, ki je bila začeta 1986, bomo nadaljevali v letu 1987. Dodelava zakonodaje za funkcioniranje centralnih katalogov v SR Sloveniji. Zakon o knjižničarstvu okvirno določa da NUK in še določene knjižnice vzdržujejo centralne kataloge, ne navaja pa konkretnih modusov sodelovanja knjižnic za realizacjo tega določila. Nujno je zato, da se sproži in pripravi oblikovanje takšnih podzakonskih aktov, ki bodo pravno-obvezujoče podrobneje obdelali to področje skupaj z vsemi ustreznimi obveznostmi in odgovornostmi. Kadrovska vprašanja. Ker je možnost, da sodeluje v računalniško podprtih skupnih podatkovnih zbirkah za monografije in periodiko neposredno (online) z lastne periferne opreme ali s predložitvijo podatkov že na magnetnem mediju za zdaj še vedno omejena na zelo majhno število knjižnic od vseh tistih, ki sodelujejo sicer v tradicionalnih centralnih katalogih (ca. 200), moramo še nekaj časa računati z nadaljnjim dopolnjevanjem kartotečnih evidenc še nekaj časa tj. let v približno takšnem obsegu kot smo to delali doslej. Kadrovska zasedba za ta tradicionalni način dela (dva urednika z višjošolsko izobrazbo) odgovarja in je zadostna. Ker pa načrtujemo, da določene knjižnice za računalniško podprte centralne kataloge prispevajo podatke na vhodnih formularjih (ker nimajo terminalov ali mikroračunalnikov), vsaj začasno, dokler takšne opreme ne pridobijo, s katerih se prenesejo podatki na magnetni zapis v centralnem katalogu NUK, kažejo izkušnje dosedanjih takih vnašanj pri nas, rabimo za monografije v ta namen dodatno polno zaposlenega delavca-vnašal-ca (s srednjo izobrazbo), ki bi delal po navodilih bibliografskega urednika, ki ga že imamo. Očitno je tudi, da moramo pridobiti še enega urednika (višjega knjižničarja ali celo bibliotekarja), če hočemo zastaviti retrospektivo periodičnega dela centralnega kataloga v strojno čitljivi obliki (kar je v slovenskem prostoru za področje tehnike in naravo-slovno-matematičnih ved že opravila CTK!). Skupaj rabimo torej 2 nova delavca funkcionalno dograjevanje CK baz monografij in periodik.oba bi morali pridobiti že v začetku leta 1987, da bi to uresničili. Glede na to, da je predvideno, da se bodo v NUK kot usmerjevalki knjižnično-dokumetacijsko-informacijskega sistema Univerze E.K. v Ljubljani vnašali tudi podatki za računalniško podprto evidenco ustvarjalnosti (publiciranih izvedenih del) univerzitetnih delavcev, najprej za desetletno obdobje (tj. retrospektivno) 1977-1986, nato pa tekoče naprej, in načrtuje NUK še posebej tudi računalniško evidentiranje vseh doktorskih disertacij in magistrskih tz ohranjenih v Sloveniji, je treba za ohranjenih v Sloveniji, je treba za obvladovanje te naloge računati še z angažiranjem določenega števila (honorarnih) sodelavcev - z vnašanjem podatkov bo treba začeti verjetno že proti koncu leta 1987, vsekakor pa v letu 1988. Glavno skladišče(vodja Rudi Čepon) je prejelo v postavitev 24.187 knjig; za izposojo je bilo že prejetih 42.251 naročil, izdalo 39-924 knjig in vložilo 38.073 vrnjenih knjig. Depo Mekinje - glej poročila oddelka za periodični tisk in zbirke posebnega gradiva. Poleg tega je glavno skladišče v Mekinjah deponiralo še 6200 arhivskih izvodov. 2. Oddelek za razvoj Matična služba(vodja Miša Sepe). Vsebinska usmeritev dela: V preteklem letu smo obdržali dosedanjo vsebinsko usmeritev, se pravi skrb za strokovno in organizacijsko rast slovenskih knjižnic, predvsem pa nadaljni razvoj in izgrajevanje KIS. Naša skrb je bila usmerjena predvsem v organizacijo mreže občinskih matičnih knjižnic in njihovo preraščanje v osrednje knjižnice občinskih podsistemov. Na področju univerznih knjižnic smo delovali v smeri izgradnje mreže osrednjih knjižnic, največ pri pripravi standardov, ki so osnova za tak podsistem. Za področje šolskih knjižnic, smo v letnem načrtu predvideli, da z novim delavcem zagotovimo načrtno delo za to vrsto knjižnic, ker delavca nismo dobili, je ostalo delo za to vrsto knjižžnic na dosedanji ravni, isto velja tudi za specialne knjižnice. Načrt dela za leto 1986 smo oprli tudi na nekatere že uveljavljene količinske elemente, pri čemer smo se deloma pa po potrebah, oziroma nujnosti posameznih nalog. Sodelovanje z bibliotekarskim centrom je bilo v letu 1986 nekoliko zmanjšano (odsotnost tov. Popoviča) z drugimi oddelki pa smo sodelovali v običajnem obsegu (tečaji, CKST, strokovna mnenja) Opravljeni program: Količinsko: Individualni stiki s knjižničnimi delavci: 51 obiskov v knjižnicah (načrtovano 30), 166 obiskov delavcev slovenskih knjižnic v matični službi (načrtovano 150) in 54 drugih strokovnih obiskov v matični službi (načrtovano 100). Svetovanje ob gradnjah je vključeno v naštete obiske. Organizirani posveti in sestanki: 1 seja kolegija matične službe (načrt.2), 2 seji komisije za univerzne knjižnice (načrt.4), 6 regionalnih posvetov z vodji SIK (v skladu z načrtom), 3 seje strokovnega sveta za knjižničarstvo (načrt.6), 2 seji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in 3 seje izpitne komisije (začasna naloga), še 4 sestanki in cela vrsta manj formalnih pogovorov s strokovnimi delavci NUK iz drugih oddelkov o raznih strokovnih in organizacijskih vprašanjih (cca 70). Spremljanje dela knjižnic: razposlali, zbrali in strokovno obdelali smo statistčne podatke o delu 60 SIK in 60 univerznih knjižnic. Podatke smo objavili v posebni številki Obvestil. Dokumentacijo člankov o knjižnicah in knjižničarstvu smo redno dopolnjevali. Pregledanih je bilo 1.773 časnikov (načrt.1.600) odbranih, izrezanih in arhiviranih je bilo 737 člankov (načrt.600). Publikacije: Obvestila republiške matične službe. Izšle so številke 1-2/85, 1,2 in 3/86 (zadnja se razpošilja v januarju 1987). - Razvid knjižnic, pripravljeni, poslani in zbrani so bili vprašalniki, podatki za 900 knjižnic so obdelani, pripravljen je rokopis. Razvid bo izšel v letu 1987. Drugo strokovno delo: v preteklem je bilo pripravljenih več kot 20 pismenih analiz, strokovnih mnenj, pripomb in priporočil. Najpomembnejše so bile: pripombe na poročilo o uresničevanju zakona o knjižničastvu, ki ga je pripravil Komite za kulturo, Analiza doseženih pogojev za matične knjižnice, vrsta strokovnih mnenj, sprotne analize in prikazi razvoja SIK za Strokovni svet, pripombe na učbenik za biliotekarstvo in usklajevanje z avtorji posameznih poglavij, pri gradnji oz. adaptacijah smo svetovali 14. knjižnicam, za 4 smo izdelali pismena strokovna mnenja. Težišče strokovnega dela je bilo usmerjeno: na definicijo nalog matične službe in njenega deleža pri gradnji KIS, dodelavi standardov za univerzne knjižnice, kot podlago za organiziranje podsistema univerznih knjižnic, definiciji nalog specialne knjižnice in njene povezave v občinskem KIS, pripravi adresarja knjižnic v Sloveniji (cca 900 enot). - V letu 1986 nismo uvajali novih količinskih enot Vsebinsko ovrednotenje opravljenih nalog. Čeprav se tudi v letu 1986 nismo povsem držali načrtovanih nalog, smo upoštevajoč okoliščine (ostali smo brez načrtovanega delavca: zaradi neurejenega financiranja, nismo mogli posebej angažirati somatičnih knjižnic; pomagali smo pri nekaterih nalogah, bibliotekarskega centra. Veliki uspehi so vidni zlasti na področju SIK, kjer je akcija za imenovanje matičnih knjižnic že obrodila prve rezultate ( zlasti izboljšana materialna osnova za delo), preprečili pa smo tudi, napačne usmeritve matične dejavnosti, za katere se je pod vplivom _ 3n - nekaterih knjižnic v prvi verziji poročila o uresničevanju zakona opredelil Komite za kulturo. Napredek se je pokazal tudi pri izobraževanju, saj se je tečajev in strokovnih izpitov udeležilo precejšnje števio knjižničnih delavcev iz specialnih knjižnic v delovnih organizacijah, kar kaže, da se je tudi tu začela prebujati zavest o potrebni strokovnosti. na področju univerznih knjižnic je še vedno veliko ovir pri izgrajevanju KIS, s pripravo standardov (sodelovanje s komisijo ZBDS) je zgrajena osnova za preobrazbo te vrste knjižnic. Na področju šolskih knjižnic smo sodelovali le na področju strokovnega usposabljanja (tečaji, izpiti) in z individualnim strokovnim delom (20 obiskov iz šolskih knjižnic), enako na področju specialnih knjižnic (24 obiskov). Za prenos v leto 1987 je ostala naloga, da strokovno dorečemo definicijo vlogo in organizacijo domoznanskih zbirk, analiza muzejskih knjižnic in pa seveda vzpostavitev celotne matične dejavnosti za šolske knjižnice, v kolikor bo urejeno financiranje tega dela dejavnosti (ISS). Sodelovanje z bibliotekarskimi in drugimi organizacijami je v letu 1986 potekalo v nekoliko povečanem obsegu, kot prejšnja leta, delavke so se udeležile cca 256 sej (lani 200), sestankov in posvetov, v NUK, v ZBDS, v ZBDJ, komisiji za učbenike Zavoda za šolstvo, KSS, Skupnost nacionalnih knjižnic, ZBD Hrvatske, sindikat, svet ODK knjižnice Jožeta Goričarja, disciplinska komisija Iskra Commerce in drugo. Strokovno izpopolnjevanje Poleg rednega spremljanja strokovne literature in raznih strokovnih gradiv, smo se delavke matične službe udeležile: Zborovanja ŽBDJ v Ohridu (Sepe, Martelanc), Zborovanja ZBDS v Mariboru (Sepe, Martelanc, Korže), posvetovanja o biblio-busih v Zagrebu (Marinko), posvetovanja razvojnih služb v Zaječarju (Martelanc), posveta o zaščiti gradiva v Ljubljani (Sepe, Marinko), predavanj: Jakac, Cronin, rilo, Thompson (Martelanc), Lehman (Sepe, Martelanc), Popovič (Sepe, Martelanc) razstave češke literature v Slovanski knjižnici (Sepe) in enodnevnega tečaja za uporabo računalnika ATARI (Avsenik). Irena Marinko opravlja podiplomski študij v skladu z pogodbo o izobraževanju na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Aktivni izobraževalni programi V matični službi smo organizirali ali sodelovali pri organizaciji naslednjih tečajev in seminarjev: Tečaj za pripravo na strokovne izpite. Od 5.5. do 16.5. 38 udeležencev, predavalo 10 predavateljev, realizirano je bilo 68 ur. Tečaj za pripravo na strokovne izpite. Od 17.11. do 28.11. 47 udeležencev, predavalo je 9 predavateljev, realizirano je bilo 70 ur predavanj. Seminar za knjižničarje v Novi Gorici. 31.5.1986 (Matična služba, periodične publikacije in neknjižno gradivo v SIK, sodobni povezovalni procesi v knjižnicah po svetu), predavali so trije predavatelji, realiziranih je bilo 6 ur. Seminar za knjižničarje v Kopru, 14.6.1986 (matična služba, periodične publikacije in neknjižno gradivo), 2 predavateljici, realizirane so bile 4 ure. Seminar Blaisa Cronina v NUK, 26. in 27.5. (management, marketing), 34 udeležencev, realiziranih 8 ur. Pomoč DU Celje pri organizaciji tečaja za šolske knjižničarje (program, predavatelji) Strokovni izpiti. Od 2.6. K strokovnim izpitom se je prijavilo 30 kandidatov, uspešno je opravilo izpite 28 kandidatov, 14 izpraševalcev je izprašalo kandidate iz 216 predmetov . Opravljene so bile tudi vse pripave za strokovne izpite, ki so bili od 5.1. do 16.1.1987. Predavali so: Sepe: - Uporaba knjižničnega gradiva (2x4 ure) Seminar za pripravo na strokovne izpite (2x) - Matična služba v občini (2x2 uri) Seminarja v Novi Gorici in Kopru - Nabavna politika v knjižnici (2 uri) Seminar v Trstu 21.10.1986 Korže-Strajnar: Periodične publikacije in neknjižno gradivo v SIK (2x2 uri) Seminar v Novi Gorici in Kopru. Aktivna udeležba na strokovnih posvetih V letu 1986 smo imeli delavci matične službe naslednje referate, koreferata oziroma razprave: Martelanc,A.: Univerzne knjižnice in njihovo povezovanje. Referat na posvetovanju ZBDS v Mariboru (2. in 3-10) Martelanc,A.: Informacija o delu matične službe, na posvetovanju razvojnih služb v Zaječarju. Sepe: Matična služba - pomemben elaborat pri izgradnji KIS. Koreferat na skupščini ZBDJ v Ohridu (24. do 27.4.) Sepe: Uvodne besede na 6 področnih posvetih vodji SIK o delu in nalogah matične službe v občini Sepe: Matična služba je pomemben dejavnik pri razvoju KIS. Kakšne so njene naloge? Referat na posvetovanju ZBDS v Mariboru (2. in 3.10.) Problematika Strokovno - že v naravi dela našega oddelka je, da se permanentno srečuje s strokovnimi problemi vseh vrst. Na eni strani intenzivno sodelujemo pri načrtovanju razvoja knjižnične dejavnosti in KIS (makroorganizacija), poleg tega pa poskušamo reševati tudi najbolj pereče podrobnejše probleme stroke (mikroorganizacija). Rešitve in usmeritve ki jih potrebujejo knjižnice na terenu je treba često šele iznajti, oziroma ustrezno aplicirati iz tuje prakse. Velika ovira pri našem delu je hudo pomanjkanje domače strokovne literature, zlasti takšne, ki bi obravnavala organizacijo dela in stroke, tako smo prisiljeni vedno znova posredovati že dognana stališča in prepričevati vodje knjižnic o že dogovorjenih usmeritvah in nam zato zmanjkuje časa, za poglobljeno obdelavo še odprtih, oziroma ne do kraja dorečenih vprašanj. V veliko pomoč so nam študije Ančke Korže, ki je v zadnjih letih že obdelala nekaj vprašanj, upamo pa tudi, da bo za uvajanje osnovnih znanj koristno tudi učbeniško gradivo za srednjo šolo, pri katerem ob nastajanju intenzivno sodelujemo . Organizacijsko - Glavni organizacijski problem nam že več let predstavlja delo somatičnih knjižnic. čeprav je bila takšna delitev pred 26 leti primerna in najbrž edina mogoča, jo je razvoj stroke in naše dejavnosti že davno prerasel. Ze skoraj 10 let je tega, ko je kolegij MS sklenil, da je treba matično dejavnost za vse vrste knjižnic prenesti v NUK, na terenu pa organizirati delovanje vzorčnih knjižnic vseh vrst. Zaradi vse slabše urejenega financiranja matične dejavnosti, so ostale te usmeritve le na papirju, kar ob vedno večjih nalogah, ki jih pred našo službo postavlja uresničevanje Zakona o knjižničarstvu in izgradnja enotnega KIS, postaja že resna ovira ne le našemu delu, pač pa tudi razvoju dejavnosti. Somatične knjižnice ne morejo zadovoljivo opravljati matične dejavnosti, včasih pa se dogaja (npr. pri CTK), da delujejo nusklajeno z usmeritvami matične službe NUK. Kadrovska problematika je tesno povezana z cijsko. Iz leta v leto zaman načrtujemo strokovnega sodelavca za šolske knjižnice, ki bi mu sledil še sodelavec za specialne knjižnice, prav tako že več let načrtujemo še enega administrativnega delavca oz. tipkarico, ki bi razbremenila strokovne delavce. Kljub vsemu smo tudi v letu 1986 ostali pri stari kadrovski zasedbi, ki se je v 26. letih obstoja matčne službe povečala le za enega strokovnega delavca, čeprav smo v teh letih uvedli in sprejeli vrsto novih dejavnosti in nalog (tečaje, strokovne izpite, Strokovni svet za knjižničarstvo, redno izdajanje več številk Obvestil idr.). Z razvojem knjižnične dejavnosti, tudi zahteve po strokovni pomoči matične službe objektivno naraščajo in več kot žalostno je, da nimamo možnosti celotnega in načrtnega dela ampak vse bolj in bolj le gasimo posamezne požare in krpamo najbolj vidne luknje v sistemu. Pri tem krpanju nam je bila v veliko pomoč delo Ančke Korže-Strajnar, ki je tudi v letu 1986 svetovala pri gradnjah in adaptacijah knjižnic (avtorsko delo v obsegu cca 420 ur). V letu 1986 je naš oddelek s selitvijo v 4. nadstropje, pridobil ustreznejše prostore. Ko bo v letu 1987 izvedena načrtovana adaptacija (predelna stena, ureditev hodnika), bo prostorska problematika rešena za več let. Tečaj za pripravo na strokovne izpite maj 1986 Tečaj je trajal od 5.5. do 16.5.1986. Tečaj je redno obiskovalo 38 tečajnikov, več kot 10 pa smo jih bili prisiljeni odkloniti zaradi pomanjkanja prostora. Od udeležencev tečaja jih je bilo 23 iz Ljubljane, 15 pa iz drugih krajev v Sloveniji. 15 tečajnikov je bilo iz SIK, po 6 iz univerznih in specialnih knjižnic ter NUK in 5 tečajnikov iz šolskih knjižnic (4 OS + 1 Sred). Na tečaju je predavalo 10 predavateljev, realiziranih je bilo 68 ur. Tečaj za pripravo na strokovne izpite november 1986 Tečaj je trajal^od 17.11. do 28.11.1986. Tečaj je redno obiskovalo 47 tečajnikov. 