Ar ma dna predloga.
DO SOBOTE BO IMEL PREDSEDNIK WILSON V ROKAH VSE ODREDBE. — PREDLOGI BODO DODALI VEC AMANDEMENTOV. — AMERIKANSKE VOJAKE BO FRANCIJA PRESKRBELA Z ARTILE" R1JO. - "INDIJANSKA KAVALERIJA". — VLADA JE ODREDILA CENSURO KABLOV, —o-
Angleški dip lom at je bodo ostal' tekom te«ra potovanj« v Washing tonu ter nadaljevali z deli rešitve problemov skupnejra delovanj? •rlede vojake, denarja, mnnieije. iadij in drujrih vojnih potrebščin i
Washington, D. C*., 1. maja. — j Poslanec Kahn i/ Californije je; vložil danes predlogo, s katero na." bi se dovolilo vladi rekrutiranjc j desetih ali več polkov indijanske kiivalerije. Imenovala naj bi s* "Severoameriška indijanska kava lerija." (North American Indian Cavalry). Predloga določa, na; rekrutaeijski časniki in zdravnik: ob i Are jo vse indijanske reservaei je. Vs.ik Indijanec naj bi postal takoj državljan, ne da bi s tem izgubil svojih pravic glede premo j žen ja in zemljišč svojega rodnega plemena.
Washington, I). (\, 1. maja. — Hksekutivno povelje predsednika Wilsoua določa cenzuro kablov b Združenih di-žav trr telegrafov in telefonskih <*rt v Mehiko. To ek-sekutivno odredbo je podpisal predsednik na podlagi polnomoči • ki mu jo daje konstitucija m reso hieija kongresa, s katero se proglaša vojno stanje med Združenimi državami in nemško vlado.
Mornariški tajnik Daniels je do loeil komanderja I). W. T odd, ravnatelja pomorskih komunikacij načelnikom kabelskega cenzurne ca urada.
Vojni tajnik Uaker je določi' brieadnega generala Melnt.vre na «'•• Inikom urada za nadzorovanje telegrafov in telefonov na meji.
Proti podmorskim čolnom.
Amerikanci zahtevajo, da se odpravi nevarnost podmorskih čolnov Izgube prevoznih ladij.
Washington, D. <'., 1. maja. — Xačrt /.a pošiljatev ameriških čet v Evropo, kar posebno priporoča francosko in angleško poslanstvo ;emuv pa nasprotuje Jimeriški generalni štab, se je za nekoliko časa postavil na stran. Kabinet sedaj razpravlja o tem. kako bi se od itranila nevarnost nemških pod morskih čolnov.
i Angleško poslanstvo z vso silo ho
I če vplivati na ameriško vlacto. da aekaj ukrene, da se prepreči lini j ievanje zavezniških in nevtralnih i ladij, ki vozijo munieijo in živež ! O tem naj bi se takoj kaj ukre ni!o.
Tudi francosko poslanstvo se peča z načrtom, kako preprečiti potapljanje ladij.
I>a se tej zadevi posveča vss pozornost, o tem so se posvetovali
skupni seji državni tajnik Lan »in. Kalfonr. ministrski predsed-lik v Canadi Sir George Foster, ad niral de Chair, Sir Richard Crawford, general Goeihals, predsednik >dbora za grajenje lesenih ladij n predsednik mornariškega ura la, Dcninan.
Predsednik in njegovi svetoval-?i so ra/.motri val i poročilo angle-ikega in francoskega poslanstva ter so pregledali poročila o ladjah ii so na razi>olago za prevažanje živeža in inunkije v Evropo. Vs< zavezniške vlade, kakor tudi Lme-•iška, so prišle do prepričanja, da »o izgube prevoznih ladij v resni A zelo velike in da se morajo zgra liti nove ladje.
Predvsem se mora iznajti sred •itvo proti nemškim podmorskim •olnom.
Pri konferenci se je sklenilo, d? ■ie priporoča kongresu, da podel »redsednlku še večjo oblast za gra k»jc prevoznih ladij. Poleg tegr laj bi se vse privatne ladje pridobile za prevažanje potrebnega ma erjala za zaveznike.
Zavezniške vlade, ki so dale \ Ameriki graditi svoje ladje, so lovolile, da se te ladje postavijo a ilužbo za prevoz, kakor želijo Z<li države.
Državni department ima popihane vse ladje, ki so v prekmorski in obrežni službi ter se je že izdelal načrt, da jih vlada v neka. Ineh potegne v svojo službo. Za to >lužbo se bodo porabili vsi nemški oarniki, katere so zaplenile Združene države ob napovedi vojne Nemčiji.
Mornariški urad je sporočil, da je na razpolago za prihodnji me-<ec 200 ladij, ki se laliko porabijo
aprevoz materjala v Evropo, kar slasti Angleži zelo potrebujejo.
Na Angleškem so vse sile na,pel i v to, da se grade ladje v najvišji meri; ravnio tako delajo tudi Zdr države. Na drugi strani pa je za ladje velika nevarnost od strani nemških podmorskih čolnov. V tej tekmi se bo odločila sedanja vojna.
Lord Percy je izjavil, da Nemci potope več ladij, kot pa jih morejo zavezniki zgraditi. Resnost položaja se razvidi z tega. da Je bilo samo v tretjem tednu potopljenih 40 angleških trgovskih ladij.
44Izgube lahko nadomestijo Zdr. države'*, pravi Lord Percy, "toda dosedanja množina ladij, ki se morejo zgraditi ni enaka tonam, katere potope podmorski čolni. V Ameriki se mora gradba ladij po večati, ako hočemo odstraniti ne-I varnsot podmorskih čolnov. An-| gleška bi sama lahko stopila proti tej nevarnosti, ako ne bi imela naloge, da pazi, da dobijo njeni zavezniki hrano in materjal, da, morejo nadaljevati vojno."
Izdelal se bo načrt, po katerem se bodo vodile vse ladje, ki vozijo v Evropo iz Washingtona. V ta namen se mora postaviti v Ameriki stahia mednarodna komisija, ki bo delovala v sporazumu z ameriške vlado.
. Govori se, da bo predsednik u-godil želji francoskega poslanstva in bo v kratkem poslal na Francosko prvi oddelek ameriške ar-
* ' ,	M
Francosko bojišče.
Uspehi francoske armade. — V Champagne vlada mir. — Artilerijski spopadi. — Precejšen plen
Pariz, Francija. 1. maja. — Pri Barisis ob Oisi smo odbili nemški napad na neko majhno postojanko Pri Ilnrtebise so se nemške čeU hotele približati naši bojni črti, pa smo i!h pregnali.
V	Chamagne prevladuje mir ir. naši vojaki utrjujejo pridobljene postojanke. V včerajšnjih bojih smo vjeli več kot 400 nemških vojakov.
V. ostalih bojišč nimamo kaj poročati.
Nočno poročilo:
Vroči artilerijski by ji so se vršili pri Chemindes-Dames, zlasti šc pri Ilnrtebise in Craone. kairor tudi v obližju Courey.
V	Champagne so bili vroči bo-pi južno od Moronvilliers. V tem okraju so Nemei dvakrat navalili na nas, pa vselej smo jih odbili $ strojnimi puškami. Sovražnik je imel težke izgube.
30. aprila smo vjeli 520 noranje-nih nemških vojakov; vplenili sme tudi pet topov.
Artilerijski boji so se vršili tudi ob belgijski fronti, pose Pno severno od Dixmude.
London, Anglija, 1. maja. — Severno od V p res smo sinoči dose gli lepe uspehe. Vjeli srno tudi nekaj sovražnikov.
Z ostalega bojišča ni posebnih poročil.
Nočno poročilo:
A' aprilu smo vjeli v teku naše ofenzive 19,343 Nemcev, med temi 393 častnikov. V istem času smo vplenili 257 topov in havbic, med temi 98 tožkih topov, 227 zakopnih možnarjev in 470 strojnih pušk.
Mnogo topov, havbic in strojnih pušk pa smo uničili.
Včeraj so bili boji v zraku zelo živahni. Naši letalci so spravili na tla osem nemških letal, izmed katerih sta dva padla na zemljo a naši bojni črti. Devet drugih pa smo poškodovali in so nerabni. — Pogrešamo devet naših letal.
Laško bojišče. *
Rim, Italija, I. maja. — Ob vsej fronti so se bili vroči artilerijski boji. Posebno vroči so bili v dolini Frigido in na Krasu. Nadaljevali >o se pozno v noč.
Med ogleduskimi četami je prišlo često do spopada. Vjeli smo nekaj sovražnikov, med njimi enega častnika.
Dar Angleški.
Liverpool, Angleško, 1. maja. Nek ameriški državljan, živeč v New Orteansu, La., ki pa je bil prej angleški podanik, je poslal trgovski zbornici v Liverpoolu ček za $2500 z naročilom, da ga naj pošljejo Llovd Georgeu. V svojem pismu piše:
4"Želim, da dobim za odgovor pismo s podpisom Lloyd Georgea s potrdilom, da sem jaz daroval to svoto. da ga zaprem v svojo omaro, da bodo moji otroci vedeli, da je njih oče želel nekaj žrtvovati za svojo domovino."
Lloyd George je odpisal:
"Globoko sem ginjen po Vašem patriotičnem duhu. ki Vas je dovede], da ste darovali domovini v času, ko je bila tako zelo potrebna. Zagotavljam Vas, da smo mi doma presenečeni, da so naši prijatelji onkraj"oceana nam prišli na pomoč in so nam dali vse najboljše, kar so imeli v časa naše stiske. Ne samo vojakom in pomorščakom gre naSa zahvala, temveč tudi onim. ki. so tako velikodušno •ponudili svojo podporo. ''
Važnost zrakoplovstva.
	■-o
IZJAVA ANGLEŠKEGA POLKOVNIKA, ČLANA ANGLEŠKEGA POSLANSTVA. — ANGLEŽI IZGUBE VSAK DAN POVPREČNO 35 LETAL. — AMERIŠKI ZRAKOPLOVCI V ANGLUI. — ZDRUŽENE DRŽAVE BODO ZAMOGLE ŠELE V 18 MESECIH ZGRADITI ZRAČNO BRODOVJE.
	■-o-
Washington, D. C., 1. maja. —
}anes je polkovnik L. W. Rees, •lan an»leškejra poslanstva popihal. kako zavezniki krnit rolirajo s •vojimi zrakoplovi francosKo bo-išče. Polkovnik Rees pripada an-rleškemu zrakoplovnemu k»;ru in e že prejel za svoje za slu gre križ •/iktorije in vojni križce.
Polkovnik pravi, da zavezniki >perirajo s svojimi zrakoplovi nad sovražnikovo črto. med tem ko v adnjem času pridejo nemški zrakoplovi zelo redko nad zavezniške postojanke.
Angleški zrakoplovi letajo v reh različnih višinah in za vsa-co višino so posebni zrakoplovi. Najnižji so oni. ki vodijo artileri-,o. Ti zrakoplovi plovejo okoli G ,isoč čevljev nad zemljo v obliki /elike štev;!ke 8.
Krožijo nad sovražnimi zakopi in pošiljajo topništvu po brezžič-lem brzojavu poročila. Nad nji-ni se nahajajo v višini K) tisoč »evljev težki bojevniki, po dva in Iva moža v enem zrakoplovu. V :raku lahko ostanejo stri ure in majo hitrost do 110 milj na uro.
V višini 15 tisoč čevljev se nagajajo lažji bojevniki in po en nož v enem letalu. Ta letala ima io hitrost po 130 milj na uro. — Deset tisoč čevljev nizko se more-io spustiti v desetih minutah.
Hees pravi, da so Nemei z«* popolnoma opustili vse poskuse, da i)i potom zrakoplovov vodili svoje opništvo. Zdaj saino še poskušajo uničiti ali presrna t i oerleduške zrakoplove nad seboj. Njihova le-ala so večinoma ene vrste bipla-:ii (dvokrilniki), tako imenovani težki bojevniki, ki se spuščajo na angleška patrol na letala in jih poskušajo uničiti še predno morejo priti na pozorišče letala, ki
določena za bojevanje.
Zdaj pa so Nemci napravili že nekaj manjših letal, ki se morejo dvijrniti do višine 20 tisoč čevljev in poskušajo uničiti lažja zavez-uiška letala.
Anerleži poprečno izjnibe vsak dan 30—10 letal. Navadno jih gre škvadron po šest letal v boj, po dva in dva skupaj. Kadar zagledajo kako sovražno letalo, sp vseh šest naenkrat zaleti v sovražnika. —
Rees trdi, da so zavezniki v vsakem oziru premagali Nemce v
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
Uredništvo Glasila J. S. K. J. je sprejelo včeraj sledečo brzojavko:
Ely, Minn., 30. aprila. Glasilo, 82 Cortland t Street, New York City.
Predlog, društva štev. 3 ni bil pravilno predložen, ni bil poslan v glavni urad ter tudi ni popolen, ker ne vsebuje točk za predlagane izpremembe. Društvom ni treba razpravljati o predlogu, ker ni pravilno stavljen.
Joseph Fishier, glavni tajnik.


i\	. ■	,	i. V	.	- raj,'	.-. - v v	•
f^Nr>ecji slovenski dne^A^ TT A PI A ■ ^ /\T\ A	I^T^l^^SloveiS^y^
111 < v Zedinjenih državah s- 111 II /1 ^^ f\ I lil l\	fil in the United State* ill
ffl Velja za vse leto... $3.50 I A 1 AkJ JL 1 ^L AXW v/JL/x JL	ffl Issaed ev^day^xcept Sirnday. |j
List slovenskih delavcev v Ameriki.	ffl ^
TELErOK PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Cla« Matter, September 11, 1908, at the Poet Office at Hew York, N. Y, under the Act of Congress of March 8, 187f.	5TELEF0N PISARNE: 4€87 CORTLANDT.
NO. 103. — ŠTEV. 103. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 2, 1917. — SREDA, 2. MAJA, 1917.	VOLUME XXV. — LETNIK XXV
Washington, I). <'., 1. maja. -
Ameriško narodno razpoloženje za Francijo je prMiiatralo vojaško o-po/ i»*i j a armadnejra tri a vn etra stana in tako bo visela ameriška za stava na evropskih bojiščih v 7.1rod-njom poletju. Poziv maršala .Jof-fre. na j bi se vojaki Združenih držav borili ram ob rami s francoskimi. je misel tako' moean odmev da je pospešila vlada svoje na«T-le za odpošiljate v ekspedieijske armade.
I)a se dvietit kontinereute. katera nameravajo poslati v Kraneijo bodo <lo«laIi kon.škripeijski predlogi. ki sta jo sprejeli v soboto obe hiši kongresa, več amendmentov tikajoč i h st* tetra pre«lmeta. /anos-ljivo upajo odstraniti vse zapreke da bo odredba do sobote v rokah p red sett ni k a.*
Kakorhitro bo podpisana prod loga. bo določil predsednik dan za rejri'.tiai'i.io novincev. Domneva se da bo določen za to 15. maj. Čete. katere bodo poslali v Kraneijo, bodo vežbali tesno v bližini 'zakopne atmosfere". Vežbanj«* bodo nadzorovali francoski častniki, ki so zmožni angleščine. J."»0 franeoskih častnikov bo takoj prišlo v Združene države, da pomagajo izvež-bati prvo armado. Vso artilerijo bo dala ameriškim četam Francija na razpolazro. ker ne izplača prevažati trttikejra Številu topov.
Alaršid .loffre in tovariši bodo odšli v četrtek iz Wash in art on a ter i s** podali tia potovanje ik» Z-Jniže-nih »fr/avab. da fvl/<»vejo neka j terim izmed številnih vabil. kate-< r<- sfi «v#je)i iz vs»»h <ldov dežele.
Mirovna ponudba Nemčije.!
DANES BO GOVORIL V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER. — V NEMČIJI SE BODO V KRATKEM ČASU IZVRŠILE TEMELJITE REFORME. — TRIRAZREDNI VOLILNI SISTEM BODE ODPRAVLJEN. — BERLINSKO ČASOPISJE. — KAJ PRAVIJO NA DUNAJU?
Haag, Nizozemsko. 1. maja. ' Iterliner Tajr»blatt" naznanja:
Nemški državni kancler Ileth-mann-llolhveir bo imel dane* v nemškem državnem zboru zelo zna-1 čilen govor. Pri tej priliki bo baje stavil zaveznikom novo mirovno ponudbo. Kakšen posroj bo vs«-bo j vala. s«* do/daj še ni mojrlo do^na-J ti —
Amsterdam. Nizozemsko. 1. ma-J ja. — Po Ilerlinit razširjajo go-1 voriee, da bo v najkrajšem ča<n nastala v višjih vladnih krogih^ v« lika kriza.
Nemški državni kancler Belit-mann-iroHevvg nima več nobene posebne zaslomhe. Skoraj vsi kro gi zahtevajo, naj se ca odstavi in naj »-topi na njearovo mesto <Truc| ntoi, ki Ko bolj zmožen vo<l:ti kr . milo d« iele.
London, Anglija, 1. maja. — Po ( ročilo. ki ca je ibfhila Reuterjeva bi/oj«\-!ia aerentnra iz Amsterdama. m* clasi:
— Zve/H soejafno-demokratiene stranke v Velikem Beriinn je pri šla do sledečega zaključka:	.
Ker bi bila posledica liberalizi-] ranja nemške ustave skorajšuja! HkJenitev tuini. pozivamo »»oejalno-demokratični o-!b«»r. da bi se za vzel za temeljito demokrat utira nje 1 t-mšk«'tra ce-^»rstva.
Her lin. Ncnač» ia. 1 Ike-mokrati/.a«*ija N«*mčij»-. sc Iki začela » pmiredbo pruskega volilnega sistema. Setlanji trirazred-ni pni*»ki volilni aistem mota biti um va-k način ««d pravi jen.
\ame«to nje»a bo nastopila siilo-' šun direktna in tajna.volilna nra I
tajnik nuMlnarodnejja socjalistič nega kongresa.
Nekemu časnikarskemu poročenim je rekel. je mir odvi>eu v prvi vrsti od Nt meev in od Rusov Ako prisilijo nemški sodrugi nemško vlado, da bo opustila vse načrte glede an« ksije ozemlja na pada. bo mir v kratkem času sklo-.1 jen.
Amsterdam, Nizozemsko. '2. maja. V " Wiener Frcmdefiblattu" <ta d » a zelo značilna članka, ki sta jasen dokaz, da je začela tudi Avstr'ja popuščati.
