G eografsk i ves tn ik . L ju b lja n a , LX (1988) U D K 911.37:711.436 (497.12) = 863 U D C 911.37:711.436 (497.12) = 20 ST R U K T U R A OM R EŽJA PO D EŽELSK IH (N EM ESTN IH ) NASELIJ V SR SLOVENIJI Vladimir K o k o l e * Uvod Značilnosti podeželskih naselij v Sloveniji nasploh, vključno s tipologijo naselij, so bile že p redm et več razprav, od temeljne Melikove študije o »kmečkih naseljih v Sloveniji« (Melik, 1933, glej seznam literature); dalje: (Ilešič, 1950, Melik, 1963). Poleg nekaterih obrobnih , lokalnih poskusov pa - zlasti za najnovejše obdobje in za celotno SR Slovenijo - še nismo imeli kvantitativne opredelitve in ovrednotenja omrežja podeželskih naselij. Ta razprava poskuša zato analizirati relativna razmerja v tem omrežju po podatkih o številu in velikosti naselij. Po značilnih razmerjih med številom naselij in njihovo velikostjo oziroma ustreznimi deleži ugotavlja , prvič, stan­ je v omrežju in drugič, poskuša podati zanj racionalno razlago. Stranski namen opravljenega analitičnega dela, je ta, da ustvari vobče temeljno podatkovno osnovo tudi za nadaljn je možne raziskave na osnovi zbranih in urejenih podatkov. Delo je bi­ lo opravljeno v okviru raziskovalnih nalog za pripravo nove geografske monografije Slovenije, ki jo - pod okriljem S A Z U - pripravljajo slovenski geografi. Pričujoča razprava za jem a in predstavlja samo del opravljenih analiz, predvsem za večje ter ito­ rialne enote , regije in občine, zlasti pa prezentira le del pripravljenih kartografskih obdelav. Gradivo O snovno gradivo, ki numerično opredel ju je posam ezna naselja in je primerljivo za vso republiko in (v načelu) tudi za daljše obdobje nazaj, so slejkoprej periodični popisi prebivalstva in uradni spiski naselij. Ker je naš sm oter analizirati stanje in p re­ mike v omrežju naselij v novejšem povojnem obdob ju , sta to popisa prebivalstva (in stanovanj ter gospodinjstev) iz leta 1961 in 1981. Po naseljih so objavljeni le rezultati popisov v 1. 1961 in 1971; za leto 1981 so na voljo le izpisi na magnetnih trakovih ozi­ roma v posameznih izvodih, računalniško tipkani spiski pri nekaterih uradnih ustano- * D r., svetova lec d ire k to r ja na Z a v o d u SR S loven ije za d ru žb en o p la n iran je v p o k o ju . Z v o n a rsk a 7, 61000 L ju b lja n a , Y U . vah. O snovna podatka sta slejkoprej le dva: število naselij po teritorialnih enotah in število prebivalcev v posameznem naselju. Osrednja značilnost naselij v odnosu do sosednjih in drugih je pač njihova velikost, ki jo izraža število prebivalcev v naselju. T o je podatek , ki je edini na voljo tudi v daljši časovni seriji. Z a naš namen - prikaza­ ti s trukturo poselitve na podeželju - ta podatek zadošča. T reba pa se je zavedati o m e ­ jitev, ki izhajajo iz naslednjih opredelitev. - Prvič, naselja so v statističnem smislu temeljne nuineracijske enote za bivališ­ ča, hiše, stavbe, k jer živijo prebivalci. Ti in »Širša območja« (glej na jnovejšo opred e ­ litev v U radnem listu SR Slovenije, 23/1984) vseh naselij, ki ustrezajo tem enotam , za jem ajo skupaj celotno ozemlje SR Slovenije in vse prebivalstvo, ne glede na to , kje na ozemlju enote prebiva. V endar pa so že od začetkov statističnih opazovanj oz. snemanj naselja v načelu obravnavali tudi kot jasno razločljive fizične enote, tj. kot večjo ali manjšo , bolj ali manj tesno sklenjeno skupno bivališče oz. stavb s hišno šte­ vilko (glej razpravi V. Melik. 1979). T ore j , bodisi zelo majhne gruče hiš (»zaselke«) kot tudi zelo velike, z več sto hišami in celo čez tisoč prebivalci. Povsem dosledno pa to načelo ni bilo povsod uporabljeno. Najbolj opazen je razkorak med podatkom o velikosti (številom prebivalcev) in de jansko fizično razporeditvijo bivališč (hiš), ko vzorec poselitve ni diferenciran v jasno ločljive sklenjene gruče, tj. k jer prevladujejo t.im. sam otne kmetije in/ali »nezložena naselja«. T am so bile numeracijske enote (= naselja) že pri prvih popisih pred dobrimi sto leti opredel jena konvencionalno oz. v odnosu do katastrskih občin kot temeljnih enot za površine, ozemlje. T o je - kot kaže še sedanja razprostranjenost in velikost - za enote z najpogosteje okoli 250-350 prebivalcev (Pohorsko Podravje , del Slovenskih goric. Koprsko Primorje .) - Drugič, podatki za naselja se nanašajo (vsaj za leti 1961 in 1981) na t.im. »stal­ no prebivalstvo«. V ključujejo torej tudi t.im. »zdomce«, ki so - več ali manj tra jno ali za dalj časa - zaposleni zunaj države (!) in ne le zunaj naselja oz. domicilne obči­ ne. Kjer je teh »zdomcev« relativno veliko (npr. v SV Sloveniji), je ta podatek za opredelitev velikosti seveda že problematičen. - Opozoriti je treba pa še na nekaj. Dokaj d ober podatek o velikosti naselja je lahko (vsaj za ogrom no večino izvenmestnih naselij) podatek o številu hiš. T oda po letu 1953 (popis) ni več na voljo in ni objavljen po naseljih. Zidava stanovanjskih stavb z eno številko pa več stanovanji, tudi v sedaj že precej številnih »podeželskih« naseljih, pa je uporabnost podatka zmanjšala že tudi sama po sebi. M etodološka pripomba Identifikacija stanja leta 1961 in 1981 je bila osnova za analizo razvojnih teženj oziroma smeri v dinamiki in preobrazbi podeželskih naselij oziroma om režja le-teh. Velikostna s truktura naselij na določenem območju pa je vsekakor - običajno tudi odraz take socioekonomske diferenciacije prostora po mestih z njihovo polarizirujo- čo vlogo. Povečini so v uporabljenih teritorialnih enotah (zlasti za občine, ali še bolj za regije) naselja povezana v nekako omrežje in v svojem razvoju odvisna od