29 tečajnikov je bilo iz Ljubljane, 18 pa iz drugih krogov v Sloveniji. Po 13 tečajnikov je bilo iz SIK in iz specialnih knjižnic, po 7 iz univerznih in šolskih njižnic, 5 iz NUK in 2 privatnika. Na tečaju je predavalo 9 predavateljev, realiziranih je bilo 70 ur predavanj. Strokovni izpiti iz bibliotekarske stroke 2.6. do 10.6.1986 K strokovnim izpitom se je prijavilo 30 kandidatov in sicer: Za strokovno kvalifikacijo bibliotekar - 9 kandidatov: 2 iz NUK, 3 iz SIK, 2 iz univerznih knjižnic in 2 iz specialnih knjižnic. Za strokovno kvalifikacijo višji knjižničar - 14 kandida- tov, od teh 6 s končanim knjižničarstvom na PA: 3 iz NUK, 6 iz SIK, 1 iz univerznih knjižnic, 2 iz specialnih iknjižnic in 2 iz šolskih knjižnic. Za strokovno kvalifikacijo knjižničar - 7 kandidatov, od teh 2 s končano knjižničarsko smerjo v srednji šoli: 1 iz NUK, 2 iz SIK, 2 iz univerznih knjižnic, 1 iz specialnih knjižnic in 1 iz šolske knjižnice. Izpit je uspešno opravilo 28 kandidatov, 1 kandidatka na izpit ni prišla, 1 pa je dobila negativno oceno iz 2 predmetov (notranja organizacija knjižničarstva, informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva). Z odličnim uspehom je opravilo izpit 14 kandidatov, s prav dobrim uspehom 10 kandidatov, z dobrim uspehom 3 kandidati in 1 kandidat z zadostnim uspehom. Pri strokovnih izpitih je sodelovalo 14 izpraševalcev (pri tem 2 namestnika), ki so izprašali kandidate iz skupno 216 predmetov. Pri tem je treba opozoriti, da izpraševalec za italijanščino Maks Veselko -e tudi v nekaj preteklih rokih ni izpraševal in bi najbrž kazalo imenovati za izopraševalko Jožico Pirc. Izpiti so trajali skupno 7 delovnih dni, večinoma po 6 ur, od 8. do 13* ure. Izpraševalci so izpraševali vzporedno. Strokovni izpiti, 2.6. do 10.6.1986 Razvrstitev predmetov po doseženih ocenah dos. povp. kandidatov ocenjenih z rnesto predmet ocena 1. sploš.del 4,7 2. italijan. 4,6 3* bibliogr. 4,3 4.-5. upor.knjiž. grad.in osn.INDOK 4,1 ft zašči ta knj.grad. tl 6.-7. francošč. 4 tt ruščina II 5 4 3 2 26 20 5 1 3 2 1 29 20 4 1 4 9 6 1 3 29 15 4 9 5 2 2 1 1 8.-10. spl.org. knjižnic 3,9 23 8 8 5 5 " notr.org. in delo knjižnic " 29 11 11 1 11 11.-12. angl. 3,8 17 5 5 7 " nemšč. " 9 2 5 13. zgod.knjige in knjiž. 3,7 23 5 9 14 . inf or.sl. in uporaba knjiž.grad. 3,4 13 8 4,1 216 96 64 39 15 2 Bibliotekarski raziskovalni center.V letu 1986 je bila aktivnost bibliotekarskega raziskovalnega centra usmerjena na naslednja področja: - Vodenje zbirke strokovne bibliotekarske literature. - Spodbujanje, organiziranje in koordiniranje raziskovalnega dela na področju bibliotekarstva: - izvjanje raziskovalnega projetka "Razvoj KIS v SR Sloveniji", - izvajanje postopka za vpis bibliotekarskega raziskovalnega centra v razvid raziskovalnih organizacij pri RK za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, - organiziranje in vodenje sej Programskega sveta za bibli.otekarstvo. - Opravila v zvezi z avtomatizacijo/modernizacijo delovnih postopkov v NUK. Opravljeni program. - Vodenje zbirke strokovne bibliotekarske literature (količinski prikaz): - dotok strokovne literature (število kosov): knjige: 171 periodika: 471 "siva literatura": 64 novi naslovi periodike: 10 - izposoja literature (število kosov): knjige: 126 periodika: 242 "siva literatura": 40 - posredovanje informacij: število uporabnikov: 77 število informacij: 37 - v sodelovanju s časopisnim oddelkom je izšlo 7 številk Signalnih informacij iz bibliotekarske periodike (naročenih je 78 knjižnic in INDOK centrov); v letu 1987 bodo Signalne informacije obsegale tudi bibliotekarsko periodiki iz Centralne tehniške knjižnice, - najpomembnejša nova količinska postavka je darilo strokovne bibliotekarske literature s frankfurtskega knjižnega sejma; delo pri obdelavi te literature poteka ob sodelovanju posameznih oddelkov. Doslej so bile opravljene naslednje naloge: priprava na vnašanje bibliografskih podatkov o tej literaturi, izpisovanje gesel iz stvarnega kataloga, oblikovanje "geslovnika", preverjanje UDK vrstilcev, vaje iz abecedno imenske katalogizacije in predmetne klasifikacije, dogovori z nosilci posameznih nalog pri obdelavi literature; na računalnik ATARI-ST je bilo do 31.12.1986 vnešenih 65 enot, - dogovor o izmenjavi informacij z Informacijsko bazo za bibliotekarstvo, dokumentacijo in informatiko pri NSB v Zagrebu. Koordiniranje raziskovalnega dela na področju bibliotekar- st va. - Koordiniranje URP Bibliotelcarstvo, ki je preko širšega raziskovalnega programa ZIFF vključeno v PoRS 10: - udeležba na delovnih sestankih ZIFF ter odbora za plan in svobodno menjavo dela PoRS 10, udeležba na letni skupščini PoRS 10, udeležba na seji skupščine RSS, - opravljanje organizacijskih nalog za zaključevanje dveh raziskovalnih nalog iz leta 1985: a) Sistem univerznih knjižnic in specializiranih INDOK centrov (nosilec Ana Martelanc, sodelavci Martina Šircelj in Jože Kokole), b) Slovenska bibliotekarska bibliografija. Serijske publikacije do (vključno) 1984. Izbor člankov in prispevkov v serijskih publikacijah in zbornikih do (vključno) 19^4; (nosilec Boža Pleničar) - na ZIFF je vložena tudi prošnja za sofinanciranje tiska te raziskovalne naloge, - opravijanje organizacijskih del za prijavo in izvajanje raziskovalne naloge v letu 1986 (1. faza): "Razvoj sistemsko-povezovalne in bibliografsko-informacijske osnove KIS" (nosilec Jože Kokole); raziskovalna naloga je eno izmed prioritetnih področij projekta Razvoj KIS v Sloveniji, ki ga je sprejel Programski svet za bibliotekarstvo, - priprava gradiva za razstavo dosežkov ZIFF - tudi s področja bibliotekarstva. - Prijava dveh raziskovalnih nalog v skupne razvojne projekte za preseganje tehnološkega zaostajanja v Sloveniji: a) Programsko-sistemska podpora knjižnično- Jakopin, RCU) , lizacija knjižničnega lec Miša Sepe) , rščeni v projekt za le e sej Programskega - nalogi nista bili uvrščeni za bibliotekarstvo. - Nadaljevanje in zaključek postopka zbiranja dokumentacije, potrebne za vpis bibliotekarskega raziskovalnega centra v razvid raziskovalnih organizacij pri RK za pri RK za raziskovalno dejavnost in tehnologijo (utemeljitev prijave, oblikovanje raziskovalnega programa, seznam raziskovalcev, dokazilo o ustrezni raziskovalni opremi,dokazilo o urejeni INDOK dejavnosti). - Opravila v zvezi z modernizacijo/avtomatizacija delovnih postopkov v NUK: - izdelava posnetka stanja (sistemska analiza) na področju evidentiranja strokovne obdelave knjižničnega gradiva (v pripravi), - osnutek načrta avtomatizacije NUK, - postopek za računalniško obdelavo bibliotekarske literature, - poročilo o uporabi ATARI-jev (za Strokovni svet za knjižničarstvo). Vsebinsko ovrednotenje raziskovalnega dela: - delo bibliotekarskega raziskovalnega centra je v glavnem potekalo v skladu z načrtovanim programom. Osnovni problem je prisoten pri realizaciji srednjeročnega raziskovalnega programa, ker RSS ni zagotovila sredstev za izvajanje programa. Izjema je raziskovalna naloga "Razvoj sistemsko povezovalne in bibliografsko-informacijske osnove KIS" (nosilec Jože Kokole), v katero so bili vključeni tudi zunanji sodelavci; za leto 1987 pa se načrtuje večja udeležba delavcev NUK-a. Strokovno izpopolnjevanje je obsegalo udeležbo na naslednjih strokovnih tečajih, seminarjih in posvetih: - predavanje prof. D.Lehmanna: Centralni katalogi in avtomatizacija v knjižnicah, - IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnika v knjižnicah (Sarajevo, 9.