Poiiaiaa pav&ailrana.
Strokovni Hit sa povsdlgo gostilničarskega obrk
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani*4.
List Izhaja 20. vsakega meseca ==
Za člane v »Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, jolletno Din 10, četrtletno Din S’—; posamezne Številke 2 Din
Cena inseratom: enostolpno 1 petit vrsta Din 2-—, vključno davek.
Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 18.
 Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■ ■■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise tn objave je pošiljati do 10. vsakega rae-
1 *1	seca,	s tem dnem se uredništvo zaključi.	—■ ■	-
Štev. 7*
V Ljubljani, 20. julija 1929.
Leto XVI.
Razgovori o kongresu go-stilničarstva cele države.
• Sleherni stan, karkoli jih je na zem* lji, ima dandanes devizo organiziranja v svrho jedinstvenega skupnega postopa* n j a. V dosego svojih ciljev ter tudi iz* boljševanje teh ciljev in povzdigo stro* ke, za katero obstaja skupnost. To gi* banje vidimo po celem svetu, začenši pri najvišjih miljardarskih podjetjih, veliki in; mali industriji, v rokodelstvu, vseh vrstah obrtništva, trgovstvu in na* posled v delavstvu samem. Gostilničar* ski stan je bil v bivši Avstriji po nem* ških vzorih in na podlagi obrtnega za* kona in obrtnega reda prav dobro or* ganiziran in se je gostilničarstvo po svojih zadrugah, katerih imamo v Slo* veniji nekaj že nad 40 let starih, okle* palo državne zveze gostilničarskih zvez in zadrug na Dunaju. Ta državna zveza je bila po ustroju in smotru in glede njenega delovanja na strokovnem, kulturnem in humanitarnem polju ena pr* vih v Evropi. Svetovna vojna' je tudi to verigo raztrgala in postavila posebno nas Slovence in Dalmatince, ki smo gravitirali preje na Dunaj, na stališče nove orijentacije.
Zveza gostilničarskih zadrug v Ljub* Ijani, ki praznuje letos že 20 letni jubi* lej, je hitela takoj po ujedinjenju ozi* roma ustvaritvi Jugoslavije organizirati še dotlej neorganizirano gostilničarstvo po sodnih okrajih sklopiti v zadruge, ter je v enem samem letu poklicala v življenje še sedmero zadrug in s tem ustvarila gostilničarsko armado 31 za* drug s 3320 članstva. Vse te zadruge
so organizirane na podstavi avstrijske* ga obrtnega reda s prisilnim članstvom, t. j. kakor hitro je bila ustanovljena za* druga, je postal sleherni gostilničar do* tičnega zadružnega okoliša obligatni član zadruge. V južnih krajih nove dr* žavc pa zadruge in zveze, kolikor jih je ali jih je bilo, pa nimajo na takem te* melju ustanovljenih organizacij, marveč so le nekaka društva, ki se sicer imenu* jejo tudi udruženja, ki pa niso obliga* torna, marveč slone na prostovoljnosti. Slovenci smo takoj vstopili v stik s hr* vatskimi in srbskimi zadrugami ter se zanimali, da dobimo kot osrednjo ma* tico centralno organizacijo v glavnem mestu države. Našli so sc ugledni in vi* soko vsposobljeni činitelji v Beogradu, ki so se zavzeli za ustvarjenje takega centralnega saveza vsega gostilničar* stva kraljevine SHS. Ker nimamo v no* vi državi še nikakih zakonitih določb o obligatornosti članstva obrtnih organi* zacij, obstoja stvar skupnosti sedaj za* časno le bolj na idealnosti v toliko, ko* likor je pač razvidno, da je delovanje in obstanek centralnega saveza neob* hodna in prava življenska potreba za vse gostilničarstvo. Nismo pa še prišli do enotne smotrene komande in enot* nih smotrenih linij v borbi za naša pra* va. Nekatera udruženja še tarnajo, da se ne ve, ali je gostilničarstvo prištevati obrtništvu ali trgovstvu, ter se zaleta* vajo, hoteč imeti svoj poseben gostilni* čarski zakon, dočim še v Sloveniji, držeč se prejšnjih uzanc in predpisov za go* stilničarsko obrt, držimo vedno še v mi* sli, da bodi gostilničarstvo slej ko prej prištevano med obrtniške panoge in
podrejeno določbam obrtnega zakona, kateri imej glede hotelske in gostilničar* ske stroke posebno poglavje.
Dandanašnji pravilnik obdeluje go* stilničarsko obratovanje zelo podrobno, vendar je izpeljen tako, da so kjer si bodi odprta vratca za vse mogoča uha* janja v gostilničarski resort nepoklicanih točilcev, kar povzroča pomnoževanje raznih točilnic, bifejev, delikatesnih tr* govin itd., kar vse redno gostilničarsko obrt neizrečeno oškoduje, ker vslcd tega glavni predmet, t. j. točenje pijač, uhaja drugam, takorekoč skoro da med trgov* stvo, je postal promet rednih gostilni* čarskih točilne izdatno slabejši in se to v obče po fin. kontrolnih organih do pičice lahko dokaže, je s tem nastal po* ložaj gostilničarstva resnično tako ne* kako zapostavljen, bolj kakor vse druge obrti po deželi.