V članku je rečeno. je A varila še \edn • zelo močna 111 da vsnra ju na vseh frontah, kljub temu bi ji bil pa mir kot nalašč. I Zelo značilna sta sledeča stavka :	7
— K predčasnemu miru nas ne ' morejo prisiliti i^iti gospodarska vprašanja niti v*prašanja glede I prihranitve. Mi hočemo mir. ker 'vemo, da ni pravilno pošiljali narode na bojišča in ker vemo, da hrepene po miru tudi naši sovražniku
---
I ' / '
Kje bodo mirovna pogajanja?
Hag, Nizozemsko. 1. maja. — Kje se bodo vršila mirovna poga-jjanja? V Hagu. ali v Bernn? O :en- vpraianjn se je razpravljalo zadnje dni po Nizozemskem. Ni dvoma, da se bodo vršila v enem teb dveh meat. Najbržc pa bo v Hagn, ker se tam nahaja palača w» mirovne konference; postaviti jo j« dal ('arnegie. I Nizci^mska žeh, da bi se pogajanja vršila v llagu. ker le na ta način upa, da bodo nizozemski
nasveti upoštevani na pogajanju
, . » !
. I.maj vPetrogrsdu.
- Včeraj so se vršile v Petrogradu veliki nemiri. — Generalni major Kaštalinski usmrčen.
Petrograd, Rusija. 1. maja. — l Po Petroeradu š»» vedno vrše 1 /eliki nemiri.
Demonstracije so dosegle svoj višek včeraj, ko so začele pokati 1 bombe in ko je. nek neznanec usmr-i til ruskega generalnega majorja vaštalinskega.
Morilca dozdaj še niso dobili.
Aretirali so več os^i, limd njimi tudi nekejra Lodjenskejra. 1 Izvrševalni odbor delegatov in .•ojaške stranke je dal nabiti po 1 nestu plakate, v katerih opozarja lieščane. naj bodo mirni in naj se /zdržujejo vsakega nasilja.
Petrograd, Rusija. 1. maja. — Suski vojak je svoboden človek. • \o ni v službi, ima vse prostosti, »dino v civiino obleko se ne sme obleči.
i Kodanj, Dansko. 1. maja. — Iz 'Petrocrrada poročajo, da je mski /ojni minister zbolel, da pa 11 je-rovo stanje ni nevarno.
Revolucija v ruski glazbi.
Liverpool, Anglija, 1. maja. --luska revolucija pomejii pidi po polno izpremembo v bistvu ruske ?lazbe. Tega mnenja je Teodor K ušel, predsednik ruske zveze glasbenikov, ki se sedaj mudi v Liverpoolu. On pravi:
"Po vsej Slavi ji, zlasti še v Ru-preveva glazbo melanholija. Molov način prevladuje v C.iiopi-lovih, Glinkovih, Kubinsteinovih .n ( ajkovskijevih skladbah. ov način se nahaja tudi v pesmih imetov. kakor na primer v prekrasni Glinkovi pesini '"Življenje a carja". To hoče izraidti spošto an je ruskega muzika kmeta.
10	carja.	•
Ta krasni spev izraža čustvo .nužika-vojaka, ko umira za carici. Zdaj pa, ko je tudi ruski inu-'ik izprevidel. da je časlnejše u-nreti za Rusijo kot za enega Rf>-nanoviča, bo v ruski godbi pre-, .'ladovala veličastnejša melodija
11	Slovani bomo zavzeli med ve-' ikimi, glazbo ljubečimi narodi( io\o niesto. kajti naši siiovi so -.edsafj srečni in ne več i»otrti. \
Kaka izpreniemba bo to! Predstavljajmo si veselega Chopina, 'd je bil Slovan, kakor vsak Rus, predstavljajmo si sniejočega G-lin-<0 ali rahločuhiesra Cajkovskija. Revolucija bo prišla tudi nad nas.'T
Kraljevi nizozemski vrtovi bodo njive.
Haag, Nizozemsko, 1. maja. — Nizoze*nska kraljica Viljemina je zaukazala, da se morajp vrtovi v Hf.t Ijoo in v Haagu obdelati za pridelovanje krompirja, fiž^a, ??raha itd. Kjer so bili prej vrtovi s cvetlicami, kjer so se prej , rai'isirjali veliki travniki, tam bo letos zemlja razorana in pridelal >e bo žrvež.
I^ledu kraljice Viljemine bodo sledili tudi drugi. Po mestih S3 bodo vsi javni vrtovi olnlelaJi. — Vlada je tposlala po deželi polje-i delske učitelje, da poučujejo narod v obdelovanju zemlje.
Dasiravno se v tem oziru ameriški generalni štab upira, se predsednik na to ne bo oziral, temveč bo dal povelje, kakar bo armada za to pripravljena.
Kaj misli predsednik o Roose-veltovi ekspedieiji prostovoljcev, ve samo on in vojni tajnik Baker. Predsednikovi zaupniki menijo, da bo predsednik Rooseveltu dovolil pod crotovimi pogoji
zraku, vsled česar so letala v vojni zelo važno orožje. Zeppelini v> sedaj nerabno vojna oro/jr. Poleti Zeppelinov se še sedaj ponavljajo na nezavarovana angleška mesta, toda dogodi se le s* red-kokedaj. Vendar pa je obramba angleške obali tako organizirana, da je vsak Zeppelin izgubljen, a-ko pride v bližino. Sploh se Zeppelini nikdar ne rabijo v bližini bojišča.
Nemška artilerija je sedaj odvisna samo še na privezane balone. V zadnjem skupnem napadu so Francozi in Angleži ob štirih popoldne uničili vsak privezan nemški balon od Severnega morja do švicarske meje. Cele tri dni j nato ni bilo videti nobenega nein-jškega balona.
Zrakoplovei se izvežbajo v treh I tednih. Stari so od 19 do 2."» let in ne tehtajo več kot 160 funtov, i Največje važnosti vsakega zrako-plovca je hladnokrvnsfc.
Polkovnik Rees je prišel v Arae riko zato. da poda ameriškim letalcem izkušnje, katere so si Angleži pridobili v dveh in pol letnih bojih. Vsi angleški patenti letal so Ainerikancem na razpolago in vlada jim bo dala vsa pojasnila.
Na Angleškem je zelo mnogo a-meriških letal, ki so pa rabijo samo za učenje in treniranje. Ameriški stroji pri letalih so zelo velike važnosti, toda letala se niso izkazala uspešna in ne odgovarjajo vojnim zahtevam in potrebam. kakor angleška in francoska.
V začetku vojne se je mslilo, da ima angleška armada škva-dron dvanajstih letal za vsako šestih armadnih divizij. V resnici pa so bila samo po tri letala. — Zt •ačna vojna služba je bila zelo zmešana, ker se je vsa.moei porabilo za osnovanje vojske in mornarice. Vstanovil pa se .je poseben zrakoplovu i oddelek, v katerem so armadni in mornariški častniki in zastopnik munieijskega mini sterstva.
Polkovnik Reese pravi, da bodo Zd ružene države potrebovale najmanj 18 mesecev, predno bodo zgradili zračno brodovje, ki bi moglo doseči v tej vojni kak uspeli.
, ----
Tajinstven list v Belgiji.
Pariz, Frame i j a, 1. maja. — V Relgiji se tiska sedaj že drugi tajinstven list, za katerega nikdo ne ve, kdo ga urejuje in kje se tiska. Prvi list * "Libre Belgique" i (Svobodna Belgija) že izhaja da-; I je časa, zdaj pa se je pojavil Še , "De Vrije Stem '' (Svoboden g"las). Prvi je pisan v francoskem, drugi pa v flamskem narečju. Izdajatelj lista označi svoj naslov sledeče: ''Belgijsko glasilo za provincijo Antwerp eni. Izhaja <za .časa nemške okupacije. Naslov: urednikova soba, hotel patriotov. 42 rue fles Beguines." To je ime ,in naslov ječe, v kateri se nahajajo patriotični Belgijci.
Na prvi strani je pismo z naslovom "Iz višin". Pisatelj je Jan van Rrjsu-izck. izboren flamski pesnik, ki v svojem posmrtnem pismu poroča, da je v nebesih prejel prvo številko lista, katerega!
mu je prinesel poznani belgijski srrakoplovec Jan OHeslagers.
Ta d\ a lista sta glasili neupo-gnjenega belgijskega duha.
"La Libre Belgique" je žo izšla v 100 izdajah. Vsaka prva številka nove izdaje je bila poslana nemškemu vojaškemu governerju.
POZOR NAROČNIKI!
Izvedeli smo, da potuje po Penn-sylvaniji nek človek z imenom KOS, ki se izdaja za zastopnika "Glas Naroda". Tega človeka ni naše upravnistvo nikoli pooblastilo za pobiranje naročnine. — Mi ga sploh ne poznamo. Rojaki, ne zaupajte mu denarja.
Naši zastopniki so oni, katerih imena so priobčena v "Glas Naroda" ali so pa tajniki društva J. S. K. J.
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
Pošiljateljem denarja.
^ Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Af« atriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primprskem, kateri bivajo v krajih, ki so sasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
FEAKK SAKSBE, B Cortuaaf Strni,	New York, N. Y,

<1LAS NARODA. 2. MAJA 191
"GLAS NARODA
99
II9IIIIO TUITlTIMEIES OOiniT
X« *Jf«mCi«M	_
Itimr BACHIH, Pnatdttt	LOOTS B1NIDIK, Tntmii.
of niiiliMi oC ttw aorporatloa and aiidrn—m of tbot« »Iti—gj
B Oortlandt Btrwt. BoroMgh at Maahittia, New York City. M. I.
9m. m.<, leto valja lUt mm AmuVt* | Za celo loto mm mmmto Now Tor*	LM
to OonoAo_________P JO Za pol leta aa mmmto Sew York.	LOO
Bb pol lata___.._____LOO Za totrt leta aa maato Now XorB	U0
Pa «atrt lata ~— —	— Utlza InoaematTO mm mmto loto ~ —— MO
"♦JLAS NAKOPA- iabaja ?ot dan laraemJB nadalj to praanUcor.
D L A I NAIODI"
(Tote* of thm People") bnK ft vary day except Strndaya and ■olldaya
Bobecriptlon yearly $3 60._
LKtpial brea podplaa la oaetmoati me ee prloMnjejo. Doaar na] ee blagovoli podHlJatJ po — Hooey Order. fM QiiMtifcl kraja naročnikov proatmo, da ae nam todl >MjtoJ< MraBAia
_ ny^al, da hitreje najdemo naalornlka.
Uoptaom la pottljatvam naredite ta aaalorj "flLil NAIODA" n fVrtlaad* Wt..	Teril Otty.
_ Telefoo : 4«8T Oortlandt.
Značilno zborovanje.
I'rvjMiji IimUmi s»* j<" vršila v Middletown, Pa. glavna skupsrina Slovaških društev. Navzoči delegati so govorili v imenu stotisoe članov raznih društev.
S;»iv j.1 i so v«važnih točk, mod katerimi je pa goto-V'i itajiiomcinhufjSa in najznačilnejša: članstvo je poo-ld.-rMiio svoje delegate. naj v njegovem imenu odpovedo zvestobo in pokorščin«.» avstroogrski monarhiji.
Vsak Slovak, ki živi v Ameriki in ki je okusil ameriško svohodo in ameriško prostost, pozna razliko med tukajšnjim načinom življenja in življenjem, ki ga je živel zunaj, zatiran, zaničevan in prezirali od vsakega najbolj fnkinskega madžarskega biriča.
Slovaki so jasno in odločno pokazali, da spoštujejo vsakega, kdor zasluži spoštovanje ter zaničujejo vsakega. kdor zasluži zaničevanje, pa rnagari, da je ta človek 1 di avstrijski eesar, oziroma član avstrijske vlade.
Silne trume ljudstva so se izseljevale pred leti iz Ev-j p<* v Ameriko.
Iz držav, kjer vladajo najslabše razmere, je bilo pri-sel jevanje največje. Ljudje so s krvavečim srcem zapitih ali svojo rodno grudo, kateri je zagospodoval tujec in začel preganjati vse, kar se ni hotelo ukloniti njegovemu biču.
V najbolj demokratični deželi na svetil so se Ijudeiu « m 11 >rle o<-i. v najbolj demokratični deželi na svetu, v Ame liki so začeli izseljenci prosti in neovirani delovati za na-lodno stvar.
Njegovo delo je bilo bogato blagoslovljeno in je začelo nositi bogate sadove.
Avstroogrska kot skupina najraznovrstnejših na-l dov z avstrijskim cesarjem na čelu, nima bodočnosti.
Proti starokopitni vladi se vse upira. Ne samo narodi, kater« je ta vlada tepla in zatirala, pač pa tudi ti-; ti, katerim je dala vse mogoče priboljške, katerim je • iajala več kot so hoteli in zahtevali. %
Proti nji je ves zavezniški svet, proti nji so Združe-ii ' države, ki so si pri vstopu v vojno postavile cilj:
— Vsakemu narodu svoje!
Na podlagi demokracije naj se preobrazi svet!
Avstrija je lahko kljubovala Rusom, Srbom, Rumu-nom in Italjanom, nikakor pa ne bo mogla kljubovati — Združenim državam, vsem ostalim zaveznikom, vsem slo-> anskim narodom v njenem okrilju in O grom, ki se tudi hočejo ločiti od nje.
Zdaj je polna mera kri vie in bo začela kmalo prekipevati.
Računi bodo kratki, toda v>ošteui in morda še bolj temeljiti kot so bili pred dobrim mesecem na Ruskem.
Amerika je postavila zaveznikom cilj, za katerega se morajo borit i, če hočejo zmagati.
Slovani v Združenih državah bodo začrtali svojim trpečim bratom v Avstriji pot po kateri morajo stopati, da bodo dospeli do cilja.
Narodi, ki so morali biti tekom stoletji pokorni posameznim osebam, naj razvijejo svojo moč.	—k. ---- ooo- — ..
N +	t
Zgodovina krušne karte.
Povawin tiho, kot je to že navada v ti-U vojnih časih, je slavita prvd kratkim berlinska krušna karta /namenit jubilej, namm* bvoj stotedenski rojstni dan.
Dve leti krušne karte značita dre leti najbogatejših narodnogospodarskih izkušeni.
]i»>riinski magistrat je t« izkušnji-. t i kaj« »če se enega leta, rfbelo-vlaiiil v kraiko lačrtani spomenici. ki pa j i1 kljub temu narasla v ob-sejru ter zahteva zelo nodrobne-jra študija. V času. ko mishjo ce lo nevtralna države na racijoni-ranje življenjskih potrebščin, so trotovo zelo zanimivi nauki, katere je bila zbrala na tem polju naj-v «.'ja občina v Nemčiji in ki jih daje »oda j na razpolago vsemu človeštvu, prijaznemu in sovražne-mu. ''»■
i-'t* tijuc it tiiiiiitftu j tii um jc k ruti-
na karta nekaj samoposebi umi j i vega. Popolnoma se je privadil te stvari ter io nosi stalno s seboj kot kak drugi dokument. Kljub temu pa je bila dolga in težka pot, pred-no je nastal ta košček papirja v svoji sdanji obliki. Krušna karta ne predstavlja le rešitve enejra problema. V njej se združuje eela vrsta najtežjih problemov, problemov politične, gospodarske, soci-jalne, financijalne, psiholojrične in kdo ve še kake narave.
Ob izbruhu vojne je bilo mesto Berlin gospodarski popolnoma nepripravljeno in od dne do dne je bilo glavno mesto stavljeno pred velikansko nalogo, dobaviti toliko zalog, da ni prišlo prebivalstvo v*led pričakovanega in neizogibnega ustavljen j a dovoza v pomanjkanje. V ta namena sta bili izdani dve odredbi s a največjo naglico so'
nakupili velike * množine žita in moke in prepovedali ve« izvoz h Velikega Berlina. Glede drugih odredb so postopali s treh stališč
omejitev konsuma, pospešenje pro dukcije ali proizvajanja in povečanje obstoječih zaloer potom do datnih sredstev.
V praktično izvedbo teh vodil nih motivov, izmed katerih je o-oraejitev konsumo najvažnejši, sc ustanovili posebno organizacijo "Vojno žitno družbo*'. Ta oiružba pri kateri je bila v vej i ki meri za stopana tudi občinska uprava, na. bi izpolnjevala svojo nalogo na način, da je nakupila velike množine žita. ea spravila v skladišča ter *ra na to v kritičnih časib. pred novo žetvijo, spravila v promet Kaj kmalu pa se je pokazalo, dr vse te odredbe ne zadostujejo. — Predvsem se ni prenehalo z upora l>o žita za krmo. Pomanjkanje krme je bilo močnejše kot vsi pred pisi. Tudi konsument se ni mogel izlahka uživeti v novo situacijo tei ni do pričetka zime leta 1014 spo znal popolne resnosti položaja. — Vsem prizadetim krosom ,ie bile vsled tejra jasno, da je treba na-: daljnih odločnih korakov in ja i nuarja leta 1915 je sklenil občin -»ki odbor v Berlinu, da se zahte | va zaplenjenje in enakomerno raz-I delitev vseh žitnih zalog potom dr J žavnih oblasti.
Tudi vlasda ni mogla ostati glu ha napram vedno rastočim pomi slekom širših krogov in tako j< prišlo, da se je naenkrat vrglo a koš vse dotedanje polovičarski odredbe ter uvedlo javno gospodarstvo z žitnimi zalogami. Dn< 25. januarja 191o se je objavil« znamenito odredbo zveznega sveta s katero naj bi se zagotovilo prt hrano trdnjave, broječe 65 miljo nov ljudi. Ta datum je eden izmed zgodovinskih te vojne.
Dva dni po proglasitvi te odred be je izdal berlinski župan na pre bivalstvo proklamacijo, v kater mu je skušal pojasniti etično vse l»ino te nove postave.
Xi pa zadostovalo napoimti pre bivalstvo z novim duhom. — tud magistrat sam je bil vsled te po stave stavljen preti nove in dote daj nezaslišane naloge. Odredbr zveznega sveta navaja namreč h en eilj, a treba je bilo najti pot 1 temu eilju, pretvoriti namen v de j an ju, a predvsem se ni smelo iz gubljati nobenega časa. Že dne 28 januarja so se pričela poti pred sedstvom župana pogajanja občin skih zastopnikov s prizadetim! strokovnimi organizacijami in pel dni po izdanju zvezne postave, st je že izdalo prve odredbe. Katerim se je imela pozneje pridružiti št cela nepregledna množica drugih Kljub vsem naporom, vsemu delu. ki je trajajo noč in dan, pa je trajalo več kot štirinajst dni, predne se je situacija zadosti zjasnila tei se je označilo dva osnovna stavke kot vodilna. Prvič je bilo trebe potom razdelitve moke prisiliti pe kovske mojstre, da omeje izdelo vanje peciva. Ker pa ta odredb? ni izključila neprimerne razdelitve izgotovljenega peciva med Konsu mente, je bilo v drugi vrsti po trebno podvreči tudi konsument* enakomerni omejitvi. Ta ra^modrivanja so našla svoj izraz v odredb z dne 12. februarja, katerj je bila dostavljena trgovska nakaznica za krušno komisijo ter navodilo za hišne posestnike. Spomenica magi strata pravi, da je bila v tej odredbi udejstvena misel enakomer ne omejitve vseh konsumentov in sicer v obliki krušne karte, ki o pravičuje do dobave tedenske por-cije dveh kilogramov kruha in moke.