-11-4-1986), - seminar "Information Research" v Dubrovniku, - seminar B.Cronin: Marketing/Management v NUK, - računalniški tečaj STEVE, - strokovni posvet JBI v Beogradu, - strokovni posvet o konserviranju in zaščiti gradiva, - tečaj na pripravo za strokovni izpit, - udeležba na delovni praksi po oddelkih NUK, - razgovor o gradnji knjižnic (G.Thompson), - poleg tega še: a) opravljen strokovni izpit za naziv Bibliotekar (Smiljana Knez) , b) zaključek enoletnega podiplomskega študija na oddelku za informacijske vede v Veliki Britaniji (Mirko Popovič) . Aktivni izobraževalni programi: - predavanja za delavce NUK in člane DBL na temo: Prikaz podiplomskega študija na oddelku za informacijske vede v Sheffieldu ter nekatere značilnosti razvoja britanskega knjižničarstva (Mirko Popovič). Aktivna udeležba na strokovnih posvetih: - referat na strokovnem posvetu ZBDS v Mariboru: Raziskovalno delo na področju bibliotekarstva v Sloveniji (Tomaž Kobe). Raziskovalno delo: - priprava razvojnih nalog v sklopu razvojnega projekta "Izgradnja sistema ZTI v SR Sloveniji" za Poslovno skupnost za znanstveno in tehničnmo informiranje (Tomaž Kobe v sodelovanju z Jožetom Kokoletom) ter sodelovanje v delovni skupini (seje, obiski INDOK enot/knjižnic, redakcija anketnih listkov), - izvajanje raziskovalne naloge Delovni pripomočki za organizacijo poslovanja knjižnic (obrazci in statistične evidence) - nosilec Ančka Korže-Strajnar. Drugo delo: - sodelovanje pri pripravi gradiva za družbeni sistem informiranja SR učinkovitejšem delovanju KIS v SZTI, sejo Sveta za Slovenije o sodelovanje knjižničarj sodelovanje bibliotekar delo v pred Jugoslavije sodelovanje poklicev za dejavnosti, udeležba na udeležba na udeležba na -ekonomski pri pripravi gradiva za sejo aktiva ev pri CK ZKS o razvoju KIS-a, vzvezni komisiji za izobraževanje skih kadrov, sedstvu Zveze bibliotekarskih društev J pri oblikovanju pripomb na nomenklaturo področje kulture, umetnosti in informacijske sejah Programnskega sveta za bibliotekarstvo, sejah Strokovnega sveta za knjižničarstvo, seji Sveta raziskovalnega projekta: Družbeno položaj slovenske knjige. 3. Razstave, publikacije, raziskovalne naloge Razstave: Narodna in univerzitetna knjižnica je sodelovala oziroma samostojno pripravila naslednje razstave: - Slovenci v svetu (Cankarjev dom - NUK) - Ob 140 letnici Matije Murka (NUK) - Ob 150 letnici Stritarjevega rojstva (NUK-Velike Lašče) - Slovenci v 16. stoletju (NUK - Narodni muzej) - Zakladi NUK (posnetki - New York, Cleveland, Pitsbourgh) - Reformacija v slovenskem leposlovju (NUK-SAZU) - Razstava restavriranih Trubarjevih knjig (NUK) - Stalna zbirka Trubarja, Levstika, Stritarja v Velikih Laščah (NUK) - Stalna zbirka v Raščici (NUK) - Indija v slovenski besedi (SAZU) - Knjižnice, Informacija, Dokumentacija - nove izdaje 1984 - 1985 - NUK - Frankfurtski knjižni sejem - Mestna in univerzitetna knjižnica Frankfurt. Razstavljenih je bilo 2.000 strokovnih knjig, ki sta jih lastnika po zaključeni razstavi podarila razvojnemu centru NUK. NUK je v letu 1986 izdala naslednje publikacije: Narodna in univerzitetna knjižnica (Ljubljana). Slovenci v svetu : slikovite predstavitve slovenskih dežel in sveta na starih zemljevidih : iz zakladnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani / Metka Vobovnik Avsenak. - Ljubljana NUK, 1986 Obvestila republiške matične službe. . Ljubljana : NUK 1986, št.1 - 3- - Ureja Miša Sepe, št. 3 Irena Marinko Signalne informacije iz bibliotekarske periodike. Ljubljana : NUK 1986, št. 1 - 7. Ureja Jelka Gazvoda - Slovenska bibliografija. - Ljubljana : NUK, 1986 32-33 (1978-1979) : B.Knjige / sestavila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Glavnik, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Vide Jesenšek in Nade Novak - Slovenska bibliografija : knjige. - Ljubljana : NUK 1986, št. 1 - 4 + register /uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Glavnik, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Vide Jesenšek in Nade Novak - Slovenska bibliografija. - Ljubljana, 1986 34-35 (1980-1981) : A. Serijske publikacije / uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Glavnik, Matjaža Hočevarja, Martina Gruma, Vide Jesenšek, Alenke Mayer in Nade Novak (v tisku). Raziskovalne naloge: v okviru usmeritev programskega sveta bibliotekarskega ra- zvojnega centra so bile dokončane in začete naslednje raziskovalne naloge: - Ana Martelanc, Jože Kokole: Sistem univerznih knjižnic in INDOK centrov (PoRS 10 - dokončana), - Ančka Korže-Strajnar : Periodika in AV gradivo v splošnoizobraževalnih knjižnicah (KSS - dokončana) - Boža Pleničar : Slovenska bibliotekarska bibliografija serijske publikacije do vključno 1984 (PoRS-10, dokončana) V delu: - Ančka Korže-Strajnar: Raziskava o delovnih pripomočkih pri organizaciji poslovanje SIK (KSS) - Jože Kokole: "Razvoj sistemsko povezovalne in bibliografsko-informacijske osnove KIS" (PoRS-10). 4. Mednarodni stiki Knjižnica stalno vzdržuje stike s tujimi knjižnicami, prek zamenjave publikacij in medknjižnične izposoje, katerih pregled dajeta prilogi II. in VI. Knjižnico so med letom obiskovali številni domači in tuji gostje; posebej velja omeniti razstavo st rokovnih knjig Knjižnice, informacije, dokumentacija in z njo vred prisotnost in delo g. Ronalda Webra, g. G. Wiesner in g. dr. Lehmanna ter predavanja o avtomatizaciji v knjižnicah. Knjižnica je član mednarodne zveze bibliotekarskih društev IFLA - pomočnica ravnatelja pa je član sekcije za organizacijo in delovanje bibliotekarskih društev IFLA-e udeležila Se je seje v Londonu; mag. Jože Kokole se je udeležil kongresa FID v Montrealu, Kanada, Martina Šircelj pa z referatom posveta ABDOSD v Wuerzburgu; Miha Glavan vodja rokopisne zbirke se je udeležil 1-tedenskega posveta o zaščiti knjižničnih gradiv - IFLA na Dunaju. Na pobudo avstrijskih bibliotekarjev sta se ravnatelj Tomo Martelanc in pomočnica ravnatelja Martina Šircelj udeležila njihovega strokovnega posveta na Dunaju, ravnatelj Tomo Martelanc pa tudi posveta italijanskih bibliotekarjev v Sirmeoneu. Jaro Dolar - sodelavec NUK in pomočnica ravnatelja Martina Šircelj sta se udeležila otvoritve razstave Trubarjevih knjig v avstrijski nacionalni knjižnici v Avstriji. Bibliotekarki V.Jakac in E.Kodrič sta obiskali mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu, štipendist KSS Mirko Popovič pa je uspešno zaključil magistrski študij bibliote-karstva na univerzi v Sheffieldu - Anglija. 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje delavcecv Vrsta delavcev NUK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov na rednih ali izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa se v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske nazive pri NUK in Komiteju za izobraževanje. Posamezni delavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot sodelavci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles. Posebna skrb je veljala še nadalje izvajanju Zakona o knjižničarstvu ter oblikovanju programa in organizacijskim pripravam za uvedbo študija bibliotekars- tva na visoki stopnji - na FF Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani. Posamezni delavci so sodelovali v dru-benih organih revije Knjižnica, v Poslovni skupnosti SZTI, svetu za družbeni sistem informiranja ipd. Sodelavci knjižnice so vodje in člani predsedstva in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani. Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Nadalje sodelujejo v raznih telesih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah, kot so Univerza v Ljubljani oziroma njena Komisija za knjižničarstvo in dokumentacijo, Zavod za šolstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, Društvo diokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu. Številni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih in leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij . 6. Gospodarsko-tehnična služba (vodja Aleš Sketelj) je poleg rednih vrzdževalnih del uredila celotni oddelek za delo z obiskovalci (preureditev prostorov in nakup novega pohištva) ter s tem zelo izboljšala pogoje za obiskovalce knjižnice, ki jim oddelek nudi večino informacij in gradiva. Opravljene so bile večje selitve in adaptacije oddelkov v 1. in 4. nadstropju, del le-teh pa smo morali prestaviti v leto 1987 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ena od sob v kleti NUK je bila preurejena v računalniško učilnico (adaptacija, nova oprema, prirejena za delo z računalniki). Delavci oddelka so sodelovali pri postavitvi razstav in selitve, pomagali pa so tudi delavci drugih oddelkov. Ekonom je skrbel, da sta bila vedno nabavljena rep-romaterijal ter potrošni material. Kurir - šofer je opravljal prevoze pošte, gradiva v depo in nabavljenega materiala ter prevoze delavcev NUK na službena potovanja (v primerih časovne racionalnosti). Vratarji in garderoberji so poskrbeli za nemoteno poslovanje vratarske službe, telefonske centrale in garderobe; pri njihovem delu so po potrebi sodelovali tudi drugi delavci oddelka. Čistilke so prizadevno čistile prostore in tako zagotovile njihovo urejenost, kljub temu, da jih je manj, kot bi jih v skladu z normativi potrebovali. 7. Problematika Kadri Oddelek za bibliografsko obdelavo izkazuje primanjkljaj bibliografov za obdelavo člankov, ter urednikov kataloga; poleg boljšega izkoriščanja strokovnih potencialov v hiši načrtujejo nastavitev bibliografa za obdelavo člankov. Hude kadrovske zadrege je v letu 1986 izkazoval tudi oddelek za nabavo knjižničnega gradiva; vzroki bolezenska odsotnost vodje oddelka, deloma neustrezna sestava delavcev (ekspedit), pogosta nadomeščanja delavcev oddelka v oddelku za izposojo in informacije. Oddelek za abecednoimensko katalogizacijo opozarja na manjko višjega knjižničarja. Glede na dotok gradiva in raznovrstnost gradiva in ne nazadnje na nacionalno pomembnost gradiva je pereče vprašanje pomanjkanja strokovnih delavcev zlasti v kartografski in slikovni zbirki (1 strokovni delavec visoka izobrazba), enako pa tudi v glasbeni zbirki. Visoko obremenjenost - posebej strojepisk, izkazuje oddelek za tehnično obdelavo knjig. Celodnevno delovanje oddelka za izposojo in informacije narekuje zvišanje števila strokovnih delavcev informatorjev, medtem ko razvojna služba beleži manjko še enega administrativnega delavca; kadrovski primanjkljaj glede na pospešen prehod na AOP izkazuje tudi centralni katalog. Primerjava obsega gradiv in števila delavcev v nekaterih nacionalnih knjižnicah v Jugoslaviji pa v svetu (glej razpredelnico) ter program sanacije do leta 1985 izkazujejo pravilnost potreb NUK po dodatnih strokovnih delavcih (1986: 104); glede na prelomno obdobje 86-88 pri prehodu na računalniško obdelavo pa bo nova organizacijska shema prav gotovo ta primanjkljaj potrdila, čeprav verjetno na drugih punktih in z drugačnimi strokovnimi profili kot jih izkazuje klasična organizacijska shema. knjižnica površ. knj.gr. osebje čit.s NUK 1,700.000 104 Australien, National Library, Canebra 28060 1,400.000 625 911 1968 3erlin(West), Staatsbiblio-thek Preubis-scher Kultur- besitz 78000 8,000.000 562 1200 1978 Bundesrepublik Deutschland, Deutsche Bibliothek, Frankf urt (Main) 20761 1,644.000 320 200 1959 Island, Nationalbi-bliotek, Reykjavik 10530 8,660.000 73 830 1978 Italien, Biblioteca nazionale centrale, Roma 56829 6,000.000 700 1120 1974 Japan, National Diet Library, Tokio 73764 4,500.000 845 1304 1968 Kanada, National Library, 0ttawa 44900 500.000 413 162 1967 Kanada,-National Science Library, Ottawa 30250 1,000.000 200 200 1974 USA,National agricultural library, VJashington 24525 1,500.000 200 600 1969 USA, National Library of Medicine, Bethesda 21666 1,800.000 320 150 1962 USA,Library of Congress, Annex, Washington 65000 4,500.000 320 632 1938 USA, Library of Congress, 3rd building, Washington 157620 4,500.00 320 632 1977 Prostori : Prostorska stiska, obnova prostorov in neustreznost opreme so prisotni z izjemo oddelka za izposojo in informacije v vseh delovnih enotah NUK; bibliografija, abecedno sistemski katalog, stvarni katalog, centralni katalog, oddelek za periodični tisk, centralni katalog posebne zbirke še posebej slikovna in kartografska zbirka, razvojni oddelek - zbirka strokovne bibliotekarske literature, knjigoveška in restavratorska delavnica, skladišča knjižničnega gradiva. Ker stavba na Turjaški 1, niti depo Mekinje ne dajeta možnosti kvalitetnih z dejavnostjo knjižnice adekvatnih prostorskih rešitev, je NUK v letu 1986 sprožila intenzivne priprave na gradnjo NUK II. Pripravljalna dela so potekala po naslednjih načelih in vrstnem redu: 1. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) sodeluje pri pripravljanju gradnje nove stavbe z naslednjimi DPS in organizacijami: Skupščino mesta Ljubljane, občino Ljubljana - Center in njunima komitejema za urbanizem oziroma za urejanje prostora; Zavodom za družbeno planiranje Ljubljana (ZDPL); Zavodom za izgradnjo Ljubljane (ZIL) - TOZD Urbanizem - TOZD Urejanje stavbnih zemljišč; Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD); Izobraževalno skupnostjo Slovenije; IZA, inženiring in projektiranje. 2. Vsem naštetim je NUK posredovala ustrezno dokumentacijo, na osnovi katere so pričele z delom za uskladitev prostorskega plana občine in za pridobivanje komunalno urejenega zemljišča na lokaciji "Angora", ki je dokončno določena za gradnjo NUK II. 3. Dopolnitev plana je uradno naročila občina Ljubljana Center, izvajalca pa sta ZDPL in ZIL - TOZD Urbanizem. 4. ZIL, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč je pričel s podpisom stanja na zemljišču (površina tovarne, stanovanjske enote), zaradi pridobivanje nadomestnih enot. Skupaj z NUK, IZA in tovarno Angora pa se je ZIL angažiral pri ureditvi nadomestne lokacije Angore, ob njenem obratu na Rakovniku. Direktor "Angore" tov. Venturini je namreč na sestanku v NUK, ki je bil posvečen nadomestni gradnji povedal, da je ob obratu na Rakovniku prosto nezazidano zemljišče, za katero pa bo še treba uredini premoženjsko pravne zadeve (prenos pravice uporabe nacionaliziranega zemljišča na tovarno). Obrati, ki jih ima sedaj Angora na lokaciji NUK II., se bodo morali v celoti preseliti, ker so dejavnosti v njih med seboj tako povezane, da jih ni možno razseliti na različne lokacije. Glede na boljšo funkcionalnost nove stavbe bi namesto sedanjih 1.800 m2 potrebovali cca 1.500 m2. Ce bi mogli graditi nove obrate na Rakovniku, bi to gradnjo pocenilo, ker bi se priključila na del tovarne, ki je že tam (s centralnim ogrevanjem, skupnimi obrati, skladišče ipd.). Angora lastnih sredstev akomulacije za gradnjo nima, lahko pa bi jo delno kreditirala. 5. LRZVNKD pripravlja sondiranje terena, kakšne arheološke izkopanine lahko gradnji. da se ugotovi, pričakujemo ob Z mestnim muzejem (dr. Ljudmilo Plesničar) smo se dogovorili, da se lahko sondiranja začnejo maja meseca letos. 6. NUK in IZA pripravljata osnutek projektne naloge, z opredelitvijo funkcije, dimenzij in tehničnih značilnosti nove stavbe. Projektna naloga bo preložena v oceno ISS. NUK je izdelala okvirni program dejavnosti NUK II., pred sprejemom pa je podrobno izdelana programska zasnova. 7. IZA je izdelal terminski načrt gradnje in finančno kontrukcijo, ki jo je NUK predložil skupaj z zahtevkom za sredstva v letu 1987 Izvršnemu svetu Skupščine SRS in ISS. Izvršni svet Skupščine SRS je 12.2.1987 zahtevek NUK za izdajo sklepa po drugem 3.člena zakona o pogojih za izplačila za negospodarske in neproizvodnje investicije v in 1987 (Uradni list SRS, št. 27/86) in skleni NUK v letu 1987 uporabljati družbena sredstva zakona o začasni prepovedi razpolaganja z sredstvi za negospodarske in neproizvodnje inv drugem polletju leta 1986 in v letu 1987 (U SFRJ, št. 3^/86 in 36/86) do zneska dinarjev. obravnaval odstavku določene letih 1986 1, da sme v smislu družbenimi esticije v radni list 341,180.000 8. NUK je zato pismeno zaprosila Sklad stavbnih zemljišč Mesta Ljubljane, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavod za družbeno planiranje, ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč, Enota Center, ZIL TOZD Urbanizem in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja, za pospešeno pripravo lokacije "Angora", tako da bomo letos lahko izpeljali vse, kar smo si skupaj zasdali z dogovorjenim terminskim načrtom. 