socio- ekonomskih determ inant, ki izhajajo iz funkcionalne polarizacije in diferenciacije prostora . Občine, in še manj regije , pa niso ustrezne teritorialne enote , ko gre za p re ­ sojo odnosov med fizičnim okoljem (oz. pogoji za razporeditev in velikost) in značil­ no razmestitev v večje ali manjše gruče hiš, ko gre torej za velikostno struk turo nasel­ binskega omrežja . Z a to je bila celotna analiza (tu le z delno uporabljem im i rezultati) izpeljana tudi po manjših okoliših, fizično geografsko dosti bolj ali povsem hom oge­ nih. V elikostne kategorije naselij U vodno Kot pri vsaki analitski raziskavi se tudi v zvezi z velikostnimi razmerji med nase­ lji na določenem ozemlju (regiji, občini, okolišu) zastavlja vprašanje, kako razvrščati značilne grupacije v posamezne kategorije? Pri tem je lahko osnova bodisi absolutna velikost naselij oziroma naselij v določeni kategoriji (npr. zaselki kot naselja do pri­ bližno deset domov. t.j. okroglo 50 prebivalcev), bodisi odstopanje od poprečnih vrednosti za celotno SR Slovenijo. Odločili smo se za preprosto skalarno razčlenitev glede na velikost (število p rebi­ valcev v naselju) in raziskovali sledeče velikostne kategorije: 1. naselja do 100 prebi­ valcev (oziroma dve podkategoriji: do 50 in 51 - 100 prebivalci), 2. naselja z 101 - 200 prebivalci, 3. naselja z 201 - 500 prebivalci, 4. naselja z 501 - 1000 prebivalci in 5. na­ selja z več kot 1000 prebivalci, čeprav niso bila nikoli formalno opredeljena kot m e­ sta. Skoraj vsa so samo v razponu od enega do dveh tisoč prebivalcev. Ž e bežen pregled po regijah (in po občinah še bolj) kaže razliko med npr. do­ lenjsko in pomursko regijo. V prvi nadpoprečno prevladajo mala naselja (do 100 preb .) in zelo malo je večjih naselij ter celo z izrazito malim deležem prebivalstva v njih. V drugi pa vsa manjša naselja do 200 prebivalcev predstavljajo precej pod polo­ vico vseh. Teh do 100 prebivalcev je komaj dobra desetina, v njih živi v Pom urju ko­ maj dobra desetina vseh (nemestnih) prebivalcev. O be regiji sta le dva ekstremna pri­ mera. Pri Pomurju pa sta očitni tudi dve različni situaciji. V obeh prekmurskih obči­ nah (M urska Sobota in zlasti ravninska Lendava) je najmanjših naselij (do 20() prebi­ valcev) zelo malo (in delež prebivalstva v njih je neznaten), večja (nad 200 p reb .) pa povsem dominirajo. D elež naselij po velikostnih kategorijah Če pomislimo na že om enjene splošne okoliščine oziroma determ inante razvoja naselij vobče, ne presenečajo ponekod znatni in splošno opazni premiki v deležu šte­ vila naselij. O m enim o naj le najbolj značilne. 1) izrazito povečanje deleža manjših naselij v kategorijah do 200 prebivalcev, posebno še do 100 prebivalcev. Zabeležiti ga m oram o v vseh regijah (razen v koroški, k jer pa je strukturni delež m ajhen) , tudi v Podravju in Pom urju . Predvsem se je tam spreminjala prva kategorija, oziroma obe podkategoriji (0-50 in 51-100), ki p red ­ stavljata zaselke ali prav male vasice. Zlasti velja to za prvo podkategorijo , v drugi pa se je ta delež ponekod celo nekoliko zmanjšal (tako v ljubljanski regiji, k jer so v tej kategoriji vobče številna naselja). Z a celotno SRS pa m oram o ugotoviti presenetljivo stalen delež naselij v kategoriji 51 - 100 preb ., namreč 23 odstotkov leta 1961 in 1981. 2) Z a celotno SRS je prav tako značilna stalnost deleža malo večjih pa še tudi manjših naselij (kategorija 101-200 preb. v naselju). Delež se je zmanjšal le za slabo polovico odstotka. T o je pom em bno , ker je v tej kategoriji skoraj natančno četr tina vseh naselij (zunaj mest) v SR Sloveniji! Po regijah so razlike kar znatne, četudi sicer odstotni delež le redko bistveneje odstopa od poprečno ene četrtine. Zm anjšan je de­ leža se je pojavilo v glavnem le v območjih z izrazito prevlado manjših naselij (spodnjeposavska, zasavska in vzhodnodolenjska regija, pa manj izrazito tudi ljub­ ljanska in gorenjska regija); res izrazito pa v obalnokraški regiji. Večja naselja (z nad 500 prebivalci) predstavljajo 3 0-60% vseh! V njih pa živi precej več kot polovica vsega prebivalstva. V teh primerih prav lahko govorimo o značilnih tipih poselitve. Sicer pa se drugod po SRS poselitveni vzorec suka med obe­ ma ekstrem om a. Manjša naselja, ki ne presegajo 200 prebivalcev, so seveda v večini: v SR Sloveniji jih je bilo leta 1981 74 ,7% vseh. leta 1961 samo še 70,1 % ). Le v štirih regijah je bil ta popreček višji, blizu njega pa še v dveh. Samo še v spodnjeposavski regiji - poleg dolenjske - za jem ajo taka naselja več kot polovico vsega n jenega (ne- mestnega) prebivalstva. Po občinah pa je takih naselij seveda več. V elikostne kategorije - značilnosti in regionalna razporeditev Kategorija naselij i 0 - 100 prebivalci Najnižjo kategorijo - ki zajema naselja do 100 prebivalcev - smo razdelili v dve podkategoriji. Podrobnejša analiza za manjše teritorialne enote (po starih »matičnih okoliših«, oz. kasnejših območjih krajevnih uradov) je namreč pokazala , da se zlasti tekstura om režja naselij na večini ozemlja SR Slovenije dosti bolje odrazi, če prvo podskupino (do 50 prebivalcev), ki jo m oram o generalno označiti kot »zaselke«, obravnavam o ločeno. Poleg tega pa naselja prve podkategorije predstavljajo znatno in vse številnejšo skupino naselij , katere delež presega četrtino vseh naselij (glej tabe­ lo). Podoben delež ima druga podkategorija (z naselji z 51 - 100 prebivalci ali 23 ,0% v obeh letih). O be skupaj za jem ata sedaj kar polovico vseh naselij (50 ,2% leta 1981; prej 4 5 ,3 % ) . toda z izrazito težnjo v prid prve podkategorije . vsaj po številu