Gostilničarstvo, osobito ono iz lir* vatske in Srbije, je začelo soditi, da je mnogo temu krivo dejstvo, da sc obrtno trgovske komore za gostilničarsko pa* nogo ne brigajo, marveč zastopajo pre* težno le interese rokodelske obrti, trgo* vine in industrije in vsled tega sc j<4 rodila posebno v južnejših krajih vse* obča misel, zahtevati osamosvojitev go* stilničarskega stanu predvsem s tem, da se ustanovi gostilničarska komora ali zbornica, ki bo imela zastopati edinole gostilničarstvo in hotelirstvo, češ seda* nje trgovske in obrtniške koniore se za nas ne brigajo in radi tega nas tudi dr* žavne oblasti primerno ne rešpektirajo. Povdarja se tudi, da gostilničarstvo kljub svojim organizacijam po srezih in oblastvih ima' premalo predstavniškega
telesa in da1 se radi tega mora učvrstiti središni savez v Beogradu, potom kate; rega se bo dalo mnogo uspešnejše go* voriti pred državnimi oblastvi glede var; stva stanovskih interesov.
Dasi imamo eden in isti interes, ene in iste zahteve in potrebe, vendarle sta--vijo posamezne organizacije kjer si bo< di različno svoje predloge in smisel do* tičnih apelacij, tako da izgleda iz cele stvari, kakor da bi bili resnično neenotni in raztreseni. Nastala je tedaj prav; cata nujnost, pred vsem okrepitev sre; dišne organizacije z vsemi enotnimi smernicami v delovanju, katerega žile bodo vodile v pokrajinske saveze in iz savezov v teh včlanjene zadruge.
Sleherna uredba, katera se od časa do časa od oblasti izdaja, vsebuje več ali manj nesprejemljivih točk, ki so kvarljive gostilničarski obrti. Poslednja uredba o odpiranju in zapiranju trgov; skih in obrtniških obratov tudi doka* zuje, da državne oblasti niso gostilni; čarski stan jemale v zaščito, ker se je dalo bifejem, delikatesnim trgovinam in raznim vinarskim točilnicam skoro da enako široki obratovalni čas, kakor ho; telski, gostilničarski in kavarniški obrti, kar se tiče mirovanja. Postopanje avto>-nomnih in tudi državnih oblasti pri po; deljevanju koncesij pod imenom bife, vinarsko;žganjarska točilnica ali delika; tesna trgovina, tudi kaže, v kako majhni veljavi je gostilničarski stan priznan v avtonomni oblasti. V prejšnjih časih je bilo pri podeljevanju takih kvar;gostil; nic stavljeno glavno vprašanje, ali je za taki postranski obrat podana krajevna potreba za prebivalstvo ali ne, in število gostilničarskih obratov je bilo omejeno in nedopustno dovoljevanje točenja vi; na, piva, žganja itd. drugim; podjetjem, kakor edino le gostilničarjem. Ta orne; jitev je odpravljena in posledice so ta; koj nastopile, da gredo gostilničarske obrti ena za drugo v nič in na boben. Niti pri lokalih, kateri se takim točilni; cam odobrujejo, se ne postopa s poseb; no natančnostjo, dočim je za redni go; stilničarski obrat fiskalično postopanje nad vse strogo in je v mnogih slučajih tako kruto, da se od prizadetih niti izvr; siti ne more.
Glede davščin je nepobitna resnič; nost, da jih plačuje gostilničarstvo v najvišji meri, ne samo posrednih, mar; več tudi neposrednih, česar nima pač nobena druga obrt niti približno v tako visoki odmeri, ker mora biti to vse vkal; •kulirano v blagu in predmete, s katerimi gostilničar trži in obratuje. Jasno je, da se ti le vsled neskončnih postranskih dajatev drže tako na visoki ceni, vsled česar se konzum omejuje le na najnuj; nejšo potrebo in vsled tega seveda znat; no nazaduje. Zelje, prošnje, predstavke in pritožbe očigledno ne dospejo nikjer do uvaževanja. Vsled tega so vse moč; nejše in smotreno delujoče organizacije vse kraljevine prišle do prepričanja, da oblasfva našim priprošnjam ne veruje;
jo, dokler z javno manifestacijo vsega gostilničarstva kraljevine ne dokumen; tiramo, da je gostilničarski stan prišel vsled teh omalovaževanj tako daleč, da mora hrupno z javno manifestacijo opo; zoriti merodajne faktorje, da je tudi z gostilničarstvom voditi pravilne račune. Tak manifestacijski shod pa se ne more vršiti krajevno ali po oblastvih, marveč skupno v središču države.