S tem je bila rojena krušna karta. Hiša, v kateri so se vršila vsa ta posvetovanja, je videla že pred dolgim časom nastnek institucij« gospodarskih vojnih odredb. Po ^opje je bilo nekoč last Ephraima. dvornega bankirja kralja Frkle rika Velikega, kojega naloga je bila urediti pruske finance po Se demletni vojn L V ta namen so izdali poseben denar, takozvane Efraimite. Staro zidovje se gotovo ni čudilo novim krušnim kartam ki le potrjujejo, da se v življenju vse vrne. Celo mir se bo enkrat vrnil----le čakati je treba!
Krušna karta je bila rojena, a pot v življenje je bila .še zelo dolga in naporna.
Angleška se more hraniti sama.
London, Anglija, 3. maja. — Sir Oliver Lodge pravi, da Angleška more pridelati dovolj živeža, da more prehrani ti svoj narod, samo, ako se porabi najnovejša sredstva v poljedelstvu. Naj se uporabijo vsi najnovejši znanstveni pripMšočki in pridelki se bedo podvojili. _
Dopisi.
South Chicago, 111.
Poročali imam žalostno novico Neizprosna si h rt. je posegla v nn-o s redni n je ugrabila nam nepo-:a!»m-gH rojaka Franka Span RojaUi v South (>hieagi ne bomo likdar pozabili njegovega znre:-epega značaja. Bil je dober so--sed ler skrben mož in oče svojih >trok. O smrti tega, nam dragega •ojaka. moram poročati v jav-iosI da o tem zvedo tudi njegov: »rijatelji po Ameriki, ker je bit povsod priljubljen.
V	Plucagi je živel nekaj nad V-! let. prej p;l jo bil v nekem Irugem mestu, ki mi ni znano. Tukaj se nam je priljubil takoj. <o je prijel. Postavil si je lop lom. da ga je veselje pogledati. Vse je lepo uredil in ko je dovr-al. ga je vzela nemila smrt in ur.; iroprečila njegove prihodnje na-aane Dočakal je starost 50 let in •avno ono leto je poteklo, ko jo ibhajal svojo srebrno poroko 'lajni Špan in njegova žena Eva ^a bila vesela fia ta dan. ki sta *a tako veličastno praznovala. Vsi prijatelji in znanci so mit te-iaj želeli se zlatega jubileja. Ali *og jo zahteval drugače in pokli-ral ga je k sebi na zlati jubilej.
Izdihnil je svojo dušo po dva-Inevtii bolezni dne 4. april:?.
Počila mu jo srčna žila. ali pa nu je škodovalo, ker je pred me-iccem padci na roko in mu je 1o iripomoglo k rani smrti. Xa smrt
je lepo pripravil in je bil previden s s\. zakramenti.
Doma jo bil iz vasi Duropolje ia Štajerskem. Tukaj zapušča '.eno in pet otrok, v starem kraj'; ->a dva brata in dve sestri.
Pokojni Span je pripadal šti-■im društvom: Delavec št. 8 S. X. P. J., sv. Nikola X. H. Z. in staler« št. S. D. P. Z.
Dragi rojaki, tukaj vidite, da ie bil rajni Span dober napred tjak.
Njegova rakov jo bila vsa po-erifa s cvetjem in venci; kaj ta-cega še nisem videl. Vsak pi"ija-elj mu je hotel še enkrat izkazati :adnjo čast.
Prod pogrebom S. aprila je bi\ v hiši žalosti vsak kotiček poln. Društvo Delavec S. X. P. J. mu •e priredilo veličasten pogreb. Vsa čast članom posameznih društev. da so ara v tako lepem ste •ilu spremili do cerkve in na pokopališče. Pokopan je na katoli ikem pokopališču. Spavaj sladko in lahka ti tuja zemlja!
Fr. (lorene. član J. S. K. J.
S pota.
V	deželni eoloradski bolnišnici v Pueblo, Colo., se nahaja .Slovo-lec že šest let. za njegovo ime pa rojaki niso vedeli in dali so mu 'ačasno ime Doč. Ko sem ga vprašal po imenu, je v nekem o-ročjem strahu povedal, da za ime te ve. Ponudil sem mu cigaro in mu jih pokazal še več, katere *em mu obljubil, da mu jih dam, ako mi pove svoje ime. Poveda' ni je, da je doma iz Ambrusa št. >3 na Dolenjskem in da je š?st let v umobolnici. Slednjič mi je povedal, da se piše John Hrvat.
Vprašal sem potem v bolniškem uradu o njeni in povedali so »ni, dia je že januarja minilo šest let, ko se mu je na puebelskem kolodvoru zmedel umi. Vedel je imenovati mesto Leadville in je rekel, da je pred leti tajn delal. Po moji sodbi je star od 2(1 do -T) let.
bolnišnici se nahaja še nek drug rojak, katerega imajo zapisanega za Franc Jožeta. Ko sem ga vprašal po imenu, mi je pove-ial, da je v umobolnici že 15 let m da je že bil v Jezni Ameriki in da je doma iz lvše pri Slovenjeiti Gradcu na Štajerskem. V bolniškem uradu sem izvedel, da je res že 15 let v umobolnici in da je enkrat pobegnil. Detel je »pri pekih, vzel je več hlebov kruha in ko mu ga je zmanjkalo, je prišel zopet nazaj, kjer je še sedajl
V	tej bolnišnici je Še več drugih rojakov pod neznanimi imeni in je zelo teiko dognati, kdo in kaj so.
To j>overa samo zaradi tega. da bi mogoče kak sorodnik vedel za koga. za kateroga mordjt že več let ni vedel.
V	bolnici zelo dobro ravnajo s temi siromaki: Največ je ljudi med 25. in 30. letom. Ako se mi po obrazu dozdeva. <la je ta ali erai Slovenec, ga poprasam in večkrat najdem na ta način kakega SlovencMi. Xajveč je pa tukaj Švedov in mnogd^drugih narodnosti.
Imajo vsa k ojaka razvedrila rn eela pAse, pretfiikajoce sHke. ve-lUkansk prostor za biti žogo. Mno-
v njih nekaj ostotkov kromija. Na ta načiu so iznašli novo ieklo.
Alloj- jeklo je dražje od navad-negra. Povečani stroški pa se popolnoma pokrijejo s številnimi dobrimi lastnostmi, katere ima to jeklo. Uporabljalo so ga bo v nodoče ne le za namizno orodja, temveč tudi za vse predmete, pri katerih se hoče preprečiti vsako rjnvieo.
Nalivi v velikih bitkah.
l>a sledijo nalivi velikim bitkam, je tradicija, ki so jo vzdržala skozi stoletja in dejstvo. — če je bilo kako dejstvo. — so jc pripisovalo .-tresljajem zraka, povzročenim vsled težkega artilerijskega ognja Neki poročevalec lista "La Nature" pa navaja odstavek z Plu-tarha. v katerem se opisuje bitko (laja Marija, slavnega rimskega tribuna, proti Tevtonom leta 102 pred Kristovim rojstvom. Slavni klasični zgodovinar piše:
— Splošno je znano, da sledi izvanredno deževje velikim lutkam. Videti je, kot da so odločili bogovi oprati in izčistiti zemljo ali kot da sta kri in pokvarjenost z gostimi in težkimi parami, ki jih porajata, zsostili zrak. ki se iz-prerainja vsled najbolj malenkostnih vzrokov.
V tedanjih časih ni bilo nikake-ga govora o kaki artileriji!
ri. ki so sposobni. tudi> delajo. } Nekateri siromaki pa morajo biti j '.a p iti kot ptica v kletki. Zlasti >a no rev oži oni. ki so izgubili , iar gc#vOi*a in spomiiL Mnogi s<A , le vei"' let v postelji in jih hranijo j '.(pitajo) kot malo olroke.
Bolniki, z enakimi boleznimi, so } ikiipaj. Tedaj: mutci skupaj, bol liki s padavico skupaj itd. .
Nekateri so divji šn morajo biti zaradi tega zaprti: pomirijo se le; včasih.
Xek rojak je jokajc govoril o =:voji ženi in prcvvil, kako jo ljubi in da bi rada prišla do njega, p;1, no more. — Drugega vprašam, kjo ima ženo. kje ima ženo. Rekel in i je, da naj bo, kjer hoče. da ne mara zanjo, da mirno živi tukaj itd.
Ko ravno i o pišem, naj še orne-j nim. da je v bolnišnici vse z-lo lepo urejeno. Bolniki imajo naj razpolago mnogo zdravnikov. So-j be so lepe in poslopje stoji na lepem prostoru, lo stanovalci so reveži.
Zdaj je v bolnišnici pokimg ti- ', soč moških in do 500 žen k.
M. P. \
Francoski vojaški zdravniki
in vino. i
i
•Prohibicija" v Franciji in lta' li.ji pomeni le prepoved proaaje in uživanja žganih pijač, kajti nobe-j na odločilna oseba v teh deželah j ni nikdar resno mislila na to, daj bi se prepovedalo uživanje lahkih vin, ki tvorijo del vsakega obeda. Vojaška uprava dobavlja vsaki dan pinto lahkega rdečega vina vsakemu francoskemu in italijanskemu vojaku, ker smatrajo na.i-večje vojaške in zdravniške avtoritete v Evropi vino za prav tako potrebno za zdravje vojaka kot hrano samo.
Francosko vojno ministrstvo jc rekviriralo v preteklem ietu 132 miljonov galon vina za francosko armado in mornarico. V isti namen je že letos rekvirirala 200 miljonov domačega in 40 miljonov galon alžirskega vina. Za sprav-ljcnje te velikaske količine se je zgradilo posebna skladišča in kleti.
Italija je odredila vse potrebno, da obdrži doma potrebno količine svojega domačega vina, da ne bo vojak prikrajšan pri svoji dnevni raciji. Ocenjevaje primernost teh odredb pravi londonski "Times"
— Dr. Landouzy, tir. Armand Gautier, dr. Vidal in druge kapacitete zdravniške vede so javno objavili da je uporaba vina ne le zaželjiv dodatek k hrani vojaka temveč da je vino tlirektno potrebno za popolno usposobljenost vojaka na fronti. Pinto vina pri dnevnih racijah vojaka se smatra vsled tega kot neobhodno potrebno in to radi izvanrednih telesnih naporov, katerim se mora podvreči vojaštvo na fronti. Po izkušnji kot je ne more zaznamovati noben drugi zdravnik v Franeiji, te dr. Landouzy odločno izjavil: — Kot fiziologist, kot zdravnik in dentist odločno odklanjam prepoved uporabe vina.
Dr. Regs, profesor medicinske fakultete v Parizu izvaja, tla bi bila prohibicija vina vspričo sedanjih razmer naravnosfr zločin nad narodom z ekonomskeera stališča iu krivoverstvo s stališča higrijene. — isto vino se smatra kot posebno prikladno za one, ki ne dobivajo zadostne, za njih telo primerne hrane in za odrasle, ki morajo trdo delati in slabo jesti. Nadalje je vino prikladno za rekovalescente. za stare ljudi, kojih moči pojemajo, za mornarje ter druge, ki so izpostavljeni vremenskim nezgodam. Za vse te je vino naravnost nenadomestljiva tonika.
sŽ^rfc a^žfr aj^A	tfr* si^ls a^* ^^^ ^Ok
V^r^^l V^^Ti^Tir
TA NAPRAVI SVOJE DELO NA POŠTEN NAČIN.
VSAKDO, KI VE O NJEM, GA HVALI IN CENI.
Strjenje opjeniške lave.
Kmetje, stanujoči ob obronkih gore Etne na Siciliji, še vodno lahko kuhajo nad lavd, ki je iztekla iz ognjenika tokom izbruha leta 1910. Walter Woodburn Hyde pi še v "Geographical Review", da doseže lava večkrat temperaturo 2000 stopinj Fahrenheita.
Že stari pisatelji poročajo o vstrajnosti, s katero obdrži lava svojo temperaturo. Borolli, ki je opisal veliko erupcijo letu l(>f>9 poroča, da jo potrebovala lava o-sem let, da so je shladila. Tudi se poroča, da se je leta 1*30 še vedno dvigala para iz lave. izmetanc leta 1787. To pa ni prav presenetljivo. če pomislimo, da je imela roka tekoče lavo, ki jo dospela ob tej priliki pri Cataniji v morje, širokost 600 jardov. globino 40 črevljev in da jo vsebovala 3.532,-000.000 kubičnih črevljev. Narasla je ob zidovju Cat an i je, ki je bilo 60 črevljev visoko, dokler ni prekipela ter razdejala velik del mosta. Veliki morski rt. ki služi kor lomilec valov v pristanišču, jo o-stal kot strjena roka lave. ki sc je ulila v morje.
V spomin žrtev revolucije.
Petrograd, Rusija, 1. maja. — Mestni občinski svet je volil sto tisoč ru bije v v inacnen, da s<- obhaja spomin onih. ki so pal i v revoluciji. Poživlja se narod po ccli Rusiji, da v ta namen prispeva Pričakujejo, da so nabere do dva miljona rublje v.
Pedisin. krepčitelj nog in prenovitelj naredi svoje delo na pošten način. Ako namažetc žnjim noge zjutraj, potem ne bodo utrujene, potne, vas no bodo pekle, ne boste dobili odtisov, kurjih očes in žuljev. Vi lahko odstranite nepri-lično kopol j nog. Xoga ne potrebuje nič drugega kot Pedisin. Velika škatlja za družino zadostuje več mescev in stane $1.00.
GROWN PHARMACY
2812 E. 79th St.,
E. CLEVELAND, OHIO.
VABILO na
VELIKO PLESNO in
ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredi
žensko društvo ROŽA XAPR KDXOSTI it 320 SNP.J. v Wlute Valley [Vi
v soboto dne 12. maja 1917
v tukajšnji dvorani. Začetek točim ob 6. uri zvečer.
Tem potoni vabimo vsa tukajšnja društva iz bližnjih in daljnih naselbin, da se naše veselice pol noštevibio vdeleže, kor naše dru štvo je mlado in potrebno pomoej. <">b enaki priliki bomo d
rasre v o
Ije vrnili.
Vstopnina za moške jo +1.0O. žensko so vstopnine prosto, ''iv > prosto.
Za dob. c> godbo bodo preskrbeli tiije rojaki iz Claridge. Pa.. tako da so bo vsak lah k-, /avitil kolikoi- mu drago.
Torej, lan t je Ln dekletu, molili žene, pridite vsi! Za izvrs-tm. zabavo, dobro postrežbo in fini prigrizek bo dobro preskrbljeno
Na veselo svidenje 12. maja!
Veseličiri oilh.ir
PROŠNJA.
1/. italijanskega vojnega ujel-ništva nam piš»* Alojzij Unč. «io ma iz Ponikov pri Trebnjem na Dolenjskem, da se nahaja v veliki stiski, kor še denarja nima zi t-.-bak in s»* tam nahaja 1") mesecev. Prosi nas. tla !>i to obvestil, in bi zanj izvedeli njegovi *.,.»od-liiki. živeči v Združenih državah, ter mu ti poslali kako malo pomoč. Njegov mi slov je: Alois Hue.
prigionicro di guerra, Itali;..	Cassino, Barake .").
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest. da je dne 27. marca t. i. bil povožen od vlaka in jo ^e živel tri ure nepozahijeni sin «</.. br;it
JOSEPH PIEMAN v starosti 22 let. PPokojni jo bil 6 le i v društvu sv. Janeza Krst-nika št. 60 K. S. K. J. in član društva sv. FMra -Hrv. Nar. Zaje<»-nice.
Tem potom se zahvaljujem./ vsem tistim, ki so so pogreba vde-ležili ijt zgoraj omenjenima društvoma, ki so ga spremila k večnemu počitku na katoliško pokopališče. Istotako se zahvaljujemo gospi Sever in Koman iz De Pno, 111., za šopke in evetliee. Nadalj ■ se zahvaljujemo tudi gospodu i * i gospi Vidmar ki sta darovala šopke.
Pokojni jo bil ro.jcn dne 6. februarja 139 T. v Wen o na. III.
Tukaj zapušča žalujoče: očet.». mater, brate, sc»1re, strica, d.vitel i ter starega očeta.
Kanj k i je bil previden s sv. v.\-hvamenli in so pra go^vpo.l djali v sv. olje.
R-anjkega priporočaiino v molitev in blagoslov. Naj v miru počiva in sveti mu večna luč in lahka naj mu bode amerikanska zemlja.
Žalujoči ostali: Martin in Ivana Pirman, stariši. Martin, John. Will ar d, Charles,
Edward in Ferdinand, bi-atje.
Anna, Mary, Jennie, Elsie in Alva, sf^tre.
Stric, teti in stari oče.
Wenoua, III.. 27. aprila 1917.
NAZNANILO,
Cerkveni odbor sv. Cirila ir. Metoda v New Vorku priredi v nedeljo dne 13. maja syoj drugi
letni PIKNIK v znanem Walter's Emerald parku, G lend ah . L. I. Ker je čisti prebitek piknika namenjen za cerkev sv. Cirila in Metoda, nag bi se vsak zaveden rojak tega piknika zagotovo vde leži!. Svirala bo izvrstna godba. Izžreban bode krasen dobitek: zlata ovratna verižioa s priveskom v vrednosti .^lo. Rojaki, vsi na piknik!
t
f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem sirom A merike, da mam jc nemila smr. ugrabila 17. aprila ljubljeno hčer ko oz. sestro
MARIJO JERSAN
v starosti 9 let. Pokojna jo bila bolna 8 dni.
Srčna hvala vsem, ki so darovali krasne vence: družini I«aeh. Tereziji Kmet. Alojziji Vidmar, Johnu Kromar. Fršuli Zobec. Frančiški Kron mir in Ivanki Ju-račič. Še posebno Ve zahvaljujemo Martinu Spiler, Frančiški Ko mar in Ivanki JuraČic, ki s<> naj: tolažili ter obiskovali za časa bolezni.