naselij. T oda tudi po skupnem številu prebivalstva izkazuje najnižja kategorija (0 - 100 preb .) značilno težnjo po večanju deleža (od 13,2% glede na vse nemestno prebi­ valstvo republike v letu 1961 na 14,6% v letu 1981). Delež naselij v najnižji kategoriji, predvsem pa v prvi podkategorij i , je od regije do regije precej različen. Podpoprečen - pod polovico - pa je samo v submediterans- kem delu Slovenije (obalne občine in goriška regija) ter v celjski regiji; predvsem in izrazito nižji pa je v vseh treh regijah severovzhodne Slovenije. Torej tam , kjer pose­ litev označujejo bodisi večje ali velike vasi, ali pa sam otne kmetije (Pohorsko Po­ dravje), oziroma razložena naselja (subpanonske gorice). Najbolj izrazit predel malih naselij je zlasti leta 1981 v dolenjski regiji, k jer jih je več kot tr ičetrt vseh naselij. Ne dosti nižji je tudi v ljubljanski regiji. Predvsem pa je treba poudariti , da je delež p re ­ bivalstva posameznih regij prav v dolenjski regiji kar trikrat višji od poprečka za Slo­ venijo in skoraj doseže polovico. V drugih regijah odstopanja od poprečja (v glav­ nem navzgor) niso tako izrazita. Spet z izjemo treh regij severozahodne Slovenije (koroške, podravske in pom urske), k jer je delež zelo izrazito nižji: Doseže le tretjino ali le petino od poprečnega, torej le 3 -5 % . Regionalna razpreditev deležev - enako kot medsebojno razm erje v relativni p o ­ membnosti obeh podkategorij - pa pokaže tudi znatne modifikacije med regijami. Omenili smo že relativno krepitev deleža prve podkategorije najmanjših naselij ob stagnaciji deleža druge, toda pri približno enakem deležu obeh v to talu za SR Slove­ nijo. T o razm erje je (in je bilo že leta 1961) približno v ravnotežju samo v oba lno­ kraški, goriški, gorenjski, dolenjski in spodnjesavski regiji, k jer sta deleža obeh pod- 1. P odeže lska n ase lja - R u ra l se ttlem en ts D elež štev ila neselij v k a tego riji z (>-50 prebivalci T h e shara o f o f n u m b e r o f s e ttlem en ts on the (>-50 in h a b ita n ts size g roup (P o občinah - by com m unes - 1981) D eleži v % : 1 = 51 in več; 2 = 40 ,1 -5 0 ,0 ; 3 = 30 ,1 -4 0 ,0 ; 4 = 25,1 - 30 ,0 ; 5 = 23 ,6 -2 5 ,0 ; 6 = 2 1 ,5 -23 ,6 ; 7 = 2 0 ,1 -2 1 ,5 ; 8 = 17 ,6 -20 ,0 ; 9 = 15 ,1 -17 ,5 ; 10 = 10 ,1 -15 ,0 ; 11 = 5 ,1 -1 0 ,0 ; 12 = 0 ,0 -5 ,0 . kategorij v glavnem višja od poprečka. V podravski in pomurski, k jer sta deleža šib­ ka, pa izrazito prevlada druga podkategorija . N esorazm erje med deležem za število naselij v vseh podkategorijah je izrazito pri notranjski , ljubljanski in zasavski regiji - v prid prve kategorije; v tem se očitno kaže prehod v razm ere, značilne za omrežje naselij v severovzhodni Sloveniji. P odobna diferencija je glede na delež prebivalstva vsake obeh podkategorij od totala. Poprečno razmerje za vso SR Slovenijo je pri­ bližno 1 : 2 (oz. 4,6 proti 9 ,0 % ) v prid druge podkategorije (še bolj v prid je bilo leta 1961 - 3,8 proti 9 ,4 % ) . Bolj v prid večje od obeh podkategorij , t .j . z večjim deležem od celotnega (nem estnega) prebivalstva teritorialne enote , je na območju notranjske, dolenjske in spodnjeposavske ter predvsem celjske regije. Pri slednji se kaže enako kot za delež števila naselij , že p rehod v razm erje nizke severnovzhodne Slovenije (to pa ne velja za koroško regijo!). V drugih regijah je razmerje presenetljivo blizu po ­ prečnega. Naselja, k jer število prebivalcev ne preseže 100 ljudi (leta 1981), im ajo sicer le slabo šestino vsega nemestnega prebivalstva, toda delež teh naselij (polovica vseh) je tako velik, da so sprem em be od leta 1961 do 1981 pomenile v nekaterih regijah (in zlasti občinah) že opazen premik v poselitveni strukturi. Kategorija naselij s 101-21)0 prebivalci D rugo, nekoliko večjo kategorijo (s 101-200 prebivalci), bi lahko opredelil i kot kategorijo »malih vasi« (ali - ponekod - gruče nekaj zaselkov). Tudi ta kategorija za- jem a približno četrtino vseh naselij v SR Sloveniji (24 ,5% v letu 1981 in 25 ,6% leta 1961). V precej tenakomernem deležu - blizu republiškega poprečja - je zastopana v vseh delih Slovenije; vendar pa z relativno največjim (in rastočim) deležem v po­ dravski regiji in najnižjim (in celo padajočim) deležem - 17% v ljubljanski in go­ renjski. R azm erom a visok in nadpovprečen delež je v celjski regiji in v vsej severo­ vzhodni Sloveniji. Tam delež tudi narašča, sicer pa stagnira ali pa se je - najizraziteje v obalnokraški regiji - celo izdatno skrčil. V celoti se je število naselij te kategorije zmanjšalo za približno sto naselij. Kategorije naselij z več kot dvesto prebivalci Na vsa naselja (zunaj mest) z več kot 200 prebivalci je leta 1981 odpadla sicer sa­ m o dobra četrtina vseh (2 5 ,3 % ), vendar sta v njih živeli skoraj dve tretj ini nemestne- ga prebivalstva (65 ,5% ). Premik od leta 1961. ko sta bila ustrezna deleža 29,1 in 66,2 odsto tka, že kaže sprem em bo v poselitvenem vzorcu: v zm anjšanem deležu teh nase­ lij in zm anjšanem deležu prebivalstva v njih. Razvoj po posameznih od treh velikostnih kategorij naselij z nad 200 prebivalci 3., 4. in 5. kategorije) ni bil enak. Pom em bno je bilo zlasti dogajanje v kategoriji z 201-500 prebivalci, saj je med vsemi temi številčno (glede naselij samih in prebivalst­ va v njih) dom inantna . Z a jem a tričetrt vseh naselij z nad 200 prebivalci in dobro t re ­ tjino vsega (nemestnega) prebivalstva republike. Kategorija naselij z 201-500 prebivalci V tej kategoriji se je število naselij zmanjšalo za 236 (na komaj 1098), delež pa od 22 .9 % vseh v SR Sloveniji na 19.3%. Delež njihovega