Na takem kongresu se mora sestati gostilničarstvo iz cele države z več tisoč udeležniki. Ker se je z modro kraljevo odredbo jenjalo vsako partizanstvo in strankarstvo, je ravno v +em času naj; bolje in najprimerneje, da se taki delov; ni kongres priredi, na katerem naj se skupno ustvarijo predlogi k zakonom, ki bodo vsestransko zadovoljivi in ki bodo vzeli tudi gostilničarsko obrt v za; ščito. O posameznih postavkah, željah in priprošnjah se pri državnih oblast; vih premalo računa. Ta akcija se mora izvesti previdno, edinstveno in smotre; no s samo eno veliko odločno zahtevo. V tej zadevi pa morajo biti opisane in podane striktno vse točke naših zahtev in skupno izražene, da jih niti v naj; manjšem posamezne organizacije ne bo; do preurejevale ali vodile kakih drugač; nih postranskih želja.
Tak edinstven memorandum naj se s skupnim delom temeljito predpripravi in formulira, ki se bo na kongresu le nekoliko po eventualni dobri ideji izpo; polnil in odobril in zaključil tako, da se bodo morali vsi upravičeni zahtevki go; stilničarskega stanu tudi izpolniti, ne da bi se zadovoljilo pri tem samo z obe; Čanjem. Ta zavest je vsesplošno preši; nila gostilničarstvo, ki je postalo vsled težkega položaja, v katerem se nahaja, prebujeno in se nikakor ne more dati še naprej zapostavljati ali izrabljati. Vse naše mišljenosti je treba zliti v jedin; stvenost in slogo, pustiti na stran vsako razliko poedinih pokrajin in strniti se v skupno armado, da pridemo enkrat do svojih pravic in do uvaževanja pri dr; žavnih in avtonomnih oblastvih. Ne se strašiti stroškov in dela in ne puščati v nemar posameznih strokovnih delavcev, temveč bodi naš klic’ »Vsi možje na krov!«
Pravilnik
za izvrševanje predpisov o plesih.
Na podstavi čl. 12. uredbe o pošlo; vanju komisarjev oblastnih samouprav z dne 20. januarja 1929., Službene No; vine št. 17TX, in pooblastila iz § 7. ured; be o oblastni taksi na javne plese in noč; ne zabave z dne 19. novembra 1928 (Sa; mouprava št. 1/3 iz 1. 1929) izdajam na; stopni
PRAVILNIK za izvrševanje ravnokar citirane oblast; ne uredbe:
Člen 1.
Za javen ples se smatra oni ples, ki je vsakomur pristopen ali vsaj ni orne;
jen na določen krog ljudi, ki so v sorod; stvu ali v drugih rodbinskih vezeh (rod; binski plesi intimnega značaja in po; dobno).
Taksa se plača tudi tedaj, kadar pri; nesejo gostje glasbene inštrumente s se; boj v lokal ali prostor, kjer se pleše in kadar so v teh glasbeni inštrumenti gostom, odnosno plesalcem na razpolago.
Plačilu te takse so zavezani tudi vsi društveni plesi, čeprav so omejeni samo na člane.
Bari, nočne kavarne in vsa ostala za; bavišča podobne vrste ne plačujejo ta; kse na javne plese, ker plačujejo poseb; no pavšalirano takso po § 5. uredbe.
Plačevanja te takse so dalje oprošče; na ženitovanjska slavja, dokler se jih udeležujejo zgolj povabljeni gostje. Če ima1 pa pristop tudi širše občinstvo, se mora plačati taksa.
Člen 2.
Prireditelji plesnih šol morajo voditi poseben! seznam članov ter ga dati na vpogled kontrolnemu organu oblastne samouprave.
Člen 3.
Prireditelju, ki pravočasno ne prija; vi plesa ter ne plača takse, se predpiše globa po določilih te uredbe.
Taksa se polaga v gotovini pri pri; stojni davčni upravi (oddelku finančne kontrole). Davčna uprava (oddelek fi; nančne kontrole) izda prireditelju potr; dilo, da je bil ples pravočasno prijavljen in taksa plačana. To potrdilo mora dati prireditelj na vpogled kontrolnemu or; ganu pri plesu.
Plačano takso odvajajo davčne upra; ve (oddelki finančne kontrole) sproti oblastni samoupravi z navedbo priredi; telja, ki je plačal takso.
Člen 4.
Taksa se plača v gotovini za vsako prekoračenje običajne policijske ure, čeprav bi sc dovolilo politične oblasti glasilo morda za več dni. Ta taksa se ne plača, če se plača taksa za ples.
V primeru trajnega podaljšanja poli; cijske ure je mogoče iz tujsko prometnih ozirov tudi oblastno takso pavšalirati.
Onemu, ki samolastno prekorači po; licijsko uro, se predpiše globa po dolo; čilih te uredbe.
Člen 5.
Lastnike barov, nočnih kavarn in vseh ostalih zabavišč podobne vrste za; denejo, ako ne plačajo pravočasno dolo; čene pavšaliranc takse, posledice iz § 6. uredbe.
Člen 6.
Ta pravilnk stopi v veljavo z dnem razglasitve v oblastnem uradnem listu.
V Ljubljani, dne 27. maja 1929.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
Dr. Vodopivec s. r.
Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti:
Dr. Natlačen s. r.
Oblastna trošarina.
Glede oblastne trošarine ali kakor se je preje nazivalo oblastne doklade, prinaša Uradni list z dne 17. julija 1929 št. 73 navodila za pobiranje oblastne trošarine, katera v el. 1 in 11 z ozirom na večkratna pismena vprašanja v tej zadevi priobčujemo, ki se glase:
Člen 1.