Žalujoči ostali: Frank in Marija Jeršan, st .n lši. Edy iti Tony, brata. Zofija in Milka, sestre. 994 E. St., Cleveland, Ohio.
Jeklo, ki no zarjavi.
Nože, vilice Ln druge predmete, napravljene iz jekla, ki ne zarjavi. so pričeli sedaj prodajati v boljših železnih trgovinah. "Scientific American** poroča glede tega: — To novo jeklo so izumili v Angliji, a era sedaj izdelujejo v Združenih državah ter delajo iz njega namizno orodje. To jeklo se imenuje Alloy-jeklo". Od navadnega se razlikuje, ker vsebuje posebno kovinsko primes. V tem. slučaju je krimij, ki podeljuje jeklu lastnost' da se ga ne prime rjavica. Nek angleški kovinar je zapazil med kosi jekla, ki so dolgo časa ležali neporabljeni v njegovem laboratoriju nekaj kosov, ki so bili brez vsakega madeža ali sledu rjavice, d oči m so bUi ostali zarjaveli. Te kose je raziskal ter našel, da se jenanajalo
GLA& NABOB*. 2. MAJA 1017.
£5P 1
Moj najbolj tragični doživljaj v vojni.
(Newyor&ki "World" jt pričel priobčati odgovore katere je dobil od na i bol j odličnih vojnih poročevalcev, na sledeče vprašanje: —j "Kateri je bil vaš najbolj tragični doživljaj v vojni?" — V naslednjem prinašamo v slovenskem prevodn te sanimive odgovor*), —j
-oooo-
Kes.
Spisal Gay de Maupassant.
Zdravje moč in
krepost.
M°ZEM~I
*1»amL
ZASTON
Zdravniška knjižica f Kažipot k zdravju.
Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
^	Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih
bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in si i C-no teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v Ttriiu, bolefine v zgibih. glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, po vračanje hmue, bljuvanje, žolčno rigunje, nečist jezik,, smrdeča sapa. izguba spanja, slabe a»nje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in raždruženost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen ia srčna tugat — Ti simptomi so znamenje, «la vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in tesleoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga m-^kiiri do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knji/.ieo, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo.
Pošljite ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. s 1000 Madisou & Clinton Sls.. Chicago. II!.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vaSo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ime.............................................................
Stev. in ulica ali Box No.
Mesto.............................. Država
Manistique, Mich, in okolica: Jona
Kotzian.
Chisholm. Mino.: Frank Govže, Jak. Petricb in K. Zgunc.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonfte, Jos. J. Pesbel, Anton Poljanec in Louls M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Louis Govže In Jarlj Kotze.
Gilbert, Mian, in okolica: L. Vesel.
Hibbing, Minn.: Ivan Pouše.
Ki tz v i lie, Minn, in okolica: Joe
Adamich.
McKinley, Minn, in okolica: Fr. Boje. New Duluth, Minn.: John Jerlna. Sartell, Minn, in okolica: F. Tri Liar. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch, St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolica: Frank Petricb.
Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Crich. Bound up, Mont.: Tarnaš Paullu. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. ¥.: Karl Sternlša. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka In Jernej Per.
Barberton, O. In okolica: Math. Kramar.
Bridgeport. O.: Frank HoCevar. CoUimvood. O.: Math. Slapnlk la John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, J. MarinClc, Frank Meh, John Prostor In Jakob Besiflk.
Lorain, O. in okolica: Frank Anxele, Louis Balant in J. Kiunše. Miles, O.: Frank Kogovšek. Youngstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City,Ore:;.: M. Justin In 1 Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlcb. Arabridge, Pa.: Frank Jak£e. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolica: An toe Ipavec.
Burdine, Pa. In okolica: Job«
Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCerar. Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk, Vid Rovanšek in Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna In Antoe Kozoglov.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sabor. Export, Pa.: Louis SupanHC In Fr. Trebets.
Forest City, Pa.: Hat. Kamin, Frank Leben In K. Zalar. Farell, Pa.: Anton YalentlnClC. Greensburg, Pa. In okolica: Frank Novak.
Hostetter, Pa. In okolica: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa: Frank Gabrenja 1« John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Ant
Osolnik.
Manor, Pa. In okolica: Fr. Demfar Moon Run, Pa.: Frank Maček In F-Podmilšek.
Pittsburgh, Pa. In okolica: TJ. R Jakobich, Z. Jakshe, Klarich Mat., I Magister, I. Podvasnik in Jos. PogaCar Reading, Pa. in okolica: Fr. ftpehar South Bethlehem, Penan.: Jeru, KoprlvSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank' Schifrer.
Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolar, West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternet. Murray, Utah In okolica: J. KasteL1« Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: O. > Porenta.
Davis, W. Va. In okolica: Joha Brosicb In John Tavželj.
Thomas, W. Va. In okolica: i Korencban.
Milwaukee. Wis.: Aug. Col lander Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton Be, Martin Kos. John Stampfel in Heron In 8 vet (in.
West Allis, Wis.: Anton Demšar la Frank Skok.
Rock-Springs. Wyo.: Frank Fortnna, A. Justin, Valentin Mnrcina In Vab S tellch.	_ .
Herbert Bayard Swope piše:
Xajo*trej&a reakcija, ki sem jo Otliicvel s svojih dveh potovanj v Nemčijo kot vojni poročevalec ni
bilo to. kar sem vi»lei tek«>m pre-plavljenje Poljake po Ilindenbnr-iru, ki je nlctlilo veliki bitki pri .»Itiziirtkih jezerih; niti ni bil hitri udarce prve nenake otenzive proti Verdunu; bilo ni niti tnlo-vratijn in strašno prodiranje zaveznikov ob Soniiue ali kateri drugi dejanski vojni dogodek, katerih nem bil priča.
Stvar, ki se me drži kot klop, je dorodek, tipičen za številne, ki so se dogodili v Angliji, Fran-••iji in Nemčji, kjer j»- komaj o-Mal«i ena hiia brez znamenja žalosti.
Ob t/bnihu vojne je imel timi-rov I jen i nemški pol kovni*. von Koenijr. tri sinove častnike v boj-iii črti. Dva mlajša sta sc ostala iloina pri o«*c!u in materi.
Pri prvem prodiranja skozi Bel-g'.jo *ta bila ubita dva sinova in tretji umrl na ruski fronti. Ko
zahtevalo "polje časti" te tri mladeniče, je o>taia pulkovniko-va liiia. ki i»* zalagala armado s • a-tniki buta «*a&r»v Friderika Ve-liki-ira. l»re/ zastopnika na fronti. < Vi rti s ji, .lasiravno šele v »'evet-lutMcm letu. vstrajal nrl tem da mora iti "tja v*-n'\ ker za lit e-va to rast hiše. Šel j** in dva tedna poaeneje _!•• bil mrtev: padel kot častniški aspirant.
I/med pet »h sinov je ostal le ie eden. M^lemnajst let .star. Zahte val j*1 pravico. katere niso o<lrekli njetrov ni bratom, in slara roditelja mu je nisi a mojrla odreči.
Poklali so «ra na fronto preti Vci-tluiMtin Tri trdne sta prenašala polkovnik in njegova ž*-na strašno trpljenj«-, dokler jim ni špar tanski -Inh v. ndar uklonil. Sta ri m o/ je šel s posebnim dovoljenjem v a v.li i« lien k cesarju in na-
to v veliki glavni stan. ki se je nahajal na iztočnem bojišču. Po-► vodal je cesarju svojo zgodovino ter ga prosil, naj vsaj zadnjega njegovih sinov reši s tem. da ga pokliče s fronte ter mu da kako pisarsko mesto za bojno črto. Ce-i sar. ki je bil zelo ginjen. je takoj i I od red il oil po k lic an je dečka s fron->' te. Tozadevno povelje je bilo o-s«-hno izročeno polkovniku, m stari mož se je ves vesel napotil proti diviziji, kateri je bil prideljen njegov sin. Prej je pa šel k cesarju, da «e uiu zahvali za milost.
—	Xe. — je rekel cesar, — jaz in domovina «e vain morava zahvaliti za vašo udanost in -strašne žrtve, ki ste jih doprinesli. Ravnali ste plemenito.
Polkovnik je hitel k glavnemu stanu sinove divizije ter izročil di-vizijskemu poveljniku lastnoročno cesarjevo pismo, s katerim naj bi se otel .smrti zadnji sin. lastnik s.- je za trenutek ozri na list ter rekel nato počasi in s povdarkom: - Vaš sin je dobil druga povelja!
—	Kaj mislite s tem? — je vprašal stari mož presenečen. — Povelje cesarja ima vendar prednost pred vsemi drugimi!
—	Pred vsemi. — raz ven Ene-«_•■;.. — je odvrnil poveljnik. — Povelje Njeera ne more nikdo omalovaževati. Ravnokar M^m dobil ponudilo, rla je pred eno nro padel vaš sin.
X X
CJeneral von Winningen, poveljnik oddelka armade bavarskega princa Rupreehta. je izreke! te besede. To povest sem slišal iz nje-govih ust, ko svn stala na neki o-pa/ovalni točki, ter zrla > ogenj antrleškc art i I er i je, ki je obstreljevala Thiepval. Njegove oči pa so se orosile. ko je dostavil, <la je stara mati zblaznela in da je bil polkovnik le malo boljši, — zeleni žrtev v eni družini in ena tragedija izmeti neštetih te vojne.
Španski grandi.
St.ui '' t.'ran do v se je od nekdaj pr.števalo k najvišjim stanovom sveta in člani tega stanu za-trjujejo, da so 'po božji milosti"'. Smatrajo s»* /a bolj plemenite kot so knezi svetesra rimskega cesarstva.
Naslov španskega granda j** mogoče podeliti le najstarejšemu pinu dotične družine, ki ni v o-stu-b*in nikakor deležna »"astL. ki .so fcpojene s tem naslovom.
Družine grandov se postavljajo s svojim čistim germanskim po-kob'tijein. Potomci so starih CJo-tov. ki so se pod vodstvom Pela-! ys-a združili v namenu, da opro-, ste Špansko mohamedanskega jar' ma. Ti rodovi so žrtvovali blago in j kri v stoletnili bojih ter ostali ko-nečno zmagovalci, vsled cesar so. postali deležni državne uprave.
tiotiški kralji so bili primoranij dajati tem ljudem posebne pre<l-' pravice, bogata posestva in visok«-j časti. Ti možje so bili tudi nepo-1 sred n i posvetovalci krone ter bili, neposredni podlnžniki kralja. — Imeli so irlas na vseh zborovanjih n bili k'iub temu oproščeni vseh davkov.
Po prcfirnan.iu Arabcev je bila njih moč zlomljena in tako z v »na katoliška španska vladarja Ferdinand in Izabela sta videla v njih preveliki mči stalno nevarnost za notranji mir kraljestva in n tried kraljevske družine.
Sklenilo se je Vsled tega zdrobiti upliv grandov ali ljudi ki so bili neposredno podložni kroni. S pomočjo premetene politike se je to rudi posrečlo. Cast grandov se je izpopolnilo s številnimi brezpomembnimi pre roga t Ivi in častnimi naslovi. Grande se je označilo za plemenitaše kot je kralj sam (nobles como »1 rev) ter so smeli ostati pokriti v navzočnosti kralja samejra.
Kralj jo vsakega posameznega teh grandov nagovoril s 'Ti' ter pa nazivijal svojim stričnikom.
S.-le \niukn kralja Karo\a V. pa se^ je posrečilo popolnima odstraniti upliv plemstva. Sledil je staremu vzgledu: "Divide et impe-ra . ter livetlel med plemstvom različne stopnje plemstva, med ku terimi je tvorilo prvo najodienej-«e plemstvo, d mero takozvani *Ti-tulados' in kone?no masa navadnega plemslva ali 'Hidalgos'.
Tesarsko kronanje v Achenu 1. J520 je -nudilo eesarju Karolu n-gOfino priliko, da prične z okrotit-
vijo visokega plemstva. Velikasi. ki so spremljali cesarja in kralja k kronanju, so si kot ponavadi lastili pravico, da se bodo odstranili. če bi se Španci v njih navzočnosti poslu žil i te pravice. Kralju s,- je. končno posrečilo pregovoriti •rrande. da so se za to priliko odpovedali tej predpravici.
Ko se je vrnil cesar leta 1522 na Špansko, so si pustili grandi lopasti veliko izpreinembo ali reformo. Pravi grandi naj bi bili le potom posebne kraljevske milosti upravičeni do izvrševanja njih stanovskih privilegijev in tako je potegnil kralj Karol natančno črto med maloštevilnimi grandi ter splošno maso plemstva.
Od kod ime Canada? /
_____ /j
Mnogo se ie že razpravljalo P tem. od kod je dobila Canada sttf-je ime. .	/
Najprej najdemo to ime v »Jakob Carti*>r-ovih risbah, ki predstavljajo zemljevid Canade. Car-tier je ici svojem potovanja leta 1525 iskal pot v Indijo.
Prišel je do velike reke. ftatero je imenorval reko sv. I^vrenea. — Prodiral je ob reki proti, zapadli, misleč, da bo po njej urišel do Indije. Prišel je približni! do da našnjetra mesto Moutrežf.
Spremljala sta ga dvt Indijanca. f Jib bresrn je zajrle&d vas. — Vprašal je Ii*lijanca.f£ako se na-j selhina imenuje. Indijanca sta mu odgovorila: "Kanada'", kar pomeni — vas.	»
Ime je zap^s<il in o<l tetlaj naprej vidimo v njegovih zemljevidih ozemlje ob južnem delu reke sv. Lavrcnea označeno z imenom 'Canada".
To ime se je potem preneslo na I vse ozemlje mrd Atlantikom in Pacifikom,
Ameriški duhovnik za Belgijo.
Hagr, Nizoiem»»ko. 30. aprila. — Rev. John B. Deville iz Chicage. je prišel danes v Hag iz Belgije, kjer je razdelil do 50 tisoč frankov med revne Belgijce. Denar so poslali iz Amerike.
Svoje drlo bo nadaljeval, četudi so Zilrnžene države v vojni z Nemčijo. Pravi, da nemška vlada z njim ravna zelo obzirno. Nemški zunanji minister, dr. Zimmer-mann je <dal DeviJlu posebno dovoljenje, c|a sme vzeti s seboj v Ameriko 30Q| žensk in otrok.
GoapofRaval, ki ga v Mao-tesv ; imenujejO-Jroče Saval". bas vstaja. On joit*-
Žalosten genski dan je; listje i odpada. lUla nalahko v dežju kakor dru^Hež. bolj gosi in bolj počasen. S.	1
Gospod	ni nič kaj vesel.
Hodi od kftiina. do okna in od okna do kafeta. So pač v življenju mračni	Pomislite, da ima dvw:infše*iit»Tset let! Sani je, stari dečko. %zivega bitja ni pri njem. Kako - lalostno je umreti tako, čisto s^ji brez naklonjene ljubezni! g
Premišljujesvojem tako golem, tako priMm žitjn. Spominja se iz svoje ivivne prošlosti. iz odbeglih otrobih let hiše svojih starwev. Potenajpimnacija, izpiti, pravne študijev Parizu. Nato očetova bolezefl^ujegova smrt.
Vrnil se je itvitanoval z mater-io. Oba, mladi cA vek in stara gospa. sto živela »tmiru in si nista želela ničesar	Tudi ona je
umrla. Kako .jjno življenje žalostno !
Ost-al je sam. L zdaj, zdaj umrje pač skoro tu«on. Izgine — ir. konec. Gospoda^avala ne bo več ia zemlji. Ta ;£»za! Drugi bodo živeli, se ljubili se smejali. Da. uživali l>odo in: a j eg a ne bo ve-}, 'ne bo ga! 'i'o jftpav- -čudno."da se morejo smejati.Vž>iva/ti, biti veseli v očiglrd te veli o gotovosti smrti. Ko bi bilafcanio mojroea. ta -Tmrj, bi se še Ihko upalo; a ne aeizogibna ie. tako neizogibna kakor noč za aievom.
Ko bi lijeijfvo življenje bilo vsaj Lspolnjenc1! Ko bi bit akj lm-•>m\-i3, ko bi fel imel dogodi jajc v, velikUi zabantispehov, raznovrstnih zadoščenj Toda ne; nič. Nk ui storil, aiilali nič, razen da je vstajal, jedci vedno ob isti uri in aodil spat. In tako je priletel v dvainšestdegio leto. Niti oženil -e ni kakordrugi ljudje. Da, zakaj ni oženil? I^aliko bi se bil, /akti imel je nekaj sreče. Da ni hilfi priložnosti ? Mogoče A saj jihf-človek ustvari. pri!('ž-nosti! Kafiht — len je bil. Lenobe.
bilo njegovo veliko zlo njcgo\ { ]>ogrešekf.njegova napaka. Koliko! ljudi zdravi življenje A" lenobe!. <.'o«toviia naravam se je težko j d\i^nitt se gibati, stokati, govo-^ riti. poučevati "vprašanja.
Niti,ljubljen ni bil nikoli. Ni-'coli počivala žensak na njegovih ^risih v popolnem razkošju ljuboni. On ni poznal prelestnega pralni pričakovanja, božan-stvaaega drgeta stisnjene ročiee, ek.<*i7.e zmaginjoče strasti.
Jtolika niulzeme^jska sreča morn zaliti srce, ko se ustnice sreča j^ prvikrat, ko spremeni objem Vtvorice rok dvoje med »oboj za-ferovauih bitij v eno samo. neskončno srečno bitje!
Ciospod Saval je sedel, noge pri ognju, v delnvniški obleki.
V rcsuiici, njegovo življenje je bilo zapravljeno, popolnoma zsi-j pravljeno. Vendar on je ljubil, ljubil je na tihem, v bolesti in lenobi, kakor je delal vse. Da, ljubil je svojo staro prijateljico, gospo Sandres, ženo svojerga starega prijatelja Sami resa. Ah 1 Da jo je poznal kot dekle! A srečal jo jo! prepozno, bila je že poročena! Zares, njo bi bil vprašal! Kako jo je ljubil, neprestano od prvega dne! Spominjal se je svojega razburjenja vsakrat, ko jo je zopet videl, svoje žalosti, ko jo je zapuščal, nočij. ko ni mogel zaspati, kei; je mislil nanjo.