prebivalstva pa od 38.6% na 34,7, kar je za okrog sedemdesettisoč prebivalcev. Le del tega je pripisati prekvali­ fikaciji nekaterih med njimi v »naselja mestnega značaja«, daleč pretežni del pa pre­ hodu v nižjo kategorijo. Večina naselij te kategorije je namreč v spodnjem delu raz­ pona (201-300), kar po tr ju je razm erom a nizka poprečna velikost naselij celotne ka te ­ gorije - le rahlo nad 300! Ustrezna deleža (za število naselij in za število prebivalcev v njih) se od regije do regije ne razlikujeta veliko. O dstopanja od poprečkov za SR Slovenijo so razm erom a m ajhna , posebej ko gre za delež prebivalstva. T o kaže na stabilnost, ki jo ima ta veli­ kostna kategorija povsod v SR Sloveniji ne glede na absolutno zmanjšanje števila prebivalcev v njej. Delež prebivalstva je v tej kategorij i ostal leta 1961, ko je znašal npr. v koroški ali notranjski regiji skoraj 5 0% pa tudi v podravski in pomurski regiji, visok v vsej severovzhodni Sloveniji ter v goriški regiji. M očno pod poprečjem pa je slejkoprej edino le v dolenjski regiji, precej pod poprečjem pa še v ljubljanski in obalno-kraški regiji. Kategoriji naselij s 501-1000 in nad 1000 prebivalci V teh dveh kategorijah (4. in 5.), je v SR Sloveniji živelo leta 1981 okrog 30% vsega (nem estnega) prebivalstva (29 ,9 % ; leta 1961 le 2 7 ,6 % ) . G re pa le za šest od ­ stotkov vseh naselij (od tega je bilo leta 1981 le 1 .5% naselij z več kot 1000 prebival- 2. P odeže lska nase lja - R u ra l se ttlem en ts D elež štev ila naselij v velikostn ih kateg o rijah z (>-200 prebivalci T h e sh are o f the n u m b e r o f se tt lem en ts in th e 0 -200 in h ab itan ts size g roups 1981 - (p o občinah - by com m unes) L egenda: 1 = 90 -100 , 2 = 81 -90 , 3 = 71-80 , 4 = 6 1 -70 , 5 = 5 1 -60 , 6 = 41 -50 , 7 = 3 1 -40 , 8 = 2 1 -30 , 9 = 1 1 - 20 . ci). R azm erom a velik in rastoč delež števila prebivalcev v teh dveh kategorijah poleg samega absolutnega števila - skupaj skoraj 290 tisoč - kaže pomen teh naselij za struk turo poselitve. O dstopanja od republiškega poprečja so od regije do regije dosti večja kot pri 3. kategorij i. So pa znatne razlike med obema. V 5. kategorij i (z nad 1000 prebivalci) so razlike seveda večje. Prav iz te katego­ rije je izpadlo nekaj deset naselij(!), ki so bila opredel jena kot »mestna«. Kljub temu se je - s prehodom iz 4. kategorije število naselij v njej povečalo za četrtino, p rebi­ valstvo pa za okrog petino. To je tedaj kategorija, k jer je bila dinamika v dvajsetlet­ nem obdobju močna in diferenciacija med regijami izrazita. Naselja četrte kategorije (501-1000 prebivalci) so za slovenske razmere že velika nem estna naselja. Leta 1981 so zajemala komaj 256 naselij (leta 1961 še skoraj tr i­ sto). Rahlo se je zmajšal tudi njihov delež naselij - na 4 .3 % , leta 1981 (od 5 ,0 % leta 1961); enako pa tudi delež od (nem estnega) prebivalstva SR Slovenije - na 17,8% (od 18,8%). Razlike med regijami pa so precejšnje. Izstopa visok odstotek naselij v pomurski regiji in izrazito nadpovprečen tudi v vsej SV Sloveniji, sicer pa je visok le v urbanizirani gorenjski regiji. V dolenjski in spodnjeposavski regiji pa odpade nanje komaj odsto tek vseh naselij; nizek pa je ta delež (3 % ) tudi v veliki ljubljanski regiji. Diferenciacija je dosti manj očitna, ko gre za delež prebivalstva, k jer se ponavlja si­ cer opisan razkorak - med 30% v pomurski regiji in le 8 % oziroma 9 % v spodnjepo- savski in dolenjski regiji. O pazne so razlike v višini deleža prebivalstva v letu 1981 v primerjavi z letom 1961: vendar je izrazit padec deleža značilen le za goriško regijo. 5. kategorija naselij (z nad 1000 prebivalci) zajame - po novi opredelitvi mestnih naselij leta 1981 (oz. 1982) - samo 82 naselij (leta 1961 le 64) kljub temu. da so neka­ tera , ki so tedaj sodila v to kategorijo , prešla med »mestna«. Izdaten je bil tudi porast števila prebivalcev v njih: na okoli 115 tisoč, oziroma deleža v totalu za SRS od 8,8 na 12,1 % . Število se je povečalo samo s prehodom nekaterih naselij iz 4. kategorije, ki jih je bilo toliko, da je več kot nadomesti lo izpad iz prekvalifikacije nekaterih v »mestna«. Delež števila naselij v tej kategoriji je seveda minimalen, za jam e pa teh 82 nase­ lij skoraj toliko prebivalstva, kot obe najmanjši kategoriji, v katerih je polovica nase­ lij SR Slovenije skupaj! Rast teh zelo velikih podeželskih naselij tako močno vpliva na s trukturo poselitve, predvsem tudi na koncentracijo podeželskega prebivalstva. Razlike v deležu za število naselij, predvsem pa seveda za prebivalstvo so od regije do regije znatne , pač spričo splošnih razlik v strukturi poselitve. Predvsem pa so v ne­ katerih regijah (še bolj pa občinah) vidne razlike v primerjavi s s tanjem leta 1961. V nekaterih regijah (in kar 24 občinah) ta kategorija prej vobče ni bila prisotna (obalno kraška in dolenjska regija), v drugih pa se je zaradi njih znatno povečal delež prebi­ valstva (in seveda absolutno število prebivalcev). V eni sami regiji pa se nobeno na­ selje več ne uvršča v to kategorijo (spodnjeposavska). pač zaradi p rehoda dveh nase­ lij med »mestna«. Takih primerov je le še nekaj na teritorialni ravni občin (npr. A j ­ dovščina. zaradi p rehoda Vipave v »mestno« naselje). Številne pa so občine z obra tno situacijo v letu 1981. kar pa pomeni prehod naselij navzgor v to kategorijo. Deleži za prebivalstvo so zato od regije do regije zelo različni: od nič do 22% v zasavski in 2 5% v koroški regiji. V 6 do 12 regijah pa je delež višji od republiškega poprečja za to ka­ tegorijo. Ti dve kategorij i (4. in 