Kot oblastno trošarno je pobirati v vsej kraljevini izza dne 15. aprila 1929., in sicer:
na 100 litrov piva	Din	30.—
» 100	»	vina	»	50.—
» 100 kg ekstrakta, esence	
in eterskih olj z alkoho*	
lom	» 400.—
na eno hektolitrsko stopnjo	
likerja, ruma in konjaka	» 5,—
na eno hektolitrsko stopnjo	
špirita	5,—
na eno hektolitrsko stopnjo	
žganja	5,—
Clen 11.
Na zaloge predmetov iz člena 1 teh navodil zatečene dne 15. aprila 1929 pri točilcih na drobno in malih prodajalcih, se ne pobira, če se ne bavijo s prodaja? njem na debelo, oblastna trošarina, ko* likor je bila pred dnem 15. aprila 1929 stopnja nižja.
Točilci na drobno, ki pa prodajajo navedene predmete tudi na debelo, prav tako točilci na debelo in veleprodajalci, morajo plačati oblastno trošarino, od* nosno razliko med staro in novo stop* njo na one količine zalog z dne 15. apri* la 1929, ki jih bodo prodajali od dne 1. junija 1929, toda na one količine ome* njenh zalog, ki so jih prodali do dne
1.	junija 1929, ne plačajo oblastne troša* rine, odnosno razlike v stopnji.
Oni točilci na drobno in na debelo, kakor tudi ostali trgovci z alkoholnimi pijačami, ki so plačali na zaloge z dne
15.	aprila 1929 oblastno trošarino obla* stim, pa imajo, če je bila ta stopnja več* ja od stopnje, določene v členu 11. za* kona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah, pravico zahtevati, da se jim prizna presežek oblastne trošarine, plačane na zatečene količine.
Presežek plačane oblastne' trošarine na zaloge z dne 15. aprila 1929, sme za* htevati samo oni točilec na drobno in nai debelo, odnosno trgovec z alkoholni* mi pijačami, čigar zaloga je znašala 100 litrov, 100 kilogramov, odnosno 100 hek* tolitrskih stopinj.
Prizadete osebe morajo vložiti svoje prošnje s potrebnimi dokazi pri financ* ni direkciji, ki jih pošlje ministrstvu za finance, oddelek za samoupravne finan* ce.
Ministrstvo za finance odloči, ko je proučilo priloge in prosilčevo pravico, da se prosilcu povrne preplačani zne*
sek v breme tekočih dohodkov od ob* lastne trošarine.
Povračilo izvrši ona davčna uprava, ki je pristojna, pobirati oblastno troša* rino od prosilcev, odločbo o povračilu pa priloži depozitnemu dnevniku.
Pri finančni direkciji smo prosili še nadaljnih pojasnil, kaj je z drugimi za* htevanimi poviški od Novega leta pa do
15. aprila, pa se nam je razodelo, da ni pri tem nikakih popustov le od zalog, ki so bile konstatirane z dnem 15. aprila pa do 31. maja ni plačati nobene oblast* ne trošarine ali prej imenovane dokla* de, ne po prejšnji, ne po sedanji stopnji. Ako je tedaj kdo od 15. aprila pa do 31. maja od zalog, ki jih je imel 15. apri* la v kleti, plačal oblastno trošarino, se mu morejo dotični zneski povrniti, t. j. samo oblastna trošarina, ne pa državna. Nadalje, ako pa je recimo že dne
16. aprila uvozil nove količine, pa je mo* ral plačati že po novi uredbi državno in oblastno trošarino. O oblastni trošarini, ki se je pobirala v povišani izmeri od
1.	januarja do 15. aprila, pa nimajo pri finančni direkciji nikakih odločb ter so mnenja, da se je morala dotična doklada plačevati, od katere pa se nič ne povrne. Jasno pa mora biti vsakomur, da, ako določa navodilo za pobiranje oblastne trošarine, da od zalog, ki so bile od dne 15. aprila konštatirane, ni do 31. majniška plačati nikake oblastne trošarine. Te zaloge pa so datirale ali bile že v kleteh morda od začetka leta in je oblast za* htevala od njih trošarino po 65 para, da se morajo te preostale množine, ki so bile morda že iz prejšnjega časa, dne 15. aprila kot ostanki konštatirani, od* šteti in od prejšnjih zahtevkov odraču* nati. Toliko smo dobili pojasnil, ki jih priobčimo.
Kongres vsega gostilni-čarstva kraljevine SHS.
Upravni odbor središnjega saveza gostilničarskih zvez in udruženj v Beo* gradu je na pobudo vseh gostilničarskih organizacij naše zemlje na seji dne 29. julija v Beogradu sklenil, da se v Beograd skliče 21. avgusta t. 1. velik kon* gres vse kraljevine. Program kongresa in ostali detajli se bodo razposlali v naj* krajšem času. Za pokritje stroškov ima
poslati vsaka oblastna zveza središnje* mu savezu Din 1000.—. Ta prispevek se mora takoj odposlati, ker sicer se kon* gres sploh ne more vršiti, ker so take velikanske manifestacijske prireditve vezane tudi na velike stroške, t. j. za na* jem dvorane, tiskanje in razpošiljanje plakatov in cirkularjev, izdelanje zna* kov za udeležence itd.