9. Občina Ljubljana - Center je sprejela odločitev o javni razgrnitvi dopolnitve prostorskega plana zaradi gradnje NUK II. na lokaciji "Angora". Javna razgrnitev bo od 4.3. do 4.4.1987 v Križankah. 10.Posebna delovna skupina je začela pripravljati osnutek programskih osnov NUK II. IZBOR POMEMBNEJŠIH PRIDOBITEV V L.1986 APIH Elio: Catalogo analitico della stampa periodica istriana : 1807-1870. - Fiume : Unione degli Italiani dell|lstria e di Fiume ; Trieste : Universita popolare , 1983- - (Centro di ricerche storiche - Rovigno ; Cataloghi ... ; ) BERTALAN Szekely Andras : Zvesti sin dveh narodov : pogovori o Avgustu Pavlu. - Budimpešta : Szombathely, 1986 BANAC Ivo : The national question in Yugoslavia : origins, history, politics. - Ithaca ; London : Cornell UP, 1984 BARTON Peter F. : Die Geschichte der Evangelischen in Osterrieich in Sudostmitteleuropa. - Wien : Evangelischer Verband in Osterreich, 1985. - (Jahrbuch fur die Geschichte des Protestantismus in Osterreich, Jrg. 101) BIBLIOTHECA scriptorum classicorum et latinorum / hrsg. W. Engelmann, - Leipzig : Engelmann, 1858 DALMATIN Jurij : Catehismvs tviety nar potrebnishi shtuki nashe Kerszanske Vere ... - Fresach : Verein fur evangelische Glaubensuberlieferung in Karnten, 1986. - (Schriften des "Evangelischen Diozesanmuseum in Karnten") COMMUNISM in Eastern Europe / ed. by Teresa Rakowska-Harmstone. - 2nd. ed. - Bloomington : Indiana UP, 1984 DEGAN Teresina : Industria tessile e lotte operaie a Pordenone ( 1840-1954). - Udine : Del Bianco ed., 1981 DEJANJA govore : spomenica o položaju kranjskega učiteljstva. -V Lj.: Slov.deželno učiteljsko društvo, 1913 DELPECH Pascale : Bibliographie des litteratures yugoslaves en Francais publiees dans l|edition en France et dans les Pays Francophones. - Pariš 1986 DIAZ de la Escosura R.: Beračeve skrivnosti ali preganjanje okoli sveta. - Na Dunaju : J.Rubinstein, (tisk.V Brnu : Witriker & Schickardt), /pred 1914/ DOKLER Anton : Grško-slovenski slovar. - Ljubljana : Knezoškofijski zavod sv.Stanislava , 1915 DOTTLING Walter : Primus Truber 1508-1586 : zum 400.Todestag des slowenischen Reformators : Leben und Werk. - Tubingen 1986 DRAGANICH Alex N.: The first Yugoslavia. - Stanford : Hoover Institution Press ; Universitv, 1983 ERJAVEC Fran : Slovenci in katoliška cerkev. - V Gorici : Mohorjeva družba, 1948 LA FARGE John : Martyrdom of Slovenia. - New York : America Press, 1942 FREIZEIT und Selbstorganisation : Freoueotšadagogik in der sozialistischen Selbstverwaltungsgesellschaft Jugoslawiens. - Frankfurt : Haag u.Herchen, 1985. (Freizeitwissenschaft und Kulturpolitik ; 3) GLASER Janko : Studijska knjižnica v Mariboru : zgodovina njenega nastanka. - Maribor : samozal., 1928 The GOSPEL in many tongues. - London : British and foreign Bible Society, 1927 GRATZY Oskar : Repetitorium zur 50 jahrigen Geschichtschreibung Krains 1848-1898. - Laibach 1898 HISTORIA od našega društva. - Betlehem : Prvo South Bethleheszko Szlovenszko Betezsne pomagajoucse društvo, 1952 HITZINGER Peter : Mali roshni vertiz ali molitve v vsih posebnih zhasih, perloshnostih in potrebah sa mladost. - V Ljubljani : /s.n./ (Josef Blasnik, 1843) the INTERNATIONAL encyclopedia of education : research and studies. - Oxford,/etc./ : Pergamon Pressm, 1985. - Vol. 1-10 JAI-IRESBERICHT der Staats-Ober-Realschule in Laibach fur das Schuljahr 1878. - Laibach 1878 KAERNTENS Weg in die Welt von Morgen : 1945-1985. - Klagenfurt : Landespresseburo, 1985. - (Karnten-Publikationen) KAERNTNER Bibliographie. - Klagenfurt : Geschichtsverein fur Karnten, 1984 KINDERBuCHER aus Turkei, Jugoslawien, Griechenland. - Munchen ; New York : Saur, 1984 KRAMARO Josef : To kristjanske učilo po rezeanskeh ta s tega katekizma, kuaženega od svetega Oče papeža Pija X., predane od jera J.Kramaro ... Gorica : Kat.knjigarna, 1927 Die LANDESGESETZE des Herzogthumes Karnten. - Klagenfurt : Veri.von f.v. Kleinmayr 1889-1898. - Bd. 2-9. LEONARDO a Porto Mauritio : Der hilige Kreuzweg. - Laibach : Blasnik, 1862 MAGISTER Hieronim : SDecimen quadraginta ... - Francoforti, 1593 NEUMANN Wilhelm : Abwehrkampf und Volksabstimmung in Karnten 1918-1920.-2.erw.Auf1. - Klagenfurt : Verl.des Karntner Landesarchivs, 1985. -(Das Karntner Landesarchiv ; 2) NODIER Jean Emmanuel : Jean Sbogar. - Pariš : Gide Fils ; Henri Nicolle, 1818 PEKOL Ivan : Slovensko-kasteljanski slovar = Diccionario esloveno-castellano. - Buenos Aires : "Duhovno življenje"; Svobodna Slovenija, 1949 PETDESZET lejtnice Szlovenszke (V/indiske) fare i farne cerkvi szvestoga Jozsefa vu Betlehemi, PA. - Betlehem 1960 PLEIWEIS Magdalena : Magdalene Pleiweisove Slovenska kuharica / izp.in predel. F.Kalinšek. - 6.natis . V Ljubljani : Kat. bukvama, 1912 POESIA eslovena conhtemporanea / seleccion e introd.de Ciril Zlobec. - Madrid : Concepcion : Ed.Literatura Američana Reunida, 1986 PRIJATELJ Ivan : Uvod v zgodovino kritike. - Ljubljana : Društvo slušateljev fil.fak., 1928 PROBLEME des Foderalismus : Referate auf dem Symposium " Foderalismus in der SFR Jugoslawien und in der Bundesrepublik Deutschland : ein Vergleich" ... vom 19-bis 21.Marz 1984. -Tubingen : J.C.B.Mohr (Paul Siebeck), 1985 RAMET Pedro : Nationalism and federalism in Yugoslavia, 1963-1983. - Bloomington : Indiana UP, 1984 RlZANA pri Sv.Soboti : narodni spomenik. - Trst 1965 SAKRAUSKY Oskar : Primus Truber. - Wien : Nationalbibliothek, 1986 SEZNAM slovenskih duhovnikov, bogoslovcev, redovnikov in redovnic. - Rim : Urbania UP, 1985 SEZNAM slovenskih duhovnikov, redovnic in redovnikov v zamejstvu. - Rim : Papeški slovenski zavod, 1982 SITUAZIONE della minoranza slovena nella provincia e nel comune di Trieste. - Roma : M.I.L.L.E., 1984 SLOVENIAN national directory / comp.by Cecilia Dolgan. -Cleveland : United Slovenian Society, 1984 SLOVENSKI zbor iz Slovenske vasi. - Buenos Aires 1972. - 2 plošči SPLASHER cloths : traditional Slovenian stitchery. - Ohio, Cleveland : Slovenian American National Art Guild, 1985 SPOMINI mladosti / zbrala, založila in izdala v dobrodelne namene Gizella Hozian. - skokie, Illinois : samozal., 1961 ST.Johan|s windish lutheran church Betlehem, Pennsylvania. -Betlehem : St.Johan|s windish lutheran church, 1960 SULCIC Victorio : La olla : reminiscencias dii estis et filii altissimi el jefe. - Buenos Aires 1968 SULCIC Victorio : Juan Benigar el sabio que murio sentado. - Buenos Aires 1970 TOMC Matija : Zbori iz opere "Krst pri Savici". - Buenos Aires : Tabor, 1965 TOPOGRAPHISCHES Post-Lexikon der Kronlander Karnten, Krain und Steiermark / bearb.von Ladislaus Skibinski. - Graz : Levkam, 1892 URBANC Peter, Eleanor Turtel : Slovenians in Canada. - Hamilton : The Slovenian Heritage Festival Comittee, /s.a./ Ta VELKI catekismus sprashanjami inu odgovarmi ... / predstavil Juri Japel. - V Lublani : J.F. Eger, 1779 VERTOVC Matija : Gospodarska lučba. - Zagreb : Društvo sv. Jeronima, 1894. - (Pučka knjižnica ; 9*0 WALZL August : Karnten 19^+5- - Klagenfurt : Universitatsverlag Carinthia, 1985 WEBERNIG Evelyne : Landeshauptmannschaft und Vizedomamt in Karnten bis zum Beinn der Neuzeit. - Klagenfurt : Verl.des karntner Landesarchivs, 1983. - (Das Karntner Landesarchiv ; 10) VJIDMANN Heinrich : Karntner Heimatbuch. - Wien ; Leipzig : K. Konegen, 1923 ZALEUSKI Wojci.ech : Collectors and collections of Slavica at Stanford university. - Stanford : UP, 1985 ZBORI za štiri moške glasove / ur.Matej Hubad. - V Ljubljani : Glasbena matica, 1922 SEZNAM TUJIH ZAMENJEVALCEV PUBLIKACIJ ALBANIJA Tirana: BIBLIOTEKA SHENCORE BIBLIOTHEQUE NATIONALE ARGENTINA Buenos Aires: SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA AVSTRALIJA Beecroft: Canberra: Sydney: BRANDYWINE PRESS & ARCHIVE NATIONAL LIBRARY OF AUSTRALIA SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY AVSTRIJA Graz: Celovec: Salzburg: Wien: INSTITUT FUER GESCHICHTE INSTITUT FUER SLAVISTIK STEIERMAERKISCHE LANDESBIBLIOTHEK AM JOANNEUM UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK GRAZ SLOVENSKA STUDIJSKA KNJIŽNICA SLOVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT INSTITUT FUER SLAWISTIK INSTITUT FUER SLAVISCHE PHILOLOGIE UND ALTERTUMSKUNDE OESTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI DOM UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK WIEN BELGIJA Brussels: Bruxelles: Liege: BIBLIOTHEOUE ROYALE ALBERT LER BIBLIOTHEQUE DES BOLLANDISTES BIBLIOTHEOUE GENERALE BOLGARIJA Sofija: Velko Trnovo: CESKOSLOVASKA Bratislava: Brno: Martin: Olomuc: Praha: DANSKA Aarhus: Kobenhavn: FINSKA Helsinki : FRANCIJA Lyon: NANTERRE: BIBLIOTHEQUE DE L|UNIVERSITE B|LGARSKA AKADEMIA NA NAUKITE NARODNA BIBLIOTEKA "KIRIL I METODIJ" VELKOT|RNOVSKI UNIVERSITET "KIRIL I METODIJ" UNIVERZITNA KNlZNICA UNIVERSITA KAMENSKEHO Studijne a informaCne stredisko spoloCenskovednych pracovisk STATNI VEDECKA KNIHOVNA USREDNI KNIHOVNA VYSSl SKOLY PEDAGOGICKE CESKOSLOVENSKO-SOVETSKY INSTITUT CSAV MATICA SLOVENSKA MARTIN USREDNI KNIHOVNA FAKULTY EDICNI KOMISE FILOZOFICKE FAKULTY PAMATNIK NARODNIHO PISEMNICTVI SLOVENSKA KNIHOVNA STATNI KNIHOVNA USTREDNI ZEMEDELSKA A LESNICKA KNIHOVNA ZAKLADNI KNIHOVNA CSAV STATSBIBLIOTEKET INSTITUT DANOIS DES ECHANGES INTERNATIONAUX DES PUBLICATIONS SCIENTIFIQUES ET LITTERAIES HELSINGIN YLIOPISTON KIRJASTO BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE DE LYON BIBLIOTHEQUE DE DOCUMETNTATION INTERNATINALE CONTEMPORAINE NORVEŠKA Oslo: Trondheim: NOVA ZELANDIJA Wellington: POLJSKA Krakov;: Lodz: Lubin: Poznan: Wroclaw: Warszawa: ROMUNIJA Bucuresti: SOVJETSKA ZVEZA Alma-Ata: UNIVERSITETSBIBLIOTEKET I OSLO UNIVERSITETSBIBLIOTEKET VICTORIA UNIVERSITY BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA BIBLIOTEKA NARODOWA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA KATOLICKIEGO UNIWERSYTETU LUBELSKIEGO BIBLIOTEKA UNIWERSYTETU MARII-CURIE SKLODOWSKIEJ BIBLIOTEKA GLOWNA INSTYTUT FILOLOGU ROSYJSKIEJ I SLOV/IANSKIE J BIBLIOTEKA UNIWRSYTECKA WE WROCLAWIU BIBLIOTEKA NARODOMA BIBLIOTEKA UNIV/ERYTECKA W WARSZAWIE GLOWNA BIBLIOTEKA LEKARSKA OSRODEK ROZPOWSZECHNIANIA WYDAWNICTW NAUKOWYCH POLSKIEJ AKADEMII NAUK ACADEMIA DE STIINTE SOCIALE SI POLITICE DIN R.S.ROMANIA BIBLIOTECA CENTRALA DE STAT A REPUBLICII SOCIALISTE ROMANIA BIBLIOTECA UNIVERSITARA BIBLIOTECA FACULTATII DE MEDICINA DIN BUCURESTI BIBLIOTECA ACADEMIEI REPUBLICII POPULARE ROMANIE CENTRAL|NAJA NAUCNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK KAZAHSKOJ SSR Kiev: CENTRAL|NAJA NAUCNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK USSR Leningrad: L|viv: Moskva: Riga: Vil|njus: SVEDSKA Goeteborg: Lund: Stockholm: Uppsala: ŠVICA Basel: Bern: Geneve: Zuerich: BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR GOSUDARSVENNAJA PUBLICNAJA BIBLIOTEKA IM.M. E. SALTYKOVA-SCEDRINA NAUCNAJA BIBLIOTEKA IM.GORKOGO BIBLIOTEKA L|VIVSKOGO GEOLOGICNOGO TOVARIŠTVA VSESOJUZNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INOSTRANOJ LITERATURY NAUCNAJA BIBLIOTEKA IM GORKOGO GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA SSSR IM. V.I. LENINA GOSUDARSTVENNAJA PUBLICNAJA NAUCNO-TEHNICESKAJA BIBLIOTEKA SSSR INSTITUT SLAVJANOVEDENIJA I BALKANISTIKI INSTITUT NAUCNOJ INFORMACII PO OBSCESTVENNYM NAUKAM SSSR VALSTS BIBLIOTEKA NAUCNAJA BIBLIOTEKA VIL|NJUSSKOGO GOS. UNIVERSITETA IM. V.KAPSUKASA GOETEBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEKET UNIVERSITETSBIBLIOTEKET KUNGLIGA BIBLIOTEKET UNIVERSITETSBIBLIOTEKET UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK SCHVJEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK BIBLIOTHEQUE DES NATIONS UNIES BIBLIOTHEQUE PUBLIQUE ET UNIVERSITAIRE BUREAU INTERNATIONAC DU TRAVAIL ETH - BIBLIOTHEK TURČIJA Ankara: MILLI KUTUPHANE VATIKAN Citta del Vaticano: BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA PONTIFICIA UNIVERSITA URBANIANA VELIKA BRITANIJA Bradford: London: Nottingham: Oxford: UNIVERSITY OF BRADFORD UNIVERSITY OF LONDON, SCHOOL OF SLAVONIC AND EAST EUROPEAN STUDIES SCIENCE MUSEUM LIBRARY THE ATHLONE PRESS THE BRITISH LIBRARY, SLAVONIC AND EAST EUROPEAN BRANCH THE LIBRARY OF THE UNIVERSITY OF NOTTINGHAM BODLEIAN LIBRARY VENEZUELA Caracas DIRECCION DE BIBLIOTECAS, INFORMACION, DOCUMENTACION Y PUBLICACIONES ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Ann Arbor: Arizona: Berkeley: Bethesda: Cambridge: UNIVERSITY LIBRARY OF MICHIGAN ARIZONA STATE UNIVERSITY GENERAL LIBRARY, UNIVERSITY OF CALIFORNIA NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE HARVARD COLLEGE LIBRARY Charlottesville:ALDERMAN LIBRARY Columbus: Durham: Lawrence: Lexington: Los Angeles: THE OHIO STATE UNIVERSITY LIBRARIES SLAVICA PUBLISHER DUKE UNIVERSITY LIBRARY UNIVERSITY OF KANSAS LIBRARIES UNIVERSITY OF KENTUCKY LIBRARY UNIVERSITY RESEARCH LIBRARY, UNIVERSITY OF CALIFORNIA Madison: New Orleans: Nev; York: New Kaven: Pittsburg: Stanf ord: Seattle: Washington: Woods Hole: ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Berlin: 3oon-3ad Godesberg: Erlangen-Nurenberg: Frankfurt: Goettingen: Giessen: Heilderberg: MEMORIAL LIBRARY EARL.K.LONG LIBRARY UNIVERSITY OF NEW ORLEANS STUDIA SLOVENICA COLUMBIA UNIVERSITY LIBRARIES THE NEV/ YORK PUBLIC LIBRARY YALE UNIVERSITY LIBRARY HILLMAN LIBRARY STANFORD UNIVERSITY LIBRARIES UNIVERSITY OF WASHINGTON LIBRARIES UNITED STATES BOOK EXCHANGE SLOVENIAN STUDIES CIRCLE AMERICAN ASSOCIATION FOR THE ADVANCEMENT OF OF SCIENCE CARNEGIE INSTITUTION OF WASHINGTON SMITHSONIAN INSTITUTION LIBRARY OF CONGRES WOODS HOLE OCEANOGRAPHIC INSTITUTION STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ UNIVERZITAETSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAET BERLIN DEUTSCHE FORSCHUGSGEMEINSCHAFT UNIVERSITAETS-BIBLIOTHEK DEUTSCHE BIBLIOTHEK NATURMUSEUM UND FORSCHUNGSINSTITUT SENCKENBERG NIEDERSAECHISCHE STAATS UND UNIVERSITAETS BIBLIOTHEK SEMINAR FUR SLAVISCHE PHILOLOGIE, GEORG-AUGUST UNIV. UHIVERSITAETSBIBLIOTHEK GIESSEN UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK HAIDELBERG Hamburg: Kiel: Langelsheim: Munchen: Nurenberg: Regensburg: Saarbrucken: Stuttgart: Trier: Tuebingen: STAATS UND UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK HAMBURG SLAVISCHES SEMINAR WISSENSCHAFTLISCHE VERSANDBUCHHANDLUNG HARRY MUNCHBERG SLAVISCHES SEMINAR BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK KUBON & SAGNER SUD-OST INSTITUT STAATSBIBLIOTHEK UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK REGENSBURG UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK DER UNIVERSITAET DES SAARLANDES INSTITUT FUER AUSLANDESBEZIEHUNGEN KARL MARX HAUS INSTITUT FUR VJISSENSCHAFTLISCHE ZUSAMENARBEIT PREGLED PERIODIČNE ŠTEVILO NASLOVOV GA TISKA GLEDE NA DRZAVE IN Jugoslavija Časniki Revije Bilteni Skupaj Arhiv Slovenija 154 726 880 880 Srbija s Kosov.in Vojv. 413 668 671 1752 Hrvatska 234 416 545 1195 BiH 137 93 264 494 Makedonija 55 91 113 259 Crna Gora 24 21 54 99 SKUPAJ dotok 1017 2015 1647 4679 880 - izločeni 297 1104 1401 SKUPAJ hranimo 720 2015 543 3278 880 4158 Zamejska slovenica 13 43 56 Tuje države Časniki Revije Skupa„ Albanija 5 5 Avstrija 4 27 31 Avstralija 1 1 Bangladeš 1 1 Belgija 6 6 Bolgarija 2 18 20 CSSR 1 45 46 Danska 3 3 Finska 1 1 Francija 59 59 Indija 4 4 Italija 3 53 56 Izrael 2 2 Japonska 4 4 Juž.afr.republika 2 2 Kanada 2 7 9 Kitajska 13 13 Kolumbija 1 1 Koreja(sev.in juž.) 1 9 10 Kuba 1 2 3 Madžarska 1 21 22 Nemci ja(ZRN in NDR) 2 119 121 Nizozemska 17 17 Norveška 3 3 Poljska 1 26 27 Pakistan 1 1 Romunija 3 12 15 Španija 2 2 Švedska 3 3 Švica 20 20 Turčija 3 3 Velika Britanija 3 84 87 Venezuela 1 1 ZDA 99 99 ZSSR 8 80 88 OZN in dr.medn.org. 39 39 Skupaj 34 794 828 Pregled obdelanega prirastka periodičnega tiska a) PO IZVORU St. enot Odstotek Obvezni izvod 1637 62,75 Nakup 41 1 15,75 Zamenjava 309 11 ,84 Dar 252 9,66 Skupaj 2609 100,00 PO STROKAH UDK St. enot Odstotek 0 - splošno 437 16,75 1/2 - filoz.,verstvo 149 5,71 3 - družbene vede 748 28,67 5 - naravosl . vede 177 6,78 6 - tehnične vede 356 13,64 61 796 - medic. ,šport 161 6,17 7 - umetnost 122 4,68 80 - jezikosl • 139 5,33 82 - književn • 212 8,13 9 - zemljep. ,zgodov. 