Zjutraj se je prebudil vedno nekoliko manj zaljubljen, kakor! je zvečer zaspal. Zakaj?	j
Sicer pa — l.ako krasna je bila ljubka, svetlolasa, lepo počesana, polna smeha! Sandres ni bil človek t/uinjo. Zdaj jih je imela osem-inpetdeset. Zdelo se jev da je srečna. Ah. ko bi ga ljubila nekoč, ko bi ga bila ljubila! In zakaj ga ne bi ljubila, njega, Savala. ko jo je on vendar tako ljubil, njo. gospo Sandres?
Ko bi bila vsaj kaj uganila. .. Ali ni nič ugauila. nič videla.-nikoli nič razumela?
Kaj bi si mislila? I>a je govorit — kaj bi mil bila odgovorila?
In Saval se je vpraševal tisoč drugih reči. Znova je živel svoje življenje in je skušal zbrati ne-broj podrobnosti j.
Spominjal se je vseh dolgih večerov ekarteja pri Sandresu, ko je bila njegova žena mlada in dražestna.
Spominjal se jo besed, ki jih je govoril, izrazov, izrazov, ki se jih je posluževala ona drngekrati,
malih, tihih usmehov, ki so bili tako polni niislij.
Spominja! se je njihovih pohodov v treh ob Seni. ornih obedo\ ob nedeljalL, kajti Sandres je bil i uradnik pri podprefekturi. In hi- I poma se mu je povrnil spomin na i ono popoldne, ki ga je preživel 7. j njo v malem gozdiču ob reki.
Odrinil i so bili že zjutraj in so nesli živež v zavojih s seboj. Bilo je živahnega pomladanskt-ga dne. j izmed onih dnij. ki opajajo. Vse diši lepo. vse se vidi srečno. Ptiči! prepevajo radostneje in zamahi njihovih perutnic so hit reji. Obe dovali so oa travi pod vrbami či--*to blizu vode, ki jo je bilo solnet-zlenilo. Vzduh je bil mehak, poln j sočnih vonjav: srkali so ga radostno. Kako dobro je del ta dan!
Po obedu je Sandres zaspal n? hrbtu.SNa jboljšii sen mojega živ-Ij^nja"", jt* rekel, ko se je vzbudil. ' ,
Gcvpa Sandres je prijela Sava lovo roko bi odšla sta oba vzdolž reke.
Ona sc oslanjala nanj. Sme-1 jala se je in žgolela: "Jaz sem; pijana, prijatelj, v resnici pijana.'' Oledala ga je, njega, ki je trepetial od srea. ki je čutil, da bledi, ki se je baJ. da 1w n^jegove oči ne bik* presmele. da bi drget njegove roke ne odkril njegove' skrivnosti.
Napravila si je venec i/, velikih rož in povodnih lilij ter ga je na-i to vprašala t ""Ali "me ljubite ta . ko?"	ii
Ko ni od»ovoiil ničesar — kajti ■ ničesar ji i mogel najti v'odgovor, j < prej bi padel na kolemi — je pra-U snila v smeh in mn je zabrusila v obraz: ' * Pojdi, /ivinče ne rod i > no! Človek vsaj otlgovoii!'" : ■ Bilo mu je na jok in še ni mo-M g^l najti 4)es<Hie.
Vse to se mu vrinilo sedaj, raz-! 1 ločno kakor prvi dan! Zakaj mu M je rekla tako: "Pojdi, živinče ne n rodno! Človek vsaj odgovora!" i In spominjal se je, kako nežno M se je osi an j a i.i nanj. (e sta šla podnagnjenim drc\"esom, je začu- f til njeno uho na svogem licu in sc : je plašno nmaknil od strahu, du. i bi ne smatrala ta dotikijaj ?. i i j) ros t o vol j en.
Ko je rekel: "Ali bi ne bil čas. da se vrneva?" mu je vrgla ču- i de<n pogled. Zares, pogledala g.i je tako zvedavo. Tt*daj ni poiiii- « slil, in glej -- sedaj se je sporni- ' njal.
"Kakor se vam zdi, prijatelj ! Ce ste trudni, pa se vrniva." In on je odvrnil: "Ne, ker sem truden; a Sandres se je morebiti že vzbudil."
Skomignila je z rameni ter je rekla:
"Če se bojite, da se je moj mož vzbudil, potem jo to nekaj drugega ; vrniva se!? *
Na po v rat ku je molčala in se ni več oslanjala na njegovo roko. Počerau 1
Tega '' počeniu si ni stavil še nikoli. Zdaj se mu je zdelo, da je opazil nekaj, česar ni razumel še nikoli.
Ali je?...
Gospod Saval je začutil rdečico in vstal je, vznemirjen kakor je bil, za trideset let mlajši, in je slišal, kako mu je rekla gospa Sandres:
"Jaz vas ljubim!" Ali je bilo mogoče: Dvom, ki mu je napolnil dušo. ga je mučil. Ali je bilo mogoče, da ni videl. d"< ni uganil ?
Ah, če je bilo to res! Če je šel mimo sreče, ne da bi segei po nji': Dejal si je: '"Iiočem vedeti!; Jaz ne moreni sfrnpeti v tem dvo j mu. Hočem vedeti!"
In se je oblekel v naglici. Mislil je: "Jaz imam dvainšestdeset let, ona jih ima oseminpetdeset: pač jo lahko vprašam po tem." In šel je.
Sandresova ulica je stala na drugi strani ceste, skorajda nasproti njegovi. Vstopil je. .Mala služkinja je pri-šla odpirat na irlas: •zvonca.
Bila je presenečena, ga videti tako zgodaj.
"Že tu. gospod Saval ? Ali se je kaj zgodilo?" Saval je odvrnil: "Ne, dete. A pojdi ter povej i gospe, da bi rad takoj govoril z njo."
''Gospa ima opraviti z vdelava-njem hrušk za zimo; pri svoji peci je in ni opravljena, razumete, gospod ? "
"Da; a reci ji, da je silno važna reci"
' Mala služkinja je šla in Saval
je pričel meriti salon z velikimi, nervoznimi koraki. Zdaj ni čutil zadrege. O. prašal jo bo. kakor da bi jo prašal po kuhinjskem I i stu. Saj ima dvainšestd^set let !
Vrata, so se odprla, v njih je stala ona. Zdaj je bila debela go spa, široka in okrogla, polnih litin /v on k eg a smeha.
Hodila je z rokami daleč od telesa in rokave zavihane preko goli!) rok, oški opljenih od sladkornega soka. Vprašala je mivno:
"Kaj imate, prijatelj. Saj niste bolni.?"
"Ne. draga prijateljica, a hote! sem vas vprašati po nečem, kar j zai.ie silno važno in kar mi muči srce. Ali obljubite odgovoriti na ravnost ?*'
Ona se je liasmelipila • "Jaz govorim vedno naravnost. Povejte!"
" Rvo, jaz sem vas ljubil od dneva, ko sem vas videl. Ali ste vi kaj slutili?"
Odgovorila .ie smehoma in k«*>-kor z nekdanjim glasom:
"Pojdi, živinče ne.rodno! Videla sc-m. videla, od prvega dne!" Saval se je začel tresti. Jetdjal
"Ali slo vedeli?... Torej In je obmolknil. Ona je vprašala : "Torej?... Kaj." In on je povzel: "Torej — kaj mislite vi? Kaj — kaj — kaj bi odgovorili T'
Zasmejal a se je močneje. Siru-pove kaplje so ji prilezle do konec prstov in so padle na parket.
*"Jaz?. . . A vi me niste po ničemur vprašali. Jaiz pač nisem mogla začeti z izpovedjo!"
Tedaj je napravil korak proti
"Recite — recite. . Ali sc spominjate onega dneva, ko je Sandres dres zaspal v travi po obedu, ko sva midva bila skupaj, dokler se nisva vrnila, tam doli..."
Čakal je. Ona se je nehala smejati ter mu je pogledala v oči: "Ah. gotovo se spominjam." Povzel je drgetaje; ■ Prav .. onega dne... da sem j;iz bil... da sem jaz bil... pod vzetem... kaj bi vi napravili?" | Začela sc je zopet smejati, ka i kor ženska, ki se nič ne kesa, in odgovorila je odkrito, z jasnim glasom, polnim ironije:
"Vdala bi se bila. vdala, prija
teljr^__
Nato se je zasukniia na peti in. je zbežala k vdelavanju.
Saval je stopil z-.pu na cesto, uničen, kakor po hudi nesreči. Stopal je z velikimi koraki po dežju, naravnost doli proti reki, ne da bi pomislil, ka,m sre. Ko je J dospel na breg. je zavil na desno in stopal t »I > njem. Dolgo je hodil kakor gr.au od instinkta. Z obleke mu je curljala voda, pol<večer klobuk mehak kakor cunja, se je cedil kakor streha. Šel j<- neprestano. neprestano naprej. In obstal je na mestu, kjer so obedovali onega davnega dne, koieirt spomin je mučil njegovo src*.
Tedaj ie sedel pod oguljena drevesa in je joka.l.
NAŠI ZASTOPNIKI,
San Francisco, Cal.: Jakob LovSln. kateri so poobla5čeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". NaroC- ! nina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 In za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo j za svoto, katero je prejel In jih rojakom priporočamo.
Denver, Colo.: Loula AndolSek ln [Frank Skrabec.
1 Leadville, Colo.: Jerry Jarnnlk.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ, Frank Janesh in A. Kocbevar.
Salida, Cole, in okolica: Loula Costello.	„ *
Somerset, Colo.: Matb. Karnely.
Clinton, Ind.: Lambert Itolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rud man.
Anrora, I1L: Martin Jurkas in Jernej B. Verbič.
Chicago, III.: Jos. Bostlč, Jos. Bllsb In Frank Jurjovec.
Depue, 111. in okolica: A. Mežnari a.
Jotiet, 111.: Frank Bainbich, Anton Bamblcb, Frank Laurich, A. Oberstar In John Zaletel.
I>a Salle, 111.: Matija Eomp.
Livingston, III.: Mih. Clrar.
Nokomis, 111. in okolica: Math. Galsbek.
North Chicago, I1L In okolica: Anton Kobal ln Math. Ogrln.
So. Chieaxo, I1L: Frank Čeme.
Springfield, I1L: Matija Barborlč.
Waukegan, III. in •kolica: Math. Ogrin in Frank PetkovSek.
Cherokee, Kans.: Frank BeSlanlk.
Kolnmbos, Kans.: Joe Knaeflc.
Franklin* Kaos.: Frank Leskovec.
Frontenac, Kana. in okolica: Bok Firm in Frank Kerne.
Kansas City, Kans,: Geo. Bajuk ln Peter Schneller.
Mineral, Kans.: Frank AnguStln.
Ringo, Kans.: Mike Pencil.
Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Votloplvec.
Baltic, Midi.: M. I). Likovlcb.
Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe. Martin Bade in Pavel S halts.
Detroit, Mich. : Jos. Glasich.
Čistoča je pol življenja.
Ta atari pravični pregovor se upošteva največ pri Člatlh neponareje-nlh pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krajan-•kl tvrdkl: MORRIS FORST COMPANY.
Cmm Mkttotl iM	i*UM
Bclr ali (tlečo Sitno žsuj«.................$2.00	do	14.00
Brinjavce. sin....................$2.50	3.(0	SV«	4.00
Ciati fini špirit....................................3.00	3.50	4.00
Fini rum........................ 2.00	2.60	3.00	4.00
Kumnanrce. kimel................ t oo	2.50	S.Ou	4.00
SUvctrka...................................................*.'»	3.00	4.00
Tropiuje*ec............-..................2.50	3 00	4:00
Port »ino.................................................2.00	2.60	8.00
Fino belo ali rd*£« vino od................l .uO	do	3.00
Pri naročila od 95.00 ali Teč plačamo ekspress. Na t shod do New Torka in za pad do Chlcaga. Naročila odpošljemo ie tisti dal, ko jih do-bemo. PiSte takoj po cenik na naslov:
Morris Forst Company,
JOŽEF HOROWITZ, predsednik m Smithfleld St,	Pittsbargh, Pa.
Častmi beseda.
— novela. —
* • ;•
Poziv.
j ■ •• ft i -o-•
23. aprila 1917. I Trodniku:—
Narod potrebuje Vašo pomoč, da zbudite produktivno silo ameriškega naroda. Mnoge farnierske zadruge še, u;so zapazile naš<> potrebe. Upamo, <la to priobčite v pri-i Jiodnji izdaji Vašega lista. Aker žita bo zadostoval za eno družino skozi eelo zimo. Vsakikrat, k«> komu svetujete,' •la naj posoje aker žita. ste pr>magali eni družini, da se bo; preživala.
S spoStovanjem Y;iš
J. Russell Smith,
profesor industrijo in ravnatelj bataljona pridelovalcev 1W vseučilišču IVnnnsvlvania.
4*.It'j manj, obdeluj več, ali izgubimo vojno!"
To je Hoover je v poziv na ameriški narod.
Herbert C. Il<»over. ki j<* imel kot predsednik ameri-I e komisije za jMHiig«" Anglije velike uspehe, je opravil *\ oje delo tako dobro, da ljudje pravijo, da je uspel boljo kot sami Xoii»<-i. Predsednik Wilson ga je poklical domav, ii _ naoeluje ameriški komsiiji za živež. Živi še v Londo-• ii. toda ]w»slal J«» od tam poziv na ameriški narod in ga o-Miznril, da naj bo pripravljen na pomanjkanje.
Ta pM/i\ mora slišari vsak jiatriotičen Amerikaneo: vsakdo, ki jo, vsak farmer in vsak dijak. Mož, ki letos posije on aker v«<- žita, ali dijak, ki pomaga obdelovati po-1 i v jo pravi patriot, ki pomaga v naši največji potrebi.
London, Anglija. 21. aprila. — Prva in največja dol-'/• ost amonškega naroda je, da gospodari z živežem z ozi-
*	>»n na zaveznike. To je poziv H. ('. Hooverja.
—	Ako toga no storimo, — pravi Hoover, — potem ' o v nevarnosti, da izgubimo vojno, kajti naši zavezniki
so no morejo bojevati brez hrane. Naši sovražniki računajo na to, da Amerika ne bo storila tega in da bodo zaveznica radi toga omagali. Amerika te račune lahko prekriža.
Mr. Hoover je pridobil svoje izkušnjo v tritedenskih konferencah s člani angleškega, francoskega in italijanskega kabineta. Preiskaval jo tudi življensko in prevozno situacijo t»*r načrt za ameriško sodelovanje. Prišel jo prepričanja, »la bo ameriški narod med sedanjim ča-,- »111 in mod prihodnjo žetvijo imel zelo veliko truda.
-	Smatram za svojo dolžnost, — pravi Mr. Hoover, da opozorim, da je prehranilni položaj največja težava, ki lahko jo ni zreš«'na, povzroči, da s«* vso ponesreči, kar smatramo za drago v civilizaciji.
Ves živež, katerega imajo zavezniki danes, ne zadostijo do prihodnjega septembra, ako ga Amerika nada-li'ije ] m »rahljat i kak«»r do sedaj. Sedaj zremo v obličje sla-n letini lanskega lota; vidimo, da so delavci obračajo od '»olja, da evropsko žene ne morejo dovolj pridelati, da je I i »sija od nas odrezana, »la jo bilo potopljenih mnogo ladij z živežem.
Angleška, Fraiuwka in Italija so drastično omejile l».rabo živeža. t<»da navzlic tej omejitvi morajo dobiti od ics dvakrat toliko živeža, kakor bi ga v normalnih časih i vozili, ali pa kolikor bi ga mogli poslati, ako ga porabimo kot navadno.
Kdino sredstvo. <la odpomoronio pomanjkanju, jc, «h se ameriški narofl sam kar največ omeji in žrtvuje.
Ako hočemo prehrani!i zaveznike do prihodnje žene, potom moramo porabo ]»šcnioo omejiti za :i0 odstotkov. To s«* pravi, da mora vsak mož, žena in otrok na tedni pojest i en hleb manj kot po navadi in mora tedaj jesti kaj drugega.
Več kot 70 odstotkov hiš je že upeljolo gospodarstvo in omejitev; v ostalih ;»0 odstotkov no moro nikdo tajiti, «!a jc tam razkošnost in razmetavanje. Zmernost in zdrža-njo no bo več dolgo mocl temi ljudmi etično vprašanje, — temveč resna zahteva vojne.
Posejati moramo povsod in vso. kar in koder raste; I obratnem slučaju bo prihodnje leto življensko vprašanje nerazrešljivo in svet bo gledal v obraz splošnemu pomanjkanju.
No vrjamom, da bi bilo treba zahtevati od ameriške-r.a naroda prisiljeno omejitve, ker jo jm> svoji demokraciji prostovoljno voljan se žrtvovati in vsak član največje
•	I'-mokratične države na svetu ho pomagal rešiti ta pro-biein.	M I	I II I
Temu IM »zi vu SO se že odzvali dijaki vseučilišča Pen-! vlvania in so vstanovili "bataljon pidelnvalecv živeža" V < nčilišči \,.%v y<irk in Columbia sta storili isto. Ti dijaki I m k 1 o < »slani na farme, kjer jo dovolj zemljo in orodja in bodo |»omagali, da se čim več pridela. Ta vseučilišča računajo njihovo delo na farmah, kakor bi bili v šoli. kajti delo na pol ju jo danes na svetu največjega življenskega pomena.
Ni nevarnosti, da bi živila imela nizko ceno. Obdelaj kolikor moreš in pri|x>ročaj svojemu prijatelju, da stori isto.
J. Rusell Smith.
--ooo---
Francoski spisal Paul Bourget.
i
(Nada! j van je).	]
" Ilvala. gospod!" j.* reki« Ala- t dame Noetsved. ( isto mirno je to . : rekla kakor fanatiki, ki uazunaj < brez kakega iznenadenja v naj- t večjem miru izvrše v skrajni na- 1 pet ust i najgrozovitejše sklepe... "Sicer pa, če se vam tudi ne po-I sreči odgnati r*ltod te policijsko pse. po vein vam. da me ne dobe I žive. Toda poprej jim bom drago 1 plačala svojo smrt... Revolver] je v mojih rokah!"	]
S temi besedami je potegnil?! i revolver iz žepa in ga stisnila na -svoje prsi z neko divjo odločnostjo. kakor kak "outlaw", Človek 1 Izven postav, ki svojega življenja'i ne eeni višje nego življenje dru-'1 gih. — F ranee se je zgrozil v dnol svoj« duše ter jo je prije! trdo za 1 roko.	I;
"Madame". je vzkliknil, "ne. 1 vi tega ne storite! Prisodte mi.'] »la tega ne storite!... Toda. vi \ tega n»* morete umeti... Poslu- 1 šajre! V tej hiši. kamor ste se vi < namenili, prebiva sedaj uboga žc-'i na. moja mati. Ona. je sedaj stan I žena. Pred dve.ua letoma je pa bi-'i la še mlada. P.ila jc srečna. Imela ! j«' moža. ki <ra je ljubila in ki jo i .je tudi on ljubil, moj oče. Živela v sta vedno za blagor drugih, za 1 me. za sorodnike, za prijatelje, za « podložne, za reveže. . . Moj oče i moral po of>ravkih v Rusijo. < Bil j«' ravno takrat v Moskvi, ko so izvršili napad na kneza Konu. va. Kden izmed vaših somišlieni- i kov je storil to. kar ste vi tukaj storili. Igral Je na sre»"o, oilgovo- i rru. da zadene tudi nedolžne. In ] noj t>če je bil eden teh nedolžnih ( Hil je ubit kakor .M. <tee- | n ackers."