Pred kongresom, 20. avgusta, se bo vršila skupščina središnje zveze in kon* ferenca delegatov pocdinih savezov in udruženj, na kateri se bo definitivno re* digiral tekst vsake resolucije. Ta skup* ščina in predkonference se bodo pričele označenega dne ob 9. dopoldne v dvo* rani varijeteja hotela Palas. Lokal, v ka* aerernu se bo vršil kongres, se bodo šele naznanil. Na tej konferenci bo pripra* viti naslednje referate:
1. O projektu novega obrtnega zako* na in zakona o komorah ali zbornicah.
2. O našem turizmu in prometu s tujci.
3. O uredbi odpiranja in zapiranja obratovališč in delovnem času uslužbe* nega osobja.
4. Gostilničarstvo in bigijenske od* redbe.
5. O preuredbi zakona o taksah, tro* šarini in njihovih pravilnikov.
6. O zakoniti omejitvi krčmarskih obrti.
7. O preureditvi pravilnika o gostil* nicah in policijskih taksah.
8. Referat o strokovnih hotelsko=go* stilničarskih šolah.
Vsled izdelkov referatov v navede* nih točkah po predkonferenci bo zboro* vanje glavnega kongresa zdatno olajša* no in tudi primerno skrajšano, ker bo treba le izglasovati zadevne resolucije in event. izpopolnjenja. Ta veliki kon* gres ima dvoje najvažnejših nalog: pr* vič, da1 se iz podanih resolucij uvidi edin* stveno mišljenje vseh hotelirjev, gostil* ničarjev in točilcev v naši zemlji, druga zadača pa je, da z velikim številom pri* šotnih hotelirjev, gostilničarjev itd. iz vseli krajev in vsakega mesta naše dr* žave manifestira našo številčno moč in obrne pozornost tako državnih oblasti, kakor tudi javnosti na upravičene želje in zahteve gostilničarstva. Je tedaj sve* ta dolžnost vseh organizacij, kakor tudi posameznikov, če tudi niso v organiza*
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telelon	2573.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
.Centralna vinarna*1 kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vina pa kupuie *e od vinogradnikov
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
cijah, da s svojo navzočnostjo priporno* rejo do zaželj enega uspeha.
Delo in uspeh tega kongresa morata biti tako intenzivna, smotrena in enotna, da je od njega naravnost odvisno vpra* sanje nadaljnega obstanka gostilničar* siva in gostilničarskih organizacij. Sre* dišnji savez v Beogradu se bo tudi po* trudil, da dobijo vsi udeleženci kongre* sa polovične vožnje, zato prosimo vsa načelstva v Ljubljanski zvezi včlanjenih zadrug, da odredijo z odbori zadevne razgovore, skušajo pridobiti vsaj enega udeleženca iz zadruge, ki se bo delega* ciji pridružil in da se ta eventualnost zvezi v najkrajšem času sporoči. Nadalj* ne podrobnosti se bodo še pravočasno razposlale.
Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte
povsod izrecno samo KOLINSKO CRKORIJO, naš domači dodatek za kavo.
Pobiranje trošarine na vino.
Te dni so priobčile »Službene Novi* ne« že dolgo pričakovani pravilnik k novemu trošarinskemu zakonu, ki je stopil v veljavo dne 15. aprila 1929. Gle* de marsikaterih določb so interesenti že nestrpno čakali na novi pravilnik, ker so od njega pričakovali, da bo kolikor to* liko omilil nekatere ostrine zakona.
Novi pravilnik v pogledu vina, od* nosno trošarine na vino prinaša neka* tere novosti, ki so posledica novega za* kona. Važno je v tem oziru določilo, da se smatra za vino, zavezano trošarini, samo vino iz grozdja, ki je prevreto. Mošt torej ni zavezan trošarini, dokler ne prevre, najkasneje pa do 20. novem* bra vsakega leta. Veliko važnost so tudi interesenti polagali na to, kdaj zapade trošarina, to je kdaj se smatra, da gre vino v promet in porabo. V tem oziru so bila dosedanja določila kolikor toliko zadovoljiva. Trošarina je zapadla v pla* čilo ob prejemu neobdačenega vina za neposredni konzum ali za prodajo na drobno. Zapadlost je bila torej pomak* njena daleč nazaj dotlej, da ni vino šlo ali v neposredni konzum ali da ga ni prodajalec prevzel v svojo točilno klet. Dokler ga je imel v svoji založni kleti, je bilo sicer pod kontrolo, ni pa bilo treba od njega še plačati trošarine. Po novem zakonu zapade trošarina na vino, ko se daje vino v promet in porabo, pla* ča pa jo oni, ki ga prejme. Pravilnik tolmači pojem, kdaj gre vino v promet in porabo tako, da se to zgodi' z vsako odsvojitvijo od strani vinogradnika, to je vedno, kadar vinogradnik vino pro* da, podari, zamenja itd.