5.) sta tudi tisti, k jer prebivalstvo v naseljih skoraj do ­ sledno narašča in le v redkih naseljih izjemoma upada. G re pač za naselja , ki - razen v Prekm urju in ponekod v subm editeranskem delu Slovenije - svojo velikost niso d o ­ segla oz. ohranila zaradi svoje (prvobitne) agrarne funkcije. G re deloma za stare hi­ storične trge in mesteca ali pa novejša centralna podeželska naselja oziroma rudar- sko-m anufakturna , predindustrijska naselja (m arsikatero je postalo »mesto«!). Predvsem pa so to novo nastala podeželska industrijska središča (Šentjerne j, Semič, Kidričevo, . . .) ; zlasti pa gre za obm estna naselja z m očno dnevno migracijo v večja zaposlitvena središča. Večala se niso le z naravnim prirastom, temveč tudi s priselje­ vanjem iz drugih naselij in celo iz mest. Poprečna velikost naselij po velikostnih kategorijah T o je izvedeni kazalec iz obeh temeljnih podatkov o naseljih. Izračunane vred­ nosti (za obe leti, 1961 in 1981 in za uporabljene teritorialne enote) pokažejo , da je tudi ta odnos vredno obravnavati. Čeprav seveda ne gre - znotraj posameznih ka te ­ gorij v obeh letih - stoodsto tno za ista naselja (pač zaradi p rehodov), pa zvečanje ali zmanjšanje poprečne velikosti le pokaže težnje v postopni preobrazbi naselbinskega omrežja. N ekaj pove že sam a vrednost za popreček , glede na to , ali je bliže gornjem u ali 3. P odeže lska nase lja - R ural se ttlem en ts D elež štev ila p reb ivalcev v naseljih velikostn ih kategorij z ()—2(K) prebivalci T h e share o f the n u m b e r o f in h ab itan ts in se tt lem en ts in the (>—2(K) in h a b ita n ts size g roup 1981 - (po občinah - by com m unes) L egenda: D eleži v o d s to tk ih (th e shares in p e rcen ts) 1 = (>-10, 2 = 11-20 , 3 = 2 1 -25 , 4 = 2 6 -30 , 5 = 31-35 6 = 3 6 -40 . 7 = 41 -5 0 , 8 = 5 1 -65 , 9 = 66-80 . spodnjem u ekstremu. Popreček blizu zgornjega dela razpona pomeni večjo verje t­ nost prehodov v višjo, blizu spodnjega pa v nižjo kategorijo. Zniževanje poprečne velikosti - razumljivo zlasti pri manjših naseljih - pomeni težnjo k m anjšanju naselij in obratno. Ne pomeni pa nujno tudi fizično zmanjševanje ali povečevanje naselij, četudi je opaznejše povečanje očitno znak tudi teritorialnega širjenja naselij. Zarad i p rehodov v višje ali nižje kategorije - posebej če gre za relativno veliko primerov - je treba vzeti podatke z rezervo in sc zavedati vzrokov. Povečanje lahko pomeni, da se je v kategorijo vključilo tudi nekaj naselij iz sosedne višje kategorije in se tako naselja pre jkone uvrstijo v prav zgornji del razpona. Posebej se to pozna, ko gre za manjše teritorialne enote . V teh primerih ne gre za stvarno večanje naselij , pač pa za krepitev določene kategorije glede na delež prebivalcev v njej. Tabela za regije kaže, da so na tej teritorialni ravni le manjše razlike, odstopanja od republiškega poprečka pa redka. Pokaže se: 1) zniževanje poprečnih velikosti v nižjih kategorijah in 2) večja diferenciacija pri višjih kategorijah (naselja, k jer je po ­ pulacijska rast pogostejša!). Značilno je zmanjševanje v najnižji podkategoriji (od 31 na dobrih 28); praktična stagnacija poprečne velikosti pa v sledeči podkategoriji (73 v obeh letih) ter v 2. kategoriji. Z m anjšan je v prvi kategoriji (0 - 100 prebivalcev) gre tedaj na splošno na račun spodnje podkategorije ; enako pa tudi zmanjševanje - (od 85,5 na 80,0) za sklop obeh kategorij . Povečanje za 3. kategorijo od 302 na 304 je neznatno in kaže na stabilnost! E nako je tudi - sicer značilno - zmanjševanje pri 4. kategorij i relativno le zelo skromno! Podatek za 5. kategorijo (k jer je popreček nižji) pa ni mogoče dobro primerjati . Regionalna d ife renc iac ija (razen v osamljenih primerih) na splošno ni izrazita. Pri prvi kategoriji (0-100 p reb .) pri poprečku 49 (leta 1981; prej 52) sega razpon raz­ lik od 32 (manjša notranjska regija) do 68 (podravska regija) . Leta 1961 je bil ta raz­ pon med 45 in 68. O pazno večja od republiškega povprečja je bila leta 1981 poprečna velikost v nekdanjem štajerskem delu SRS in na Goriškem. Razlike pri obeh podka- tegorijah so manj izrazite. Še manj so izrazite pri 2. kategoriji; spet pa so rahlo večji poprečki v SV Sloveniji, drugod pa so le neznatno pod republiškim poprečjem. Bolj so opazne razlike, ko gre za celotni sklop naselij do 200 prebivalcev. Pri republiškem poprečju leta 1 9 8 0 - t.j. 80 prebivalcev, je razpon od 60 (pri ljubljanski regiji) do 120 (pri podravski regiji)! Spet izstopa štajerski del SR Slovenije (in P rekm urje) , s pod- poprečnimi pa osrednji hribovit in s p retežno malimi naselji naseljen del Slovenije. Pri srednjevelikih in večjih naseljih - k jer je demografski razvoj bolj odraz deagrari- zacije in socialnega preslojevanja oz. vplivov urbanizacije - teh razlik ni. Četudi ni večjih razlik, je vendarle opazna višja poprečna velikost v koroški in gorenjski regiji (povečana tudi glede na leto 1961) ali v dolenjski, z naglim preslojevanjem prebi­ valstva. Višjo poprečno velikost v pomurski regiji pa je treba pripisati večjemu dele­ žu večjih naselij vobče. T e soodvisnosti in pogojenosti poprečne velikosti naselij v posameznih kategori­ jah se očitneje pokažejo pri analizi po občinah, saj so nekate re regije izraziteje n eho­ mogene. Zlasti celjska, ki za jem a sklop od povsem alpskih do povsem subpanonskih območij. G lavna odstopanja nakazuje jo že navedeni primeri ekstremnih vrednosti za regije. Res izrazita pa so seveda prav m ed občinami pri najm anj homogenih regijah (npr. med tremi obalnimi občinami in sežansko občino). Dinamika premikov v obdobju 