"M. St«enaekers ,)♦■ bi' nedn!-l; žen" je odgovorili. * on se je -imenoval. . . "	j,
"Cork; ", ji seže vmes France. ,< "Da. vi to mislili, pa ste se va-*] raji."	j,
' -laz se nisem varala", je za.tr- , ievala tujka, "saj sem imela nje ' irovo fotografijo. .. "	j
"Vi ste se varali", ponovi ; France z vedno večjim po v dar- j kom. "kruto Me se varali, ln ali ] hočete vedeti sad te grozne ztno- < te ' Dve leti je. kakor sem že po- ] vedid, ko je moja mati izvedela. | ono grozno novico in vsi smo bili ]
v	strahu, tla se ji um omra<*i, ta- i ko jo je pobila ta žalost. . To je . vzrok, zakaj sem jaz prihitel iz 1 gradiča. /akaj sem hitel vam na- i sproti, ko seni vas opazil v drevo- , redu. Takoj na prvi pogled sen-spoznal, kdo da ste. Jaz nisem < imel namena va« rešiti, jaz bi bil i vas najraje zgrabil s svojima last- 1 nima rokama. Ne! Prišel sem. da j obvarujem svojo ubogo mater preti groznim udaivem; če> 1»I ena < zvedela, da st» tukaj, ko bi čula' strele, s katerimi se branite, ona bi tega ne mogla več prenesti. Ni-' ma več moči za to. Ta prizor bi1; bil zanjo povod za norost ali saart. Dal sem vam častno besedo' in držal jo bom. Storim vse, kar je v človeških uioeeh, da vas se-| daj ne primejo in da morete ube-' žati. Toda če se mi ne posreči, mi
vi	ne smete biti vzrok grozne ne-' s reve. Da. če sc prične tu kaka boi-ba. če streli poknjo. kako bi tega ne čula moja mati ? Mirno
j vam govorim o tem. dasi me cro-z«-n strah ob jemlje. Mi nismo pet t lese t metrov od gradiča. Moja1 ! mati utegne priti, ona pride..."
On obmolkne. p .*evzet po podo-' bi. ki jo je klical. !iil je še tako mlad. tako nevajen življenja, kljub usodi, ki ga je oropala oče ta, lako malo zrel sza pretresljive* dogodke, s katerimi se je sedaj' boril. Njegove čtttniee so bile pre J slabotne. Grenko je zaplakal. Njegova to\arišiea ga je gledala.' pa »iti ni nič odgovorila. Zdelo se je. da tudi on.i tej grozi ni k6s ' • ker vscdla se je na. stol, kakor d:t i bi sc ne mogla več držati pokon ' cu...	j
Naenkrat se za«"*njo glas sko/i znik. To je bilo dogovorjeno znamenje med Francetom in Petrom, po katerem j- opozoril Franceta, ne da bi vzbudil pozornost mate-' re. Bile so prve besede pesmi Marseillaise... Kakor hitro je čul mladenič to pesem, je rekel: j "Policaji se bližajo, če že niso i tukaj. Peter me kliče, da moram1 v gradič... Treba I»o vse sile napeti. Madame, ali boste p'.wtili. da se vrnem v tej grozni negotovosti?.-. . "
'"Ne!" odgovori ženska, in ka-. i kor da bi se pogovarjala sama s seboj, nadaljuje:
fcpuiHitaiezM odstranjeni
('udezua .ta j mi formata Bolgarskega Krvnega Čaja je napravila H. H. Vor. Selilleka slovitega. Dnevno dobi kupe zahvalnih pisem o«l trpef-ih. ki jim je iKtmagal. kakor je to: Dragi gospodje:—
Trpel sem ita neki notranji holzni, ki ji ne ve m imena in ko sem pričel rabiti ta čaj, takoj je preminula ta neznana bolezen. Iiadi tega si štejem v > dolžnost, da visoko cenim vas in vaše neprepričljivo zdravilo, in toplo prij>o-riičam vsakemu, da drži to zdravilo d<»-mst za vsak slučaj, ki lahko pride. Tri-ložeiui dobite $1.10 za drugo skatljo. da jo imam pri roki. Frank Kukovi«-. 20H Union St.. I^i Salle. 111.
Bodite gotovi, da imate vedno eno 1 škatljo tega čudovitega čaja pri rokah. Vzemite ga zdaj. da boste imeli svežo ] čisto kri po leti in se boste veselili či- . lega zdravja, rdečih lie in lystrih oči. ] Xik.-ir ne žrtvujte svojega zdravja z ! ponaredbami. Preskrbite si originalni čaj 7. podpisom II. II. Von St hlicka na I zavitku.	;
Dovolj z:i 7 meseeev stane le $l.f»0. ] P«»šljite gotov denar, znamke. :ili money order, ali pa ga vam pošljemo <\ «>. ' D. Pripravljen ln garantiran
Marvel Product Company'
Marvel Bldg. PITTSBIKGH. PA.
Ako hočete da ptwiljatev priporočilno. l»otr«m priložita 10 eentov v«t\
:n katerega umoriti ji je bilo na- 1 ročeno, kakor pravijo, po enem 1 izmed njih odborov, tedaj bi ga moral jaz tudi njej izročiti? Ni kakor ne. Človek ne more oblju > biti, on ne more dati rastne bese <le zoper east... Ako se reši odtod z mojo pomočjo, recimo, dobi kakega tovariša zločinca, začne zopet zasledovati generala, da ga u^tr.'li. Jaz pa bi bil odgovoren za njegovo kri. Jaz bi bil njen pravi sokrivec. .laz tega nisem mogel obljubiti s častno besedo. Jaz tega nisem nikdar obljubil. Za hip sem bil v zmoti. Sedaj vi dim popolno jasno svojo dolžnost Moja dolžnost je. da popravim slabost, ki sem jo pokazal pred dvema urama. SlabostNe. -la/ sem spol nil svojo prvo dolžnost, da sem namreč obvaroval matt r prizorov, ki bi bili sanjo morebiti usodni. To je moja najsvetejša dolžnost. Moja mati sedaj počiva in se ne zbudi kmalu. Sedaj sem prost, da izvršim svojo drugo dolžnost: da pobijem tega "steklega psa". Sa j imam to zver pod ključem. Pokličem Petra, pa mu vse raizodeuem. Oba greva tia doli. ona je brez orožja, pa .io lahko zveževa. On jo straži, jaz pa hitim v Thoun klicat policaje. V eni uri je stvar rešena.
Kar odleglo mu je. tako je bil vesel, da jo kar na mah pregnal vse očitajoče mu misli, tla je tako izvršil, kar je sklenil, skoro avtomatično. Kar v hipu zapusti knjižnico. stopi- po stopnicah in stoji | pri vratih, kjer spi njegov slu-, žabnik. Toda tu namesto da bi potrkal, se pa ustavi. Tihota po snivajočem gradiču je bila tolika, t<la je slišal, s kako silo mu polje jsrce v njegovih prsih. Polglasno •[kakor da bi moral ponoviti to, kar
^pije v njegovi duši, reče: ') » "Ne! Tega ne morem storiti.. "|Ti ženska bi me zaničevala in bi \invla v tem prav. ona bi me mo rab zan ičevat i 1..." *
Ugodna prilika.
OGLEJTE SI PABME
V ST. HELENA.
N. C.
Si. Helena, N. C., leži \ bližini velikega mesta Wilmington. N C., in tu imamo še čez sto izčišče-nih in razo rani h farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 jn tudi več akrov Tukaj rodi v«e. in sicer S mo.scv v letu. Podnebje je zdravo in prijetno. ker nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda.
Od že preje označenih farm so prodane št. !♦. n. 12. lf> in 14. T i zdolaj opišemo zopr«t par farm. ki še niso prodane.
Farma št. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 a krov fin-« zemlje. Lepo barvana prikup Ijiva hiša. Mala šupa. Xa prijaznem kraju ob glavni eosti. po-jleg postaje. Vsa zemlja jo izčišče-J na in kakih osem akrov je izora-nih. en del zasejani in to zemljo < • vsakemu lahko priporoči. Cena ^11 -r,0. plača se	."i0 takoj in
])o $172..»'» na leto v petih letih.
Farma št. 19. _ Ta farma obsega 10 akrov. ima prostorno hišo s štirmi sobami, . prijazno pobarvano. Mala »upa. studene-?n mali vinograd. Leži ob glavni eesti, blizu postaje, cerkve in šo le. T1-j akrov fino olwleianih in ostalo je dobra zemlja, katero ■«> lahko š** izorje, i*h potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $11 ">0. plača se $2S7..")0 takoj in .<172 ."0 vsa!it> leto v netili lotih.
Farma št. 21. - Deset akrov fine zemlje brez {»oslopij. Kupoe lahko rabi sosednje poslopje, dti kler si ne zaradi Svoje lastne hiše. Vfs materijal za zgradbo poeeni. Leži na severno stran železnice oi^rtjg ** j milje od postaje, cerkve in ljudske štde. Vsa zemlja je. i/, »"•iščena in polovico izora ne. Ostalo se takoj lahko izorje. ('ena •fcf»00, plača se li!r» takoj in po $7."» na leto v petih letih.
Farma št. 276. — Ta farma obsega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line ž.elcv.nice in je blizu p' staje. Vsa zemlja je izči-ščena lesa. Sedanja cena je £700, toda nadaljuje se r delom in prištelo sc ho Sc strdke za razne naprave. Pogoji; eno četrtino na-ptoj in o:ttanek v letnih obrokih v polih letih.
Knakih farm je na izbero in 1u-
t.H imamo mnogo zemlje zn pašnike. katero zemljo našeljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo.
Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MaeRae & ('o. in na zemljiščih j-? ^\lr. L. N. Johnston .superintendent kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem Kraju. N/imen družbe je. da se vsak sam prepriča in potem šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z mešetarijo. Take potrebujemo. pa nobenih drugih, ker za zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi in tretji torek v me-secv. je znižana cena za vožnjo v/. Washington.*!, i). C., do St. Helena. N. ('.. in stane ie $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odločiti- za obisk na farme in želi1«; kaka nadaljna pojasnila, nam pi site in mi vam bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli.
North American Farms Assn.
(Inc.)
17 Battery PL. New York. N. Y.
I&ČE SE MOŽE
za delati v usnjarni. Dobra plača, stalno delo.
C. Moensch Song Company, (13—4 v d) Gowanda. N Y.
Carjeva družina v pregnanstvo | Washing-ton, D. :<0. aprila. —'
l rad no *e por«»ča, tla se je ruska
provizorična vlada odločila, da iz yene od-Mavljeticga carja in rarico ter ujiijine otroke. Dežela, karaoi j jih btxlo pregnali, ie ni določena.
Angleška sc je ponudila, da sprejme carja iu njeg-ovo družino. Angleška je od Rusije dovolj od dal jena, da car ne bo mogel vplivati na rusko politko.
Susa v New Yorku.
Prvič v zgodovini bo New: York; pričenši jutri ob eni popolnoči naprej vt,ak dan suh do šestih zjutraj. Ta ukaz je izdal newyoraki župan Mitchel.
I •
Kje je sestra?
POZOR ClTATELJI!
HIPN0TIZEM
Cena knjigi je s poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA P. O. Box 1611, New York, N. Y.
Zadnja novost.
Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tadi razno likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja s mojimi izvlečki. Poiiljam & steklenic za »1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, tistojfte. bolj-»s io vo£ kot polovico cenejfte pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjib
F. P. Barton pile:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zadelati pijačo. Lepo se vam zahvalim io vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite ie itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je ]hdo, de je blago v resnici hvale vredno.
Pilite na:
Z. JAK8HE Bm 3U Nertk Dia^MSutioa,	PITTSBURGH, TA.
Kabareti na Broatlwayu bodo vsiiko noč ob eni zaprti, ravno tako tudi zadnje sobe pri trostilnah. ki ^o bile o«lprte do.zdaj navzlic prepovedi. Pravice za celo noč se ne bodo več izdajale.
Policija ne pričakuje nikakih izjrredov vsled nove posta ve: vsi policisti so prejeli naročilo, da naj pazijo, da bo poprava izvrševala.
Plaz v Švici. x
Davoz, Švica. 30. aprila. — Snežen plaz_je_podsul nek vlak ki je vozil ft I^and^uard v Davoz. I Mnocro ljudi je bilo ubitih, osem 1 oseb so potegnili izpod razvalin.
i4NV! To bi ne bilo prav. Tudi Irugi imajo do nas praviee. T
Tedaj pa hitro zagrabi za revoi-*er. jM zamahne proti Francetu n reče:
"Nate. vzemite jae sem vam »bljubila, tenia če imam revolver, ie vem. če bi zmeda toliko moči. la bi držala obljubo. Dolg imava deu do drugega, jaz ga vam pla-am... Toda storit", kar morete, la me ne zalotijo. Bila l)i brez »branibe. in kaj takega doživeti, »i bilo zame prekruto!. ..
IV.
Dve uri j«' že minulo od tedaj, ;o je France čutil. kako mu jc-resnemu se in strmeeemu z.Jt» til iz stisnjene roke mo.ilkine v tjegove roke revolver, orožje mo-ilkino — še gorak od strastne ročice — dve uri je bila Madame Coetsvcd že zaprta v kopališki ;abini. Mladenič je zaprl vrata ;abine. pustil pa je nasproti v ratih paviljona ključ od zunaj, :o ga je poprej zaklepajoč dva-:ra* obrnil. Ker se jo iskanje vlilo hitro, bodo najbrže policisti a k o-le sklepali: '*Ta kiosk je za->rt od zmia.j in ključ je v vi-atih. '»re.j tu notri gotovo ni morilak." uiko hi bil mogel ud o misliti na i*. <la bi bila s kom o tem dogo-orjena. Toda kaka posktušrga l«i lila za Franceta, ako bi kljub te mi stvar natanko preiskali. Ali i ne padel sum lahko nanj? Na
0	on ni pomislil. Sploh pa jc bilo torjeno vse v laki naglici, da je oruaj prlšei pravočasno, k > .so tirje policaji iz Thoffna bili prav na ptd pota med parkom in ■radičem.
Znano nam je. kaka nesreča e tudi	zadela, gospod de
lessav", je odgovoril na prva po-asuila načelnik policajev. ' Tudi
1	ste bili žrtva teh zlodjev. lio-je boste zato razumeli. nejzr> vsnl: Irugi. da treba na vsak način pokazati. da tako ne sme biti. Ta enska mora biti tu nekje ob je-, era. Mi moramo vse 7>reiskati, to j e naše povelj«. Totla ker je vaša' nati tako bolna, ne bomo silili v ob o. kjer ona prebiva. Prepričali smo, da pri p jej ne bi našli mo--ilke... To je vse. v kolikor 100-em ustreči vašim željam."
Kakšne trenutke je užival sin 10 trili besedah, lahko uganemo. ;klenil je. da ostane v knjižnici loleg svoje matere. Povabil jo je. :akor se je to večkrat zgodilo, da ta igrala na karte, in sicer zato. ;cr se je bal, <la mati utegne si-Lti na sprehod v park, ali pa da >i >la v kako drugo sobo v gradili. Igrala sta in on je imel toliko ile v sebi. da je sledil prav na a lično igri. a srce mu je vstrepe alo pri vsakem šumu, ki se je za-ul okrog hiše. Toliko hujše mu e bilo. ko je slutil, da policaji oda i preiskujejo zunaj po gr-tiovju. T«»da ker so bili zidovi de->eli in ker je zvesti Peter dobro »azil. se ni nič opazilo v knjižnici, co so policaji stikali po dragih obali.
Dovršila sta igrt». Madame de }essay je šla v spalnico. France »a ie navadno še ostal buden do najste ure in je skušal sicer tudi nater pridržavati. ker je okoli >olnoči trpela hude napade, ni reč zaspala in je morala uživati .* ta namen omot na zdravila. Sin ieer ni bil za to. a tnveoj i i je sam >onudil klora la. ker si je mislil, la je to nocoj zanjo manj nevar-10, kakor pa če bi ne mogla za »pati in bi bila po kakem ropotu 1 * i strahu še bolj razburjena. Tuli on je vsak iiip pričakoval kaj 1 ude ga.
Koučno pa je vendar prišel v »obo služabnik ter mu naznanil, la so je vse sročno izšlo, bolje ka-<or sc je moglo sploh pričakovat'. Ko so policisti vse preiskali po <obah in v grmovju po parku. s«, idšli. da so še prišli 11a vlak, ki j" nalašč nanje čakal v Thounu.
"No. to bodo veseli potniki, ki 40 imeli zaradi teh policajev toliko zamude!'' jo modro sklepal duga Peter. "Večkrat se človek jezi nad kako stvarjo, ki bi bila njemu v prilog. Tudi nam je mno-£»o na te-m, da uhijo takega steklega psa.. Najbrže so videii žensko v Munsingenu. pa so po pomoti mislili, da je pri nas. Ko bi gospe bilo, bi jaz obžaloval, da je 11! tukaj. Popolno pravično bi se mi zdelo, da bi enega od teli prokletih ruskih nihilistov zgrabili uprav v Tiisi mojega generala. Mislim, da bi bilo to zanj zasluženo maščevanje..."