Temu tolmačenju primerno je ure* jena tudi transportna kontrola, ki se v bistvu sklada z dosedaj veljavnimi določili, ki so veljala za pobiranje trošarine. Novo je, da se za transport vina pri*
znava V/2% osušek. Za večje količine plača trošarino pošiljatelj, ki torej s tro* šarinskega stališča jamči za trošarino, čeprav bi se mu vino vsled katerekoli nesreče med potjo uničilo, na primer razlilo itd.
Drugo važno, vprašanje, katero rešu* jc pravilnik, je vprašanje privatnih tro* šarinskih shranišč. Po zakonu se sme določilo člena 12. trošarinskega zakona o privatnih trošarinskih skladiščih upo* rahljati tudi za vinske trgovce, ki plaču* jejo letno najmanj 100.000 Din troša* rine na vino; torej na one, ki prevedejo letno najmanj 1000 hi vina.
Določila o privatnih trošarinskih shraniščih so jako rigorozna in bi prak* tično za vino ne prihajala v poštev v obliki, v kakoršni jih predpisuje dose* danji trošarinski pravilnik. Zato vsebuje novi pravilnik v tem oziru nekatere olaj* šave in določa, da so privatna trošarin* ska shranišča za vino lastnikom prosto na razpolago, to je brez nadzorstva tro* šarinskega organa, ker z ozirom na vrsto blaga shranišče ne more biti pod kiju* čem trošarinske oblasti. Radi tega je za vsako shranišče voditi dvoje shraniščnih knjig, eno vodi lastnik, drugo pa odde* lek finančne kontrole. Za osušek v shra* nišču se ob obračunu prizna 0.5 % me* sečno. Za osuške do 10 % plača lastnik samo trošarino, za večje osuške pa se mora zagovarjati in je uvesti proti nje* mu preiskavo.
' Navzlic rigorozni kontroli, pod ka* tero je vino radi plačila trošarine, se morajo nadalje voditi registri po istih predpisih kakor dosedaj. Pri vodstvu registra služi za osnovo zaloga po sta* n ju dne 15. aprila 1929.
#
To so glavna določila novega pravil* nika, glede katerih so interesenti priča* kovali olajšanja pri pobiranju trošarine na vino. Njihova pričakovanja se niso v celoti izpolnila. Posebno trdo je dolo* čilo, ki tolmači, kdaj trošarina zapade. Manjši trgovci in vsi gostilničarji so se potegovali za to, da se jim dovoli imeti privatna trošarinska shranišča v obliki in po načinu dosedanjih založnih kleti. Pa tudi večjim trgovcem, ki imajo pra* vico na privatno trošarinsko shranišče za vino, se navzlic raznim obljubam ni* so izpolnile vse želje. Posebno trdo jih bo zadelo določilo, da morajo trošarino za blago v shranišču zavarovati z ga* rantnim pismom ali z državnimi papirji po borzni vrednosti. Eno kot drugo jim bo režijo precej podražilo. Nadalje se je splošno pričakovalo, da se bodo re* gistri opustili in da se bo prodajalce in točilce vina odvezalo od te nadležne dolžnosti, ker je kontrola tako ostra, da so registri pravzaprav izgubili svojo upravičenost. Tudi ta pričakovanja se niso izpolnila.
Želje gospodarskih krogov glede no* vega pravilnika! so bile upravičene in utemeljene s praktičnimi razlogi. Zato
upamo, da v zadevi še ni izrečena zad* nja beseda in da bodo tudi merodajni krogi enkrat uvideli, da se morajo upo* števati, kajti na papirju se marsikaj le* po bere, kar j c v praksi le težko izved* Ijivo.
Zahteve vinskih trgovcev in producentov.
V ministrstvu poljedelstva se je vr* šila konferenca predstavnikov vinskih producentov in trgovcev iz cele države, Vodil jo je minister dr. Frangeš, a pri* sostvoval ji je tudi predstavnik medna* rodnega urada za vino v Parizu g. Do* narch. Kot predstavnik tega urada je iz* razil g. Donarch naslednje želje:
1. v Jugoslaviji naj se ustanovi od* bor, ki bo obstojal iz najholj uglednih vinskih producentov, trgovcev, konzu* mentov, vinogradniških strokovnjakov in zdravnikov. Ta odbor bi moral orga* nizirati propagando za razumno potroš* njo vina, ki v zmernih količinah ne le ni škodljiva, temveč je celo koristna za človeški organizem, tako da celo mnogi zdravniki priporočajo rekonvalescentom vino.
2. Pod imenom vina naj se prodaja samo proizvod alkoholnega vina iz grozdnega soka; naziv vina, označenje kraja, kjer se je pridelalo, in označenje vrste vina naj se zaščiti tako v doma* čem prometu, kakor v mednarodni trgo* vini.