1961-1981 - prehod v druge kategorije Prehod v višjo ali nižjo velikostno kategorijo je po svoje kazalec dinamike razvo­ ja naselbinskega omrežja . Najbolj pogosti so seveda prehodi, ko je začetna velikost, število prebivalcev leta 1961, blizu mejnih vrednosti; to je v okviru spodnjega ali zgornjega dela razpona. To seveda pom em bnost p rehoda kot kazalca zmanjša. Vse­ kakor je očitno, da je tam , k jer je bilo v dvajsetletnem obdobju glede na celotno šte­ vilo naselij na obravnavanem ozemlju relativno veliko prehodov v drugo kategorijo , večja tudi dinamika v preobrazbi omrežja. Razumljivo je , da zaradi splošne depopulacije na podeželju in prevlade malih naselij v SR Sloveniji nastopajo predvsem prehodi v nižje kategorije oz. med nižjimi kategorijami. Pregled tabel in podrobnejših analitskih delovnih kart kaže, da je bilo največ prehodov seveda pri nasploh najbolj številnih manjših naseljih, pod 200 ali 100 prebi­ valci. Visok odsto tek pri naseljih, kjer je nastopil prehod na območjih z večjimi (ali velikimi) naselji, pa je mnogo redkejši. Tak je predvsem na območjih z večjim u rb a ­ nim središčem in očitno »suburbanizacijo«. Pregledna tabela kaže obseg in značilnosti prehodov po posameznih regijah. O b takratnih 5666 zabeleženih (nemestnih) naseljih v SR Sloveniji je pri 1188 naseljih med leti 1961 in 1981 nastopil p rehod iz ene v drugo velikostno kategorijo. K ar tri row imun 4. P odeže lska nase lja - R ural se ttlem en ts P o p rečn a velikost naselij v velikostn i ka tego riji z 0 -200 prebivalci T h e average size o f the se ttlem en ts in the 0 -200 in h ab itan ts size g roup 1981 - (p o o bčinah - by com m unes) L egenda : 1 = 5 1 -70 , 2 = 71 -80 , 3 = 8 1 -90 , 4 = 9 1 -9 5 ,5 = 96-100 , 6 = 101-105, 7 = 1 0 6 -1 1 5 ,8 = 116-125, 9 = 126-150. četrtine teh prehodov (881 oz. 7 4 ,2% ) je bilo v nižjo kategorijo, izjemoma tudi za dve. Razm erje med številom prehodov v nižje ali višje kategorije je po regijah le po ­ nekod znatneje odstopalo od poprečja. Z na tno višji je bil odstotek negativnih p reho ­ dov (v nižje kategorije) - čez 90% - v goriški, notranjski in zasavski regiji. Izrazito nižji pa je bil le v gorenjski - pod 50% - in tudi ljubljanski. T o je v obeh najbolj urbaniziranih regijah (če odmislimo manjšo zasavsko)! Tam je bila seveda tudi sicer demografska rast izvenmestnih naselij vobče pozitivna. Deleži za število naselij za ene in druge za vsako regijo so različni in so odvisni seveda tudi od števila naselij v vsaki velikostni kategoriji nasploh. V poprečju za SR Slovenijo v celoti sta od nega­ tivnih prehodov kar dve tretj ini odpadli samo na prvo velikostno kategorijo (oz. na njeni dve podkategorij i) , na kategorije, večje od 200 prebivalcev, pa le 5 % . Od pozi­ tivnih pa so bili prehodi prav v teh treh kategorijah relativno najštevilnejši, kar tri pe ­ tine vseh! Po regijah so (ponekod tudi znatna) odstopanja ; toda splošni vzorec spre­ m em b je podoben. Seveda pa gre pri najvišjih dveh kategorijah (naselja nad 500 preb .) le za nekaj primerov pri posameznih regijah (Glej tabelo 2). Premiki v poselitveni strukturi podeželja v obdobju 1961-1981, kakor se kažejo z uporabljenimi kvantitativnimi kazalci. Premiki se odražajo še posebej in predvsem v spremenjenih deležih a) števila na­ selij ali b) števila prebivalstva po posameznih kategorijah, in dalje tudi v razlikah gle­ de poprečne velikosti naselij po posameznih kategorijah. Z a je to je razm erom a že daljše obdobje dvajsetih let, ko se strukturni premiki celo v tako okornem sistemu. kot so naselja, vendarle pokažejo. Še zlasti, ker je šlo za obdobje najbolj množične in intenzivne urbanizacije v Sloveniji sploh. Torej za obdobje , ko se je proces na veliko začel in razmahnil, obenem pa se je - proti koncu leta 1981 - že začel tudi umirjati . N eugodna okoliščina za analitično obdelavo pa je precejšnja sprem em ba v definiciji »urbanega« (točneje v opredelitvi takih naselij) pri podatkih za leto 1981 (čeprav je bila izvedena že po samem popisu, pravzaprav šele ob obdelavi definitivnih rezulta­ tov tega popisa. Število urbanih naselij (oz. aglomeracij »naselij mestnega značaja«) se je z novim razširjenim spiskom urbanih naselij (objavljenih leta 1982) namreč znatno povečalo in samo te vrste povečanje je zaje lo približno kar šestino deklari­ ranega prebivalstva mest sploh. Razlike so znatne predvsem na teritorialni ravni regij in zlasti občin, kjer je bilo »mestom« po starejši opredelitvi priključeno več, običajno velikih obmestnih vasi oz. naselij ali pa v občinah, kjer prej sploh ni bilo naselja, ki bi bilo opredel jeno kot urbano (tako je bilo kar v i l . občinah). Naslednja okoliščina, ki je zmanjšala število »izvenmestnih« naselij, je zaradi njihovega opuščanja (k jer leta 1981 niso imeli več »stalnega« prebivalca). T oda ta po ­ jav je bil močno lokaliziran; izrazitejši je bil le v občinah, ki sežejo na nekdanje koče- varsko ozemlje. Sicer pa so bila dejansko »opuščena« le zelo redka naselja - mali hri­ bovski zaselki, ki pa so še vedno delovala kot numeracijske enote (»naselja«). N ekaj naselij je bilo pridruženih drugim ali je bilo iz dveh delov sosednih naselij osnovano novo »naselje« (npr. Ročevnica pri Tržiču). Vse to po jasnjuje , zakaj se pri številnih občinah število naselij v letu 1981 razlikuje od onega v letu 1961. K akor kaže že analiza p rehodov iz ene velikostne kategorije v drugo, se je števi­ lo naselij v nekaterih kategorijah povečalo, v drugih zmanjšalo. Pri v rednotenju teh podatkov se je treba zavedati, da so takim prem ikom najbolj izpostavljena naselja