Te služabnikove ba!»ede so bile prav priproste. privrele so mu \? dušo, kakor je mislil in čutil. Na kina pa so udarile kakor strela s toliko silo, da je dalje časa zrl ka kor okamenel. Zdelo se mu je, da vidi pred sefaoj podobo svojega očeta, one razdrobljene kosce, k
OLAS NARODA, 2 MAJA 1917.
|V i
jih je bomba v Moskvi še pn^la ^
pioteti sina in mat ere-vdove', ^d
kar je zagledal Mme NoBtjp.-jil v
drevoredu in spoznal, l<do O je. S(!
ni imel več druge misli kak»* to,
kako odvi-nc od matere nev^nost,
katere groza ga je skoro i uma l>»
spravila. To je bilo 0110 aše.vno ^
stanje, v katerem bolnik,ki trj^i hJ,
na strašljivosti, vidi le e^> stvar zn
ono. ki se je boji. Ako ? ta gro- ,io
zeča nevarnost o<Lstran?na, te- ne
daj se šele zbudimo i svojega r"
strahu in naše dušne s4e stonbjo
, . .	, . ' Uk
zopet v ravnotežje, t daj pa se JO
čudimo sami sebi kake epileptik n (božjasten človek) polrizi. katera ga je potegnila s serij z 11 opre-magljivo silo.	).'
Policisti so odšli, ti da bi bili našli morilko. Mati h bila sedaj f.\i več v nobeni nevauostl od te i* strani. Razburjenje tega popol- čn dneva in zlasti zadfih dveh ur 3UI ■se je razpršilo. Poletij se je se- p daj mladeniču >pokaal tak, kakr- ,„, šen je bil v resniciJOpomba slu- D. žabnikova mu je 1>%. zadosti, da 1 jo moral priznaiti dvojno hudo.- jj On Frane de Bessay sin generala de liessaya, po nepižnem umorjenega od ruskih niilistov, 011 je i»« vsprejel v svoje zretje eno od teh revolucijonarjot! On Franc :I de Bessav, veren sk pobožne ma-t ere. ki ga je žc le.prostovoljna lz slaba misel begala, 011. ki se je 111 spoved o val, da je zsiemarjal svo-je neznatne dolznoti. da je trdo govoril s služabnikfu. da je pre-več poželjivo uživa jedi, on jc tr pomagal morilki, la je. varala ^ sod ni j o. da je "steiel pes1', ka- /A kor je surovo, a poy>lnotnm opra- u vičeno reekl Peter, lofrel ubežati 7A pravici, ln razne pdebe so mn !> polnile glavo ter nu kazale, kaj 1,1 je storil in kaj morale storiti, ta-ko živo, da je skon obnemocrel ^ vsled očitkov.	^
"Ta Steena««kers, Vi i;a je 1a ^ ženska umorila", si je rekel, j "ima morda sina. Kajbi mislil ta ' sin o meni, ako bi v«dol za to ' ^ Kaj bi bil jaz mislil o .tiem, ki bi bil skrival morilca mo.fga očeta ' ^ Kaj bi mkslil jaz o taktni, ici bi , zaznal za kako tatvino ln pozna? -tatu, pa bi ga ne ovadil ?— In kaj 11 ji* tatvina v primeri z imorom ^ Saj se»n imel dovolj srofetev za- , braniti. cLi bi «e mati nrtrazbur- T jala, da bi ničesar ne si isti a. Dai bi bil zapreti vrata v gndič in j -poročil bi bil Petru, naj <*e opo- ^ szorit policaje, da je ženskaskrita v parku. Oni bi šli tja, 011a bi jih ^ videla in bi bežala. Kam7 Cotovo proč od gradiča. In če bi oilistre
v
Ijali. bi bilo to že daleč prefc od
gradiča. Mi pa bi materi reki, da
je gotovo kak prepir 11a cesti..,T .....	"n
Te možnosti, ki mu jih je pCra- ,,
jala njegova domišljija, so se udcjst-vovale v njegovem dtnti y kt»t resnične, ko sc je oprosti! prejšnjega strahu; a sedaj se ie lotila druga kriza manj izmi1 (j «lj<-na. a tem bolj žgoča. Te potlo- s be so mu postale tako neznosne.R. da jc stresel »/> glavo, kakor bi se , jih hotel otresti. Zakril je z roka-J ma svoje oči, iiocl 11 je po sobi ter • irlasno klical sam sebi: "Ah, kak- ] šen otrok sem!" Zatem, ko so se', mu te ideje poostrile in ubrale J-drugo ]K)t, jo dostavil: L>a, kak-| št-n ot.rok '. .. Toda prepozno je bilo o tem razmišljati. Ta ženska' je še vedno tukaj in ona ne smel tukaj ostati. Jaz sem ji dal bese 1 tlt). To je dejstvo. O dani besedi .se človek ne razgovarja, dejal mi je vedno moj oče. dana beseda se" drži. Jay. sem obljubil tej ženski, da storim vse. kar je v mojih mo-čeh. da jo rešim. Začel sem, zato moram tudi končati. Da. končati moram. To se pravi: jaz jo mo-' ram prositi, da zapusti Stockhorn' in tla jo podpiram pri njenem po-J begu. Da. pomagati ji moram, to je treba. Peter mi je že jasno po! svoje povedal, kaj bi 011 storil ž njo, ko bi vedel, da je tukaj...! Prva stvar je torej, da se je čim prej Lznebim. Vsi domači treba da gredo spat. Oestokrat je on sam' ostal buden, eital ali pisal pozno' v noč v knjižnici. Ako bo torej on čul, ne bo to vzbudilo nobenega suma. Zato pozvoni in naroči družini, da lahko gredo počivat,' 011 pa počaka nekaj časa in posluša korake po stopnicah in ka-' ko se zapirajo vrata. V te-m čakanju šinila mu je urno misel v glavo, o kateri je začeJ razmišljati. Kakor hitro se je je zavedei takoj ga je obvladala. 1'gajala j-; živo njegovi naravi in njegovi vzgoji.	j
' Da, jaz sem zastavil svojo besedo. Toda, ali častna beseda tudi velja za. ljudi, ki so sami sebe postavili nekako izven postave?... Tako bi tudi jaz, ako bi me bila ta ženska pregovorila, da ji ob-j ljubim s častno besedo, moral pomagati iskati onega Gorka, kate-i rega je mislila, da ga je umorila
[p)
Jugoslovanska

Katol. Jednota
m
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minn.
sedež v ELY,. MINN.
G LA VRI URADiran: ffedaednik: MTFTAMTi BOVANŠEK, R. F. D No. 1, Conemaafk, Pa.
Fodpredjednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Are., Loral*. Ohio.
•Umi tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Mina. •lavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mina. Blagajnik N. 8.: LOUI8 C08T1LL0. Salida. Cola,
VEHO VITI ZDRAVNIK:
Dl. JOSEPH V. GRAHEK. «43 Eaat Ohio Street. PitUburfS fib
XADZOSNTKI:
JOHN GOUZB, Box 108, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago EL
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittabnrgh, Pa.
FOROTNIXI: •■O. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN BUPNIK, Box 24, 8. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
IOSEPH PLAUTZ, Jr, 432 — 7th St., Calumet, Mlek.
JOHN MOVERN, 483 Meaaba Ave., Dulnth, Minn
MAT. POGORELC, 7 W Madiaon St, Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKBABEC, Stk. Yd«. 8Ution RFD. Box 17, Denver, Colo.
WtANK KOCHEVAR, Bofc 386, Gilbert. Minn
Vd dopisi, tikajoči uradnih tadev, kakor tndl denarne poAiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-»ošbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odjralo.
Društveno glasilo: "GLA8 NAROD A "B
Rodlunska sreča.
L. N. Tolstoj.
(Nadsl.iranje).
IV.
Pričel se je gc<iiM)jniaki post in fategadelj s«' nihče v hiši ni ču-<itl mojemu pripravljanju k spovedi. »J ."'	,
Sergij Mihajlič po eele Tedne ni prihajat k nam in jaz se temu1 nisem čudila niti se bala. ali jezila se na to, marveč se k«» celo ra-»Iovala da ni prišel. PričaKovala pa ».♦'in era tem eotoveje na moj
»V	i
\ t«•(leti sem rano vstajala in med tem, dokler no za p rezali ko-1 nje, »U sem .e spreliajat na aJ dovnik ter premiiljevala grehe poprejiinira dneva in pomirjala.; kiij mi je »edaj storiti, da bi se dunes ne prevesila f Takrat sej mi je zdelo lahko, hiti po vfcem —: br«"z grelui. Zdelo »e mi je. da k temu treba le malo resne volje. J
Ko so bili konji že napreženi j vse<lis st iu s Katro, ali z dekletom v kočijo in peljali sve tri vrste daleč v cerkev. Do*pevai t je. spoHMiila	s.-. 'Ia eerkev moli
/a v<e one, kateri ' s strahom bo-' yjim pristopajo pa sem tudi s takim čustvom v srei prestopila cerkveni praer. ^	j
\ cerkvi v tem »'asu ni bilo vt*č neeo po deset ljudi in sicer affolj! kmetov, ali služabnikov, ki so se postili. Na njih ivozdrave od zdr a-( vila sem iim prisrčno in prijatelj-1 ski in z nekakim i>onosoin v srei šla sem k cerkveniku. doslnžene-mu vojaku kupila avečo in dala io eerkveniku. tla jo prižgf ter jo potem postavila pred žrtvenik. — Skozi velika vrata bile so videti na oltarji prepfoge, ki jih je vezlaj moj« mati; nad steno svetišč* dva j anirelja, ki sta se mi- videla takoj mala. kakor sem bila jaz nekoč in golob z zlato zarjo, ki me je vsik-dar tako zanimal. Pod korom na ženskej strani, stal ie krstni kamen, pri katerem sem videla kr ščevati tolikanj otrok naših kmetov in kjer sem bila tudi krščena sama.
Potem se je pokazal stari duhovnik v obleki, katero je dal iz-gotoviti moj pokojni oče in služil ie službo božjo z onim istim trlasom. s katerim je — odkar se ga spominjam — v našej hiši oprav ljal božjo služIm, krstil Sofijo in služil maš«* zadušniee za pokojnim očetom in materjo. Isti hripavi glas pevcev č»l se ie s kora in o-na ista starka, katero sem videla pri vaake j bo/.je i službi, stala je sključena slonevši oh zidu ter ple dala s solznimi očmi na neko ^veto sliko in Šepetala tiho s svojimi brezzobnimi ustrni molitev.
To vse ni btfo nič no vera zame Pazljivo sem poslušala duhovnikove besede in odgovarjala ns nje k "potrtim *reem. in če nisem
česa razumel« prosila sem Boga
> ti.
ti. niti premišljevati aH razumeti svoj lastni Čut.
.Mislila sem na veselje cele rod-bi ne. na besede, s katerimi bodo hvalili t etra. ki jim je denarje tje položil in bilo mi je žal, da jili nisem oddala sama. Mislila .sem dalje na to. kaj bi porekel Sergij Mihajlič, ko bi zvedel o mojem dejanji in veselila sem se. da tega ne bo nikdar zvedel. In taka posebna radost me je prevzela, bila sem ppvsem prepričana o popolnosti svoji in vseh ljudi, da sem že z večjim pomilovanjem gleda-la na-se in druge ter se mi je ee-lo misel na smrt dozdevala le kako srečen sen.
Smijala sem se. molila in pla-kala ter vse na svetu v tem hipu gorko ljubila. Med službo božjo čitala sem evangelje in vet In o ra zumljivejaa mi je postajala ta velika knjiga. Vedno bolj in bolj mi je segal v srce nauk o Bogu in uk Krstimo v dozdeval se mi je vedno vznesenejši. Po čitnnii te knjige bilo je še le okolo mene vse jasno in prosto. Rekla sem si. da je težko slabo živeti, pač pa pri rojeno ljubiti vse in biti ljubljen od vseh.
Vsi so bili meni tako dobri, trudili so se, Ia bi me razume1?. m: ustrezali in me ne žalili. Ka^erš nn «>em bila sama. .takosni so brli tudi drugi z menoj. Premišljevala sem, katere neprijatelje imam ki jih moram pred spovedjo pro >iti odpuščanja ter spomnila se da sem se jednej gospej lz naš' ^soseske pred drugimi smejala, k' ie tu« 1 i zategadelj nehala zahaja ti k nam. Pisala sem ji torej pi smo, v katerem sem io prosil." odpuščanja. Kar mahoma mi j. odgovorila in mi v pismu navaja la, da je le ona vsega kriva. Jokala sem se veselja, ko sem čitala njeno pismo, ki me je ta čas take ganilo. Plakala je tudi moja doj ka, ko sera njo prosila odpušča nja.
—	Zakaj so vsi ljudje tako do bri proti meni ? S čim sem zasluži la tolikdfcne ljubezni? — vpraša la sem se in nehote sem se sporni njala Sergija Mihajliča in dolgo sem še mislila nanj. Nisem mogla drugače in nisem smatrala tega za greh.
Ali sedaj sem drugače mislila o njem. nego v one j noči. ko sem prvokrat začutila, da ga ljubun Mislila sem nanj, kakor na same sebe, združevaje ga nehote z vsa ko mislijo o svoji bodočnosti. — Čutila >».'111 se mu sedaj enaka minil je njegov nadmočni vpljiv ki me je navdajal s spošt ova njen do njega. Sedaj sem raiuiiela vse kar se mi je poprej v njegoven. obnašanji dozdevalo čudovito. Še le sedaj sem raumcla, zakaj je re kel, da obstoji i>rava sreča samr v tem. da živimo za drugr in o dobravala sem to iz globine svoj« duše. Rila sem prepričana, da bi midva našla drug v drugem tiho brezkončno srečo.
In pri tem nisem marala poto \anja po inostranstvu, ne dru štev, niti posvetnega blišča, mar več imela som v misli po vsem — drugo, tiho rodbinsko življenj« '„' na deželi z neprestanim žrtvovanjem, z vedno vzajemno ljubezni jo v priznanji dobrote in pomoči božje previdnosti.
Na svoj god bila som pri obhajilu. kakor sein bila namenila. — Bila sem tako srečna ta dan. df sem se vračajoča iz cerkve bab življenja, bala vsake ganitve. vse ga, kar bi mi moglo razdreti moje srečo.
Ali komaj sem stopila iz kočije. kar je pridrdral po mostu zna ui kolesej in videla sem Sergija Mihajliča. Pozdravil me je in vsa šla skupaj v dvorano. Nikdar od tistihinal, od kar sem ga poznala. nisem bila tako mirna in samo-svestna_ proti njemu, kakor tega jutra. Čutila sem. da se je nahajal v meni. ves novi svet, katerega on ni razumel in kateri je bil višji od sveta njegovega. Nisem čutila v njega navzočnosti niti najmanjše zadrege. On je brez dvoma razumel, od kod je to prihajalo in bil je še posebno nežen dober in spoštljiv do mene.
Pristopila sem k klavirju, ali on mL ga je zaprl in shranil ključ v žep.
—	Ne kazite si svoje dobre volje. — dejal mi je. — sedaj imate v duši godbo, katera je lepša nad vse druge na svetu.
Bila sem mu hvaležna za to, ali ob enem mi je bilo nekako neprijetno, da je tako lahko in jasno i razumel vse. kar bi imelo ostati * samo v moji duši, tajno vsem. * Pri obedu je reke!, da mi je * prišel sreče voščit in se poslovit * kajti jutri odpotuje v Mosvo. To < reksi obrnil se je h Katri ter me skrivoma pogledal kakor ds bi se bal, da bo opazil na meni izraz ia
zadržal me je t»-r položil svojo roko na mojo.
—	Čakajte malo. prosil p* -tresočim glasom. drugi pa pravijo. <1a se i»- užalila nad njim, tla si je reviea. ne poznavajoča življenja m ljudi, domišljevala. da ga vendarle more ljubiti in j«* privolila postati njegova žena. A on — izgubivši razum, verjel je. — verjel, da se mu življenje začenja pomlajevati, ali ona bo še le pozneje spoznala, da ga je prekanila in da je prekanil tudi on njo. Nu. ne govoriva več o tem. /vršil je. očividno brez moči. da bi dalje govoril ter začel j hoditi gori in doli.
Dejal je '*ne govoriva več o teni". ja/. sem pa videla, da z vsem hrepenenjem svoie duše pri čakuje moje besede. Ilotela sem govoriti, pa nisem mogki. nekaj me je dušil. Ozrla sem se nanj: bil je bled in dolenja ustna'se mu je tresla. Bilo mi ga je žal. pa sem otresla raz sebe moro. ki mi ni dala govoriti ter začela s tihim komaj slišnim glasom:
—	A tretje rešenje? — rekla sem in beseda mi ie zastala.
On je molčal.
Cez kratko pa sem nadaljevala
—	A tretje rešenje je. da je ni ljubil, marveč jo onesreeil... one sreči!... pa si še domišljeval. da sme to storiti, oditi in se še ponašati s tem... Vam. a ne meni, bila je vse to šala... -laz sem vas ljubila že od prvega dneva! ponovila sem in pri besedi "ljubila"' preobrazil se mi ie gla-. v divji vzklik, da sem se «_r;i kar prestrašila.
On je še bledejši stopil meni nasproti, usta so se mu še močneje tresla in dve solzi sta mu kanili po obrazu.
—	To ni bilo lepo! — zakričala sem skoraj, čuteča, da me gorke. zadržane solze hote zadušiti. Hotela sem vstati in oditi, ali on me ni pustil, (ilava njegova ležala je na mojih kolenih, poljubljal j<-moje roke, ki so s<* mi tresle in njegove solze kapale so na nje.
—	Moj Bog. ko bi bil to prej vedel! vzdihoval je.
—	S čim sem si to zaslužila ? -govorila sem sama v sebi in >rre mi je plavalo v blaženosti, v čisti sreči, katera je preminila že davno in se nikdar več ni povrnila.
Cez pet minut poznej pohitela je Sofija gori ii Katri in, kričala l>o vsej hiši:
—	Naša Marica hoče vzeti Sergija Mihajliča.
(Dalje prihodn'i.' >
losti. Toda jaz se nisem začudila niti se prestrašila, marveč povprašala. na kako dolgo odhaja. — ker sem vedela. «la bo to sam povedal in da ne bo niti odšel.
Ne vem si pojasniti od kod sem to vedela. Ali ta znameniti dan zdelo se mi je vse jasno in od krito, kar je sedaj in tudi kar še bo. Nahajala sem se v nekakem blaženem snu, v katerem se mi .i« dozdevalo, da je vse že zvršeno kar bi se zgotiiti moralo — tako da sem vedela kaj in kako bo se vse izišlo.
Sergij Mihajlič ie hotel preeej po obedu oditi; ali ker se je Katra. utrujena po svojih opravilih vlegla, moral je tudi on počakati da bi se prebudila, da se more / njo posloviti. Pa ker je bilo v dvorani soparno, podala sva se v hladuik. Komaj sva vsedla. zače-ia sem popolnoma mirno govoriti ) tem. kar bi imelo določiti oso-ilo moje ljubezni. Sama ne vem kako sem mogla tako mirno, jas no in odločno se vesti. Zdelo s« mi je. kakor da bi ne govorila — iaz, marveč, kakor bi nekaj d nize ga. neodvisnega od moje volji govorilo v meni.