3. Pri sklepanju trgovinskih pogodb naj se zahteva znižanje uvoznih carin za navadna vina.
Minister Frangeš je nato pozval na* vzoče delegate, naj podajo mnenje in želje vinogradnikov. Delegati so izrazili v imenu vinogradnikov in vinskih pro* ducentov v splošnem naslednje želje in zahteve:
1. Sedanja trošarina na vino je pre* visoka ter je bila prenaglo uvedena. Za pospeševanje vinogradništva je nujno potrebno, da se trošarina zniža1 tako, da državna in samoupravna trošarinska ta* ksa ne bo znašala nad 1 dinar za liter vina. V svrho pospeševanja proizvodnje kvalitetnih vin naj se omeji občinska trošarina na vino v steklenicah na naj* več 75 par od tričetrtlitrske steklenice.
2. Poleg trošarinskih taks povišujejo prodajno ceno vina razni mali izdatki, zaradi česar je tembolj potrebno, da se kar najbolj zniža trošarina.
3. Poleg visokih trošarinskih dajatev še bolj ovira trgovino, z vinom rigorozno izvajanje odredb trošarinskega zakona, kar zahteva že za: vsakega malega pod* jetnika ogromno povišanje obratnega kapitala.
4. Kleti vinogradniških zadrug in vin* skih trgovcev bi bilo treba proglasiti za svobodna skladišča, kar bi omogočalo shranjevanje vina v teh kleteh tudi ma* lim producentom. Mali producenti veči* noma nimajo primernih in dobrih kleti
in zato ne morejo ohraniti vina v prvot* nem kvalitetnem stanju.
5. S trošarino naj se obremene tudi vse one brezalkoholne pijače, ki se ne izdelujejo iz sadnega ali grozdnega so* ka, marveč iz vode, sladkorja in raznih esenc. S tem bi se zaščitili konzumenti brezalkoholnih pijač pred nezdravimi pijačami in pospeševala produkcija brez* alkoholnih pijač iz naravnh sokov.
6. Izvozne premije naj se priznajo tudi izvoznikom vinskega mošta.
7. Železniška tarifa za transport vina naj.se zniža in ugodnosti raztegnejo tu* di na pošiljke izpod enega vagona. Vino naj se smatra kot lahko pokvarljivo bla* go, ki ga je treba hitro ekspedirati.
8. Za vinograde na zemljiščih, kjer bi druge kulture ne uspevale, naj se davki primerno znižajo, obremene pa naj se vinogradi na zemljiščih, kjer1 bi bilo mo* goče gojiti tudi druge kulture.
9. V mednarodni trgovini z vinom naj se uvedejo enotni zakonski predpisi, ki naj veljajo za vse države, da se na ta način omogoči poštena in solidna konkurenca.
10. Vinogradniške zadruge naj sc bolj favorizirajo, zlasti pri dodeljevanju državnih podpor. Omogočijo naj se jim direktni krediti pri Narodni banki. Za* drugam naj se dodele posebni strokov* njaki, da bodo mogle čim' uspešnejše vršiti svojo nalogo.
V gornji delegaciji je bil iz Slovenije veletrgovec z vinom g. K. Bolaffio.
Zaloga stekla, porcelana In svetilih
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večji naročbl Izdatno znižane cene
aravno vino
iz lastnih racijonelno obdelanih vinogradov po ceni Din 6’—, 7-— iri 8— dobavlja in se priporoča CIGLAR in DRUG, podjetje vinograda, STUBICA poleg Zagreba.
•e
v
Ta. češko opletene balone dobavlja ,/fžehostufclo” , fijuhijatta, JCometisjee^a ulica st. £tC
Telefon 8140.
Telefon 8140.
Vinska trgovina in restavracija
Peter Steple, Sp. Siska O
priporoča p. n. gost.lničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin. Tel. 2171
JSL
Prodam
renomirano in dobro idočo
restavracijo in kavarno
v sredini mesta, s hišo in vsem inventarjem radi bolezni. Reflektanti dobijo pismene informacije pri Jugosl. Rudolf'1 Mosse d. d. Zagreb, Zrinjevac 20, pod br. »4501«.
Ivan Javornik
mesar, prekajevale« in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov
Ljubljana, Domobranska c. 7
Telefon »1157	Telefon	3157
Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega mostu
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
telefon štev. >255.	ZA	JUGOSLAVIJO	V	LJUBLJANI	R.	Z.	Z	O.	Z.	Telefon	štev.	2255.
oddaja vino svojih (lanov - vinogradnikov &o najugodnejših cenah.
Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno.
i	'™	  'i
SREČKO POTNIK in drug
Telefon št. 2iio	JLjuhljaiut,	Metelkova	ul. IS Kač. pošt. hran. 11.613
parna destilacija esenc, eternili proizvodov i. t. d.
nudi:
Sadne soke:	malinovec, oranžni, limonov, bezgov, robidni sok, sadni grog, dodatek za čaj.
Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:	marelčna svetla, „Nektar“ melange iz jabolk in malin, jabolčna svetla, češpljeva.
B" lm-l“"	 —J
OtSSSSSSSSSSSSS^I
?
N
K
N M N N
N
K
8
g
N N
S
8
M
n
x
x
Raznovrstno
mineralno vodo
takor:
Rogaški Tempel vrelec.
Styria vrelec.