na spodnjem delu razpona (ko gre za prehod v nižjo kategorijo) ali v njegovem zgor­ njem delu. Nadalje predvsem naselja v nižjih kategorijah, ker smo upoštevali manjše razpone (0-100 ali celo 0-50). Z a dinamiko demografskega razvoja pa vemo, da je bi­ la najmočnejša - v negativnem smislu - prav pri malih (po večini bolj odročnih) na­ seljih in v pozitivnem smislu pri večjih podeželskih naseljih (obmestnih - ali primest­ nih). T abela 1. Število naselij in število prebivalcev v podeželskih (nemestnih) naseljih po velikostnih kategorijah leta 1961 in 1981 v SR Sloveniji regija kateeoriie skupaj velikostne kategorije v regiji 0-50 51-100 101-200 201-500 501-1000 nad 1000 1981 SRS 1961 a 5666 1543 1299 1386 1098 258 82 b 958341 43650 95518 198684 333757 171389 115343 a 5820 1298 1339 1492 1334 293 64 b 045002 40122 98189 214852 403152 196315 92372 1981 Obalnokraška 1961 a 276 90 72 56 38 15 5 b a 41736 286 2476 69 4994 67 7857 78 10633 57 9255 15 6521 b 45831 2163 4978 10881 16933 10876 - 1981 a 358 71 64 102 98 15 8 Goriška b 75065 2279 4762 14550 30566 11344 11564 1961 a 363 36 69 109 117 26 6 b 86196 1277 5016 15766 37249 19285 7608 1981 1961 a 253 99 48 51 46 7 2 Notranjska b a 33952 255 2130 85 3461 50 7638 47 12770 65 4043 5 3910 3 b 40075 2146 3587 6723 19271 3195 5153 1981 1961 a 434 135 107 75 81 29 7 Gorenjska b a 76868 446 3809 120 7811 116 10919 85 25551 91 19136 30 9642 4 b 78076 3889 8628 12105 28093 20419 4950 1981 1961 a 1170 544 254 197 128 35 12 Ljubljanska b a 138190 1236 13990 503 17657 312 27924 224 39098 157 23886 32 15635 8 b 148875 14236 22391 31650 47752 21401 11445 1981 1961 a 104 38 21 26 15 2 2 Zasavska b a 15249 106 1236 31 1517 24 3632 27 4085 18 1493 4 3286 2 b 16962 1086 1623 3873 5319 2440 2621 1981 1961 a 767 303 272 144 38 8 2 Dolenjska b a 67967 781 9117 253 2(X)82 290 19266 188 1177 42 5486 8 2244 b 71332 8630 20726 25463 11821 4692 - a 408 115 107 111 69 6 _ Spod. posavska b a 50000 421 3417 88 8071 105 15653 130 18972 86 3887 10 2 b 62206 2659 7742 18607 24198 5932 3068 1981 a 798 93 208 270 178 38 11 Celjska b 153490 3152 15825 39206 53793 25564 15950 1961 a 813 73 192 289 213 36 10 b 159189 2578 14636 42292 63351 23072 13257 1981 1961 a 130 9 11 40 43 10 6 Koroška b a 40369 136 326 5 817 11 5398 30 17087 64 6549 17 10192 9 b 53338 200 891 4515 20288 11088 16356 1981 a 631 32 89 226 227 43 14 Podravska b 158490 1217 7005 33414 68917 28600 19337 1961 a 637 25 71 202 279 50 10 b 168551 879 5486 30775 83335 33141 14935 1981 1961 a 338 14 46 88 127 50 13 Pomurska b a 106965 340 501 10 3516 32 13227 83 40513 145 32146 60 17062 10 b 114371 379 2485 12199 45547 40782 12979 a) štev ilo nase lij, b ) štev ilo p reb ivalcev T h e n u m b e r o f se tt lem en ts and o f th e ir pop u la tio n (b ) in ru ra l s e tt lem en ts by size ca teg o rie s in S lovenia. Tabela 2. Prehodi iz ene v drugo velikostno kategorijo naselij (višjo ali nižjo) od leta 1961 do 1981. a = število naselij , k jer je bil zabeležen prehod b = odsto tek od vsega števila naselij s prehodom (- ) v nižjo in ( + ) v višjo kategorijo kot leta 1961 R egija ( - ) p rehod i v n iž jo k a teg o rijo ( + ) p rehod i v vi šjo kateg o rijo vsa vsi nad 1000I + 0-50 51-100 101-200 201-500 501-1000 vsi 51-100 101-200 201-500 501-1000 nad 1000 1981 O b aln o k rašk a a b 77 20 33,9 23 38,9 16 27.1 - - 59 18 - 1 5,6 5 27,8 2 11.1 10 55,5 276 G o rišk a a 82 20 26 25 4 2 77 5 - 3 1 _ 1 358 b - 26.0 33,8 32.5 5.2 2.6 - - - 60,0 20,0 - 20,0 - N o tran jsk a a b 56 16 31,4 13 25,5 20 39.2 2 3.9 - 51 5 1 20.0 1 20,0 - 3 60.0 _ 253 G o ren jsk a a b 90 17 39,5 17 39,5 9 20,9 - _ 43 47 8 17,0 13 27,7 13 27,7 8 17,0 5 10,6 434 L ju b ljan sk a a b 198 62 52,1 40 33,6 15 12.6 2 1,7 _ 119 79 13 16,5 22 27,8 20 25,3 17 21,5 7 8,9 1170 Z asavska a b 24 10 45,5 4 18,2 5 22.7 3 13,6 _ 22 2 1 50,0 - 1 50,0 : : 104 D o len jska a b 147 59 52,2 46 40,7 8 7.1 _ - 113 34 7 20,6 14 41,2 8 23,5 2 5.9 3 8,8 767 Spod. posavska a b 95 28 35,0 33 41.2 17 21,2 2 2.5 _ 80 15 2 13,3 6 40,0 5 33,4 2 13,3 : 408 C eljska a b 166 17 14,3 56 47.0 42 35.3 4 3,4 - 119 47 3 8,8 15 31,9 13 27,7 14 29.8 2 4,3 798 K oroška a b 38 4 13.8 4 13.8 11 37.9 9 31.0 1 3.4 29 9 1 11,1 2 22,2 _ 4 44.5 2 22,2 130 P odravska a b 145 9 8,3 36 33,0 59 54,1 5 4 ,6 - 109 36 1 2,8 8 22,2 12 33,3 10 27,8 5 13,9 631 P om urska a b 70 3 5,0 17 28.3 28 46.7 10 16.7 2 3.3 60 10 - 2 20,0 2 20,0 4 40.0 2 20.0 338 SR S lovenija a 1188 265 315 255 41 5 881 307 37 87 80 66 37 5666 b - 30,1 37.8 28.8 4.7 0 .6 100% 100% 12,1 28,3 26,0 21.5 21,1 - a) T h e n u m b e r o f se tt lem en ts w ith a sh ift in the size g ro u p d u ring the 1961-1981 period . b) T h e share o f n u m b e r o f se ttlem en t affec ted by th e shift in a size g roup from th e to ta l n u m b e r o f such s e tt le ­ m ents: - shift to a low er, + sh ift to a h ighe r size g roup . Tabela 3. Delež števila naselij v posameznih velikostnih kategorijah po regijah Table 3. The share of the num ber o f settlements by regions REGIJE I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII SRS 0-50 a 33 20 39 31 47 37 40 28 12 7 5 4 27 b 24 10 33 27 41 29 33 21 9 4 4 3 23 51-100 a 26 18 19 25 22 20 35 27 26 8 14 14 23 b 24 19 20 26 25 23 37 25 24 8 11 9 23 R E G IJE 1 II III IV V VI V II V III IX X XI XII SRS 101-200 a 21 29 20 17 17 25 19 27 34 31 36 26 25 b 27 30 18 19 18 25 24 31 35 22 32 25 26 0-100 a 59 38 58 56 68 57 75 55 38 15 19 18 50 b 48 29 53 53 66 52 70 46 33 12 15 12 45 0-200 a 81 66 78 73 85 82 94 82 72 46 55 44 75 b 75 59 71 72 84 77 94 77 68 34 47 37 71 201-500 