108 4,14 Skupaj 2609 100,00 A. STANJE FONDA NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Knjižnično gradivo Stanje 1985 Dotok 1986 Stanje 1986 knjige 832.596 17.728 850.324 periodika 213.241 5.559 218.800 Skupaj 1 .045.837 23.287 1 .069.124 rokopisi 3.062 102 3. 164 zemljevidi, atlasi 240 grafike 307 lepaki 1126 razglednice 716 skupaj 179.324 2491 181.815 muzikali je 260 plošče, kasete 847 Skupaj 66.235 1107 67.342 drobni tisk 23.853 raziskovalne naloge 1 .200 skupaj 361 .842 25.053 386.895 SKUPAJ 1 .653.357 51.938 1 .708.340 Katalogi in informacijske kartoteke 3-656.077 162.319 3.818.396 Bibliografske enote v podatkovnih zbirkah 24.550 8.360 32.910 B. PREGLED OBDELANEGA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Po izvoru Število zveskov 0 10.462 N 1.025 Z 974 D 1.473 Ost 384 Skupaj 14.318 Po jezikih enot angleški 1.203 nemški 7 81 francoski 853 italijanski 240 romunski 24 španski 36 latinski 27 ruski ^34 ukrajinski 9 poljski 106 češki 56 slovaški ^6 srbohrvatski 6757 slovenski 2654 makedonski 547 73, 1 7,1 6,8 10,3 2,7 100,0 % 8.4 5.4 6,0 1,7 3,0 47,2 18,5 3,8 bolgarski 39 albanski 247 1,7 turški 10 madžarski 126 ostali 123 Skupaj 14.318 Po strokah (vključno kompl.) 0 942 1/2 961 3 2912 5 883 6 1362 61 796/799 687 7 833 80 82.0 1360 82 2635 9 1483 Skupaj 14.058 BK 260 Seštevek glavnih skupin 1. Humanistične vede v celoti od tega družbene vede in pravo 2. Prirodne vede in upor. vede od tega prirodne vede in uporabne vede 3. Leposlovje ŠTEVILO ZVEZKOV % 8.491 60,4 2.912 34 2.932 20,9 883 30 2.049 70 2.635 18,7 Skupaj 14.058 100,0 PRILOGA V PREGLED DELA Z OBISKOVALCI Obisk Oddelek za delo z uporabniki 159 144 Oddelek za periodični tisk 3 786 Rokopisna zbirka 2 094 Glasbena zbirka 1 1187 Kartografska zbirka 590 Bibliotekarski razvojni center 77 Skupaj 166 878 Izposoja Oddelek za delo z uporabniki 127 756 Oddelek za periodični tisk 15 209 Rokopisna zbirka 4 659 Glasbena zbirka 4 508 Kartografska zbirka 7 264 Bibliotekarski razvojni center 408 Skupaj 159 804 Inf ormacija Oddelek za delo z uporabniki 175 537 Oddelek za periodični tisk 3 250 Rokopisna zbirka - Glasbena zbirka 1 130 Kartografska zbirka 693 Bibliotekarski razvojni center 37 Slovenska bibliografija 1 071 Centralni katalog 2 544 184 252 MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO ALBANIJA Tirana BIBLIOTHEQUE NATIONAL' AVSTRIJA Graz Insbruck Klagenfurt Linz W i e n UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SLOVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK STUDIENBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNIVERSITAT OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BELGIJA Antwerpen Bruxelles Gent BIBLIOTHEEK-RIJKSUNIVERSITAIR CENTRUM KONINKLIJE BIBLIOTHEEK ALBERT I CENTRALE BIBLIOTHEK RIJKSUNIVERSITEIT BOLGARIJA Sof ia B|LGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE CENTRALNA BIBLIOTEKA ČEŠKOSLOVAŠKA Bratislava Brno Olomouc UNIVERSITNIKNIHOVNA STATNI VEDECKA KNIHOVNA STATNI VEDECKA KNIHOVNA DANSKA Kopenhagen Lyngby Odense BIBLIOTEKARNES OPLYSNINGKONTOR DANMARKS TEHNIŠKE BIBLIOTHEK ODENSE UNIVERSITETSBIBLIOTKEK FINSKA Espoo HELSINKI UNIVERSITY OF TECHNOLOGY LIBRARY FRANCIJA Besancon Nice Pariš Versilles BIBLIOTHEQUE DE L|UNIVERSITE BIBLIOTHEQUE MUNICIPALE CAISE NATIONALE DE CREDIT AGRICOLE BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE CENTRE NATIONALE DE PRETS IRSKA Dublin UNIVERSITY COLLEGE DUBILN LIBRARY ITALIJA Firence Genova Milano Padova Pescara Roma Torino Trieste Venezia Verona BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE BIBLIOTECA UNIVERSITARIA BIBLIOTECA COMUNALE BIBLIOTECA UNIVERSITARIA BIBLIOTECA PROVINCIALE G. D|ANUNZIO BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE VITTORIO EMANUELLE II BIBLIOTECA UNIVERSITARIA ALESSANDRINA BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVERSITARIA BIBLIOTECA CIVICA INSTITUTO DE GLOTTOLOGIA NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA BIBLIOTECA NAZINALE MARCIANA BIBLIOTECA CIVICA KANADA Frederieton MADŽARSKA Budapest NEMČIJA - BRD Ausgsburg Bamberg Berlin Bonn Bremen Darmstadt Detmold Dortmund Dusseldorf Eichstatt Erlangen Frankfurt Freising Giessen Gottingen HARRIET IRVING LIBRARY-UNIVERSITY OF NEW BRUNSWICK ORSZASGOS SZECHENY KONYVTAR UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK AMERIKA - GEDENKBIBLIOTHEK STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCKER KULTURBESITZ IBERO-AMERIKANISCHES INSTITUT PREUSSISCKER KULTURBESITZ UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAAT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNIVERSITAT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HESSISCHE LANDES- UND HOCHSCHULBIBLIOTHEK LIPPISCHE LANDESBIBLIOTHEK STADT- UND LANDEBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SENKENBERGISCHE BIBLIOTHEK STADT- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK NIEDERSACHSISCHE STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Hamburg Hannover Heidelberg Karlsruhe Kiel Ko ln Konstanz Mainz Mannheim Marburg/Lahn Munchen Munster Nurnberg Passau Regensburg Saarbucken Stuttgart Tubingen Wiesbaden V/olf enbuttel VJuppertal STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HANNOVER UNDTECHNISCHE INFORMATIONSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER PEDAGOGISCHEN HOCHSCHULE BADISCHE LANDESBIBLIOTHEK INSTITUT FUR WELTWIRTSCHAFT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ZENTRALBIBLIOTHEK DER MEDIZIN UNIVERSITATS- UND STADTBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN HOSHSCHULE OSTEUROPA INSTITUT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK LANDESKIRCHLICHES ARCHIV UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSTATSBIBLIOTHEK WURTEMBERGISCHE LANDESBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HESSISCHE LANDESBIBLIOTHEK HERZOG AUGUST BIBLIOTHEK GESEMTHOCHSCHUBILIOTKEK NEMČIJA - DDR Berlin Dresden Leipzig NIZOZEMSKA Amsterdam Haag Leiden Utrecht Wegeningen NORVEŠKA Trondheim POLJSKA Poznan Warszawa SOVJETSKA ZVEZA Leningrad Moskva ŠPANIJA Bilbao Madrid UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER HUMBOLDT UNIVERSITAT ZENTRALES FORSCHUNGSINSTITUT DES VEKEHRSWESENS SACHSISCHE LANDESBIBLIOTHEK DEUTSCHE BUCHEREI UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER KARL-MARX UNIVERSITAAT STICHTING MATEMATISCH CENTRUM UNIVERSITEITSBIBLIOTHEK KONINKLIJKE BIBLIOTHEK BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTHEEK DER LANDBOUV/HOGSCHOOL LIBRARY OF THE NORVJEGIAN INSTITUT OF TECHNOLOGY BIBLIOTEKA GLOWNA UNIWERSYTETU IM. ADAMA MICKIEWICZA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECA BIBLIOTEKA NARODOMA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IM. SALTYKOVA-SCEDRINA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IM. V.I. LENIN UNIVERSIDAD DE DEUSTO BILBAO BIBLIOTECA NACIONAL Švedska Lund Uppsala UNIVERSITETSBIBLIOTEK UNIVERSITETSBIBLIOTEK iasel .ausanne Winterthur OFFENTLICHE BIBLIOTHEK DER UNIVERSITAT BIBLIOTHEGUE CANTONALE ET UNIVERSITAIRE STADTBIBLIOTHEK VELIKA BRITANIJA Boston Spa Leeds Milton Keynes Southampton BRITISH LIBRARY - LENDING DIVI BROTHERTON LIBRARY THE OPEN UNIVERSITY LIBRARY V/A HALL UNIVERSITY OF SOUTHAMPTON - LI ZD; Oklahoma City Hattiesburg LINSCHEID LIBRARY, EAST CENTRA UNIVERSITY - ADA COOK MEMORIAL LIBSARY - UNIVER OF SOUTHERN MISSISSIPPI