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec. Nieder Selters,
Franr lolefovo grenko vodo. Hunvadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
trioorolii
A. Šarabon, Ljubljana.
lalatrgovlna sBecerliskege blagi: Ir glavr. zalegi I imaJiii In inozemskih mineralnih veti
tfdeaV* aparat %a re$anje &aCam.
Ceniki na razpolago!
I zalogi ia tudi nalboljŠB francoska galerlE zi SiSCenla vina oo colo nizki toni.
99
„IDEAL“-aparat je enostaven, lepe oblike, kovinski deli ponik-ljani, nož iz najboljšega jekla in reže najdebelejše salame čudovito precizno ter se rezanje debeline salamnih rezin od 1—4 mm poljubno regulira. Z „IDEAL-aparatom se nareže v istem času najmanj dvakrat toliko kot z avtomatičnim strojem, ki stane do 50krat več kot „IDEAL“-apa-rat. „IDEAL“ se uporablja z največjo lahkoto brez vsakega predznanja. „IDEAL“ je neob-liodno potreben v vsaki delikatesni, gostilniški in mesarski obrti.
Zastopnik Oskar Rannacher,
Ljlllrljana, Poljanska cesta 13/11.
Patent prijavljenI
imiminiiiuiiimiiumimm-
le pri tvrdkah, kil o v našem glasilu
Najboljši v materijalu In konstrukciji so:
šivalni stroji in kolesa znamke „Gritzner“ in „Adler“ za dom obrt in industrijo. — Ple-tiln, „Dubied“, pisalni „Urania“, le pri
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Poduk vezenla brezplačen!
Na obrokei
Bolaf f io & sinova
Ljubljana Vil
trgovina z vinom in žganjem
AVGUST AGHOLA
LJ U BLJ AN A
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNE-GA NAMIZJA ZA GOSTILNE. HOTELE IN KAVARNE
Z A Mj) K E
oddaja
Liublianska Industrija probkovth zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
I
I
Rogaško in Radensko Slatino, delikatese in veliko izbiro pražene kave nudi Sv. Petra cesta štev. 43 T. MENCINGER, LJUBLJANA.
Pivovarna „UNION“ v LJnblJanl
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobd so tndl tropine in sladne cime, ki so kot ilvinska krma selo priporočljivo.
Vsakovrstna izborna pristna vina na debeio se dobe po najnižjih cenah v veletrgovini z vinom Milan Pazič, Ljubljana, Poljanska cesta št. 17	
„VEHA“ • Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 Telefon 27-56 Tovarna lesenih in plutovinastih zamaškov, krogelj in pip Hladilne omare z a led in automatične brez ledu	I. slovenska tim mineralnih voda sodam iti
	Ljubljana, Slomškova ulica št. II priporoča: sodavico in pokalicei naravni malino« in citronov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec nektar, kristalno ci-tronado in jabolčni biser.
Krajši« klobase«* mesne izdelke ra^pošilia od 5 kg naprej K. JARC Ljubljana, Hradcckega vas štev. 35 trgovina: Dunajska cesta Stev. 7 Pristopajte k Samopomoči”!	
	Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
-..s;-,, v r•Vf':J§§.
■	r*.	^	*	V*	Cr	*
- _• >•> * r*;
■•> - -;, '»■ •<
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A.. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
BBHBaHBEEBEEEaHnBHBBaHHHB
Glavna zalaga rudninske vade
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Oonai vrelec, Radenski zdravilni vreleo In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno	1888.	ločna	postrežbal
reilKnega platna in Sifonov iz domatih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke ,.Schrol!“
A. * E. SKABERNE - LJUBLJANA
MESTNI TRG Stev. 10 Ugodno oenel	Na	željo	vzorci	I
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev 18.
v 10M®‘*'vCv	vtW.v
Jedilno orodje
navadno in alpaca, voščena platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice za dame in gospode se kupi najugodneje le pri:
Josin Pii
blizu Prešernovega spomenike ob radi.
K, & E. Skabern*
Ljubljana
Največja Izbfn
češkega in angleškega
•ukna.
O
O
QQQ0Q0QQQQQ0
® GARJE ;
srab, krasle, lišaje odstra- / } njuje pri človeku in živa- / s lih Naftol - mazilo, ki ^
(^ je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, ekarna, Uubltana Slovenila?
0
ice h
gostilničarske zadruge v UnbUonl
Gosposvetska cesta itev. 16
poindn]« brsiplačno m vi« sluibo liioče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, * ,,z dežele 4 Din.	~=
Tovariši gostilničar]! I Poslužujte se te ugodne pril ike
(Pečani iti 9tajhe1f&e f
£•£•«•»< n.llnk»v„, »llvovka	rvOBSJOA KONJ A M	A	.K	I.IKERJIV
♦	vanille	grcnčica	„/lat#r»g“
rum	grenčica
konjak	vino vermont	LJUBLJANA, Celovška	c. 10	-	Telefon	2071
VIKTOR MEDEN
»
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča) priporoča svoj priznano dobri
MAJARO NCK0V> špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena teta 1886.
Telefon štev 2578.
Izdaja [n zalaga Zveza ro»tIlnJČ»Tskjti za4rue v Ljubljani. — Odgovorni urednik Iva? Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Pr. Jezeriek