a 14 28 18 19 11 14 5 17 22 41 36 37 19 b 20 32 26 20 12 18 5 20 26 47 44 43 23 501-1000 a 5 4 3 6 3 2 1 1.0 5 8 7 15 4.5 b 5 7 2 7 3 4 1 2.5 5 12 8 17 • 5.0 1000 > a 2 2 1 2 1 2 - - 1 5 2 4 1.5 b - 2 1 1 1 1 - 0.5 1 7 1 3 l . l a = 1981, b = 1961 T a b e la 4. T a b le 4. D e le ž š te v ila p re b iv a lc e v v p o s a m e z n ih v e l ik o s tn ih k a te g o r i j a h p o r e g i ja h T h e s h a re o f th e n u m b e r o f p o p u la t io n b y re g io n s R E G IJE I II III IV V VI VII V III IX X XI XII SRS 0-50 a 8.9 3.0 6.3 5.0 10.1 8.1 13.4 6.8 2.1 0.8 0.8 0.5 4.6 b 4.7 1.5 5.4 5.0 9.6 6.4 12.1 4.3 1.6 0.4 0.5 0.3 3.8 51-100 a 12.0 6.4 10.2 10.2 12.8 9.9 29.5 16.1 10.3 2.0 4.4 3.3 10.0 b 10.9 5.8 9.0 11.0 15.0 9.6 29.1 12.4 9.2 1.7 3.3 2.2 9.4 101-200 a 18.8 19.4 23.5 14.2 20.2 23.8 28.3 31.3 25.5 13.4 21.1 12.4 20.7 b 23.3 18.3 16.8 15.5 21.3 22.8 35.7 29.9 26.6 8.4 18.2 10.7 20.6 0-100 a 17.9 9.4 16.5 15.1 22.9 18.0 43.0 23.1 12.4 2.8 5.2 3.8 14.6 b 15.6 7.3 14.4 16.0 24.6 16.0 41.2 16.7 10.8 2.1 3.8 2.5 13.2 0-200 a 36.7 29.8 39.0 29.3 43.1 41.9 71.3 54.9 37.9 16.2 26.3 16.2 35.3 b 39.3 25.6 34.1 31.5 45.9 38.8 76.9 46.6 37.4 10.5 22.0 13.2 33.8 201-500 a 25.5 40.7 37.5 33.2 28.3 26.8 17.3 37.9 35.0 42.3 43.5 37.8 34.8 b 37.0 43.2 48.0 36.0 32.1 31.5 16.6 38.9 39.8 38.0 49.4 39.8 38.6 501-1000 a 22.2 15.1 12.0 24.9 17.4 9.8 8.1 7.8 16.7 16.2 18.0 30.0 17.9 b 23.7 22.4 8.0 26.2 14.4 14.4 6.5 9.6 14.5 20.8 19.7 35.7 18.8 1000 > a 15.6 15.4 11.5 12.6 11.3 21.5 3.3 - 10.4 25.2 12.2 16.0 12.0 b - 8.8 12.9 6.3 7.6 15.3 - 4.9 8.3 30.7 8.9 11.3 13.2 a = 1981. t T a b e la 5 i = 1961 . P o v p re č n a v e l ik o s t n a s e li j ( š te v i lo p o v e l ik o s tn ih k a te g o r i j a h ) p o r e g i ja h T a b le 5. T h e a v e ra g e size o f s e t t l e m e n ts ( p o p u la t io n in s iz e g ro u p s ) b y re g io n s R E G IJE I H III IV V VI VII VIII IX X XI XII SRS 0-50 a 28 32 22 28 26 39 30 30 34 36 38 36 28 b 31 35 25 41 28 35 34 30 33 40 35 38 31 51-100 a 69 74 72 73 70 72 74 75 76 74 79 76 74 b 74 73 72 74 72 68 71 73 76 81 77 78 73 R E G IJE I II III IV V VI V II V III IX X XI XII SRS 101-200 a 140 143 150 146 142 140 134 141 145 135 148 150 143 b 140 145 143 142 141 143 134 143 146 151 152 147 144 0-100 a 46 52 38 49 40 47 52 52 63 57 68 66 49 b 53 60 43 53 45 49 54 54 65 68 66 68 52 0-200 a 70 91 67 71 60 75 67 82 102 109 120 117 80 b 84 103 68 77 66 82 75 90 107 122 125 121 86 201-500 a 280 312 278 315 305 272 310 275 302 322 304 319 304 b 297 318 296 309 322 296 281 281 297 322 299 314 302 501-1000 a 617 756 578 660 682 747 686 648 673 655 665 642 664 b 725 741 639 680 775 610 587 593 646 616 660 680 670 1000 > a 1304 1446 1995 1392 1303 1643 1122 - 1821 1619 1381 1312 1407 b - 1268 1717 1238 1430 1311 - 1534 1326 1817 1494 1298 1443 a = 1981, b = 1961 R egije (reg ions): I. o b a ln o -k rašk a II. goriška III. n o tra n jsk a IV . g o ren jsk a V . ljub ljan sk a V I. zasavska V II. do len jsk a V III . spodn jezasavska IX . ce ljska X . ko roška X I. p od ravska (m arib o rsk a) X II. p o m urska S R S = S ocia listična rep u b lik a S loven ija Literatura I l e š i č , S., 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, S A Z U , Ljubljana. K o k o l e , Vladimir in K o k o l e , V era, 1969, Urbanizacija podeželja v Sloveniji , G eografski vestnik, X LI, Ljubljana. M e l i k , A . , 1933, Kmečka naselja v Sloveniji, Geografski vesnik, IX, Ljubljana. M e l i k , A ., 1963, Slovenija I, 2, izd., Slov. matica, L jubljana. M e l i k , V ., 1975, Razvoj politično-teritorialnih enot, Grosupeljski zbornik, G ro ­ suplje. M e l i k , V ., 1979, O razvoju politično-teritorialnih enot. Zborn ik občine, Domžale. - Uradni list SR Slovenije, 23, 1984, Ljubljana. - Statistični letopis SR Slovenije, Zavod SRS za statistiko, 1982, Ljubljana. THE SIZE STRU CTU RE OF R U R A L SETTLEM ENTS IN SLO VENIA Vladimir K o k o l e (Summary) The au thor analyses the structure of the rural settlement pattern as being quan ti­ tatively expressed by the size of the settlements (i.e. their population) and the recent (1961-1981) shifts in the pattern . The period under consideration was characterised by the most vigorous processes of urbanization, which is now. however, slowing down. The changes in the structure were .analysed by the shifts in the share of the num ber of rural settlements and of the num ber of people within particular size ca te­ gories (1, 0-50 and 51-100, 2, 101-200, 3, 201-500, 4, 501-1000 and 5, over 1000 pe­ ople) in 1961 and 1981 using available Census data. The reduced num ber of rural sett­ lements in 1981 reflects partly the abandonm ent of some settlements; but mostly the redefinition of many of them as urban (mostly in larger places close to towns) but also the new function of some formerly of semi-urban character (several comm une cen t­ res). The general decline of the rural population (down to one half of their former si­ ze in extrene cases) has also led to the increase of the num ber both of settlements and even of the population in the smaller size categories. M ore stable was the situation in the 100-200 and in particular in the 201-500 inhabitants size group. Increased shares are characteristic of the 4th and 5'h categories. Still, differences in particular regions (and com m unes within them ) were considerable, largely reflecting the initial size structure and the amount of the shifts. T he attached tabels illustrate the structure and the recent shifts by regions, whe­ reas the maps show the spatial distribution by communes.