On mi ie sedel nasproti, podprt t roko ob ograjo ter potegnil k sebi bezgovo vejieo in odtrgoval ž nje listje. Ko sem začela govoriti, spustil je vejieo in podprl glavo ob roko. To je moglo pome njati. da je ali jako mirer,_ ali pa iako razburjen.
—	Zakaj odpotnjetef - povprašala sem ga pomenljivo in po-"asi, zroča mu naravnost v oči.
On mi ni kiualo odgovoril.
Imam opravke. — odvrnil j čez malo časa ter pobesil oči.
Vi |e»a s«*in, kako težko mu j bih« na moje naravnost no vprr šanje odgovoriti kaj neresnične ga.
—	Slišite. — dejala sem, — v /este dobro. ka*košen je današnji lan za-me. (dede nin »gih reči m ie ta dan velevažen. Ako vas pt vprašam, ne vprašam zgolj zate zadel j. da bi vam javljala svo. tiamen (vsaj veste, da sem se pri vadila na vas in da vas imam ra lai. marveč povprašam zato. kei no ram vedeti, zakaj od pot ujete?
—	-Iako težko mi je odgovorit .'am istino. zakaj odhajam. Tč eden sem mnogo premišljeval c
vas in o sebi in odločil sem se, d? moram oditi. Vi veste zakaj in a io me imate radi. ne boste me da je povpraševali.
Otrl si je čelo z. roko in zakril : njo oči.
—	Težko mi je odgovarjati.. *'i to itak razumete.
Srce mi je začelo močno biti.
—	Ne morem razumeti,— zatr-lila sem — ne morem; odkrijte ni to. za Boga, odkrijte mi na juho današnjega dne, povejte ui istino. Vse hočem mirno slišati.
Na to j<> vstal, me pogledal in vnovič pritegnil vejico k sebi.
—	— izgovoril je po kratkem premolku s tresočim glasom. — akoravno je to bedasto, ako-ravno ni moči tega z besedami povedati. dasi mi je tudi težko, po-' > ^ * * s i A • a ^ - -j
•
skusim vender, da vam to Vojas nim.
K«> j»> izgovoril, videlo s«* mu j, na lici. da ga teži neki bol.
Nn 1 — povprašam ga.
Predstavite postaranega življenja sitega človeka, katerega' hočemo imenovati A. — rekel jr I — pa mlado, srečno devo. katerej je ime B. in katera še ne pozna' ni ljudi, ni življenja. Vsled neka-' terih rodbinskih razmer jel jo je' imeti rad kot svojo hčer in ni se bal, da bi jo ljubil kedaj še dru-i gace.
Sergij Mihajlič je umolknil, a' jaz tu«li nisem nič odgovorila.
—	Se ve. A. je pozabil. — nadaljeval je urno in odločno, brez da bi se ozrl na me. — da je B. še tako mlada, nje življenje za njo zgolj še igrača, da jo bi ljubil š^ drugače in da bi njo to veselilo. Omamil se je in naglo začutil. da se drugi čut. težek kot pomilovanje, vzbuja v njega duši in prestrašil se je. Zgrozil se je. da se bodo razdrlo njijne poprejšnje prijateljske razmere rer skle nil oditi poprej, nego se tn uresniči.
Izrekši te besede, začel si je /o pot otirati z roko oči in jih je pokril.
—	A zakaj se je bal ljubiti drugače? rekla sem komaj slišno, premaguje svojo razburjenost.
Olas mi je bil miren, ali njemu se je gotovo zdel šaljiv. Odgovoril ie /. izrazom bolestnim, skoraj razdražljivim :
r — \i ste mladi, a j;iz nisem... . am so ljube igrače, a jaz potrebujem česa dmzega. Igrajte se a ne z mano. meni bi pri tem ne »Ho dobro in tudi vi bi se tega »ozneje kesali. — Sieer pa je vse o brez smisla in vi dobro veste akaj odhajam: toraj ne govori-*a več a tem. prosim vas.
—	Ne. govoriti hočeva; — odvrnila sem in glas se mi je tresel. — Recite mi samo. jo je ljubil, ili ne?
On ni odgovoril.
—	Ako je ni ljubil, zakaj se je ■gral ž njo kakor z detetom? — vprašala sem dalje.
—	Da. da! A. je kriv. — odgovoril je urno mi jwsegsi v bese-lo. — Ali vse ie bilo končano in razšla sta se, kakor prijatelja.
—	To je strašno! Kaj. mar ni druge rešitve?
Komaj sem izpri govorila te be->ede. žt^ sem se jih prestrašila.
—	I)a. je, — odrekel je on. za-j kriva je svoj ganjeni obraz in zroč. naravnost meni v oči. — Sta dve različni rešitvi. To«la za Boga. ne segajte mi v besedo ter me poslušajte mirno in razumeli me boste.
Vstal je, prisiljeno se nasmejal ter nadaljeval:
—	-Tedni pravijo, da je A. — zblaznil, ker je B. nespametno ljubil in ji izpovedal svojo ljubezen. Ona se mu je tudi le smijala, ker ujej je bila to le zgolj šala. a zanj pa .je bila to usoda celega z.ivlje-nja.
Zgrozila sem se in hotela ga za-| držati, hotela mu reči. da za-me naj ne govori tako laskavo, toda A A Šk fr A A -
liad i»i i/v.'<!«•! rw sv«»ji-t».-, svaka .MillAKLA VKlill. IV- d tremi b«t» s<- j«, nahajal nekje v ('!u. cagu. Prosim rcnjrm* roja k t- <"••• kdo ve za njfgov naslov, naj mi naznani, ali naj s>> pa snit. javi. — Michael Lavreučič. B«-x s, < lak m on t. \Y Va. 2-4—"i
IŠČE SE DELAVCA
za delo v •'Vardu" in " Ben e house". Plača šls na ;;<den ter fMirno delo na dan. Nadalje se j.o trebuje delavce za "Split 1» muh". Plača po $1:1 in	po^znanj'«.
Omoženi. ki slabo delajo, imajo prednost.
Anton Miller.
No. L':»ti. Whitehall. Mieii.
1 _'—:»
Kje j,.».\l VRI.IA TCRK ' Prosim, da s* mi oglasi.	p;: j<,( ,
izme<l rojakov ve /;i oji- na slov. da ga mi naznani spolu čiti ji imam nekaj važnega Martin Antoneič. 102tl V Str.*ct. Cleveland, Ohio.
Dr. KOLER,
638 Pcbd Ave., Pittsburgh' Pa.
Dr. KoJtr I« ujatarejoi »lo-
Ttuikl xlnTiilk,
• 0 • • IJ all ■ t
v Flttabunrtta M Jm» llletno frakio t idrtT-ij«nju tajnlb mo tklb bolezni.
Sifilis all ta-•trupU«oJ« krti
«dr»Tl • rlaaoTl-tim D ft |« lnim«l dr. prof. Brllcfe C« Ima t« mozolj« ali mchurCk« po ta-l«au, t gTlu. Izpadanj« las, bolečina v koatah. »vidite In Izčlatll vam bo kri Na eaJcajta. ker t« bolazen m*> nelaaa.
Isgubo ■•mena nenaravnim potom, zdravim v par dnah, kapavac ali tri par io tudi vaa druge poaledlc«, U na-■tan c Jo radi Israbljlvatija aameca aeb«
Butanje cevi. ki vodi la mehurja oa-dravlaa t kratkem tan, Hydroealo al) kilo oadraviH T II uraU In al ear bra* operacija.
Bolezni mekarja. ki povzročijo kola 71n» v kritu In krbt« tn vCaaik tudi pri (puMan)u voda. ozdravim a (»to volarvo.
Raumatlzam, trganja, bolečina, ata klina, arba^o, ikrofla In drua« kotna bolezni. Id naatajejo valed nečiste kr»1 ozdravim v kratkega tate i» nI potreb no i*«atl
NAZNANILO.
( enjenim rojakom v Wiscousinu 11 a t nan j a m o, da jih bo t kratkem i biskal nai aastopnlk
Rada bi izvedel za naslov JOSIPA CON T K L. Doma je iz Cala pri Št. Petru na Krasu. Prosim, da se mi nemudoma javi na naslov: John Žagar. Box IT. CliannLng. Mieli.	1-}—"»
Had bi izvedel Zii naslov FRAX ' K A in JAKOBA CVITKN tet ANTONA MIHKLČIČ*. Pre«: desetimi meseci smo bili skupaj v West Virginiji ('o kdo ilzmed rojakov ve za njih naslov, naj mi naznani, ali naj se mi javijo. — Frank Mleknš, Box 70. Cileucoe, Ohio.	(2-4—f«)
Mr. Janko Pltško,
ki je pooblaiČen sprejemati naročnino ra "Glas Naroda" in isdajati tozadevna potrdila. —■, Upati je, da mn bodo ill rojaki v, vteh oii-rih na roko-
OrednUtro.
XESIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE 1
$200.00 se bo razdelilo v gotovem denarju.
DUNBAR se nahaja v okrožju kjer je
30 miljonov dolarjev državni arsenal,
DUNBAR vam nudi dvesto cfolarjev $200.00 darovi v gotovem denarju za najboljši, najkrajši in najpopolnejši OPIS, ki ga more eden dati
od tega krasnega mesta, mesta napredka in sreče:
DUNBAR!! I
Pišite takoj po podrobnosti na:
DUNBAR LAND CO. G. A.
Box 801	CHARLESTON, W. VA.
I	<
i i

OLA* NAHODA. 2 MAJA PJ17
j naj mi razbistri slabi um. Ko so *e eitale molitve- kesanja. spominjala «em se vse svoje malodsti in ta detinska nedolžna doba mi ie bila tako «"rna pred sedanjim t stanjem moje duše, da so se mu vdrle >olze jn da sem se zgrozila nad seboj; ali čutila sem pri tem. da se mi lw»do o^lpustili vsi grehi naj bi bdi še tako veliki, da mi je bila zboir tega spoved še sladkej-ša. —-
Ko je svečenik na koncu maše rekel: "Blagoslov božji hodi y vami!" — pa mi je bilo. kakor bi me bilo v trenutku prevzelo čustvo onega blagoslova, kakor hi mi bila neka luč in toplota ob enem napolnila srce.
Ko se je bo/ja služba končala pristopil je duhovnik k meni in povpraša! me, ako je treba, da ho-<*-e priti k nam opravljat večernih molitev; pa pohlevno sem se mu zahvalila na tej skrbi in rekla. da hočem zopet sama priti v eerkev.
—	Sami so hočete potruditi? — i začudil se je on.
, In jaz ni=^m vedela kaj odgo-jvoriti, da bi se ne kazala — po nosne.
| Kadar me ni Katra spremljala pošiljala sem vedno pred službo | božjo voz nazaj in šla sem peš-<lomov. Ponižno sem pozdravila 1 vsakega, kogar sem srečala. Pri ( vsake j jniliki sem želela, da ko-. 'nu v čemer pomagam, komu kaj j svetujem ter doprinesem kakšne ižrtvo in veselila sem se, re sem I izogibaje se po mokrih stezah — prišla v blato, katei,> sem morala pre era/Tt i.
Nekega večera pravil je oskrbnik Katri, da .ie prišel kmet Si-inen k njemu, proseč «?a za deske za trugo svoje j hčeri in za jeden j nthelj. da bi plačal mašo in da mu je dal oboje.
—	So tako nbo/ni? — povprašala sem.
—	Jako ubožni, milostljiva gospodična; nimajo niti za <ol. — od govoril je oskrbnik.
Nekaj mi je pri tem stisnilo sr-ee in vender sem se nekako o»-e selila, da sem to zvedela. Rekla sem Katri, da se grem sprehajat a meti tem pa sem hitela v sol »o vzela vse svoje denarje — v res-nici jih ni bilo mnogro — in pre-kri/avši se, »la sem čez sadovnik v vas, k Šimnovej hiši. Ta Je stala malo na konci in pristopila som nevidoma k oknu. položila tam denar in potrkala na okno. Nekdo je prišel iz veže. zaškripal z dvermi ter zakričal na me. a — jaz strahu se tresoča, pohitela sem kakor kaka trreemica domov.j
Katra me je povprašala, kje sem bila in kaj se mi ie pripeti-' lo? Toda nisem razumela, kar mi! je pri vila in ji nisem odgovorila. Naglo se mi je zazdelo vs«- malenkostno. Zaprla sem se v svojo ču rana t o in dolgo sem se sprehajala semtertje, nezmožna *aj de-
<"«LNAHODA, 2, MAJA 1<>17.
| L O | 1 V I I O
_JS^]_-
Mp. talita mv£9 sviti Barbare
-- -
13 -B
li nDnrjxn dbIavs nvrni
■•del: FOREST CITY, PA.
GLAVNI URADNIKI i
tmAmrnrtnlfr; F. 8. TAUUHZK, «74 Abu; in, Rock Bprta«*. Wf.
rrtprmlmdiilk: JAKOB DOLENC, box 181, Broofhton, Pa Tmjmih : flUNI PAVLOVClC, IMS «7. Forest City, Pa. PtanoCal tajiilk: AVGUST OOST?&A. box 310, Forert City, p«. SUsojuU: JOSIP MABINČlC. 6803 St. Clalr Ar«^ Cleveland. O him
Potnužui lilaxajuik; ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2, box «1^. Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
P*ada«lnlk udi. odbora: JOSIP PETERNEL, box 90. Willock. Pa L sadaorolk: JERNEJ HAFNER, box 90, Federal, Pa. I —d^amtk: IVAN OBOfiELJ, 880 R 137th 8L. ClereUad. Otto.
POROTNI OOBOB:
'eideedidk porot, odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, R Mineral,___
L porotnik: FRAN O TEROPČIČ. R. F. D. Na 8. oox 140, Fort Bmltk, Arfc I. »orota k: JOSIP GOLOB, 191« So. 14tb St., 8prln«Oeld. m.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
D«, JOSIP V. ORAHMC. MB R Oblo SL. PltUbarsk. Pa.
Vn4mm slaMlo: "C LAB NARODA". «2 Oortlandt SL, Hew Toe*,
Oenjena društvo, oalroma njih uradniki eo naproAenl pofllljatl th €m-»tat direktno na gUraecn tajnika ln nlknkor dragega. Denar naj M pa po »Ja edino potom poitnlb, ekaprenlb ali bančnih denarnih nakaanlc. nikar kor pa ne potom privatnih Čekov, na naalov: Frank Pavlovdt Farmer« ft Miner* National Bank, Foreet City, Pa.
V alo£aJu, da opaaljo dru«veni tajniki pri poroSllh glavnega tajnika Me pomanjkljlvoetl, naj to nenadoma nasnanljo urada glav, tajnika, da —-napako popraviti	^^
DOSTOJEVSKI:
Mladenič
Za GLAS NARODA J. T
.	Nadaljevanje i.
\■ sem m- iresel, ko sem govoril te besede. S k rajo je bil z«dt» iirosenečen.
Alfonzi n a je j,val — Alfouzina.... Alfoiuina ti bo po-
J. ,.....Alfonzma je bda pri nji..:. Jaz imam v rokah pismo..
k"v,,'k ^pirja	ki je tako dober kakor pismo.... in v tem pi-
smi. le Ka t ari na Xikolajevna /aiiieiije. ... N,-k ,noj prijatelj mi je pr«>krb» i. . . . |,|j , ,„e,,„j.... [m; videl....	^M
■— Užei!
—	Ne lažem. — I,|i z ,nrn.»j' 0
—	Alfonzi n a sra Ima. — Mi z menoj!
•la/. M m i>rav dobro v*tl«»). da laže.
Pustil sem ira -ir.-.li ee>t. in hitro odšel naprej.
Ko mi je hotel sle,liti. sem nm zapretil s pe>tjo. — Toda kljnb temi i j.« vi /M m.no j.
Skoraj cot o v..... ie fM.r.Mlil kak nov načrt v njegovi glavi.
/a.-.*l -M-ni te«-i p., ^ti in lako sem mn ušel. Tmig razočaranju i« ni hotelo biti koma.
N« stopnieah moje-a stanovanja sem srer-al mladega moža — Jtil je »it h in blid. na im^ii je p;, imel šOipalnik. To .je bil sin Versilova, brat Ane Andrejevne. Spremljala ira i«' moja trosi odiuja. Ko je odš*d. sem planil k nji in zakričal:
Kje jo bil Kaj ima iskali tukaj ? - Ali je bil v moji
gobi
, n" ,Hl s Vl,*i ~ ,Mlvrnila — ™ if bil pri meni. — Mislim, tla \am to eMo zadostuje.
Po teh bi sislah mi je jx kazala hrbet.
—	Ne. ne. to mi n.- /a.lo^tnj.'. Prosim vas. odgovorite mi.
—	Kaj na j vam odgovorim? Kaj je hotel tukaj?
-	Moj Hi ur, ali vam moram res povedati, po kaj hodijo ljudje k meni .faz imam vendar piosto voljo in svojo lastno pamet. — .Monla je hotel izvedeti za kak naslov.
—	Za kateri naslov?
—	No. sa j sem mu že enkrat obljubila.
—	Kdaj pa ?
Al mislite, <ia j«, hi! danes vprvie pri meni?
-	Moj Bog. torej ni bil danes prvie? Zatem je zaloputnila vrata za seboj.
Hipoma s,-m izprevi.lel. d so postali ljudje, ki so mi prej marsikaj zaupali. / menoj precej neprijazni.
.lasno uii je bilo, da tiči za tem zopet kaka zagonetka.
Sam ne vem. kako dolgo sem blodil tisti dan po petrograjakih
ubrali. Po/no /večer sem prišel domov in legel k počitku. _ .Spal
► m mirno in trdilo. Naslednji dan sem se precej pozno prebudil.
Najprej s. m sklenil iti k materi, pa sem se premislil. — Po dolgem premisleku sem se odločil:
Najprej grem na pokopališče, potem pa domov, kjer bom ostal res dan pri materi.
Prepričan * m bil, da bom dobil Versilova pri materi, ee ne prej pa pozneje.
Vernim a "ni bilo pri pogrphu. — Z.lelo se mi je. da vsi navzoči niso vsled tega niekaj presenečeni. Domov smo se skupaj vrnili.
Ko smo pojedli, sem stopil k materi, jo objel in ji prisrčno čestital k njenemu godu. Liza je storila isto.
Ko *va bila s sestro za hip sama, se je sklonila k meni in zaše-petala: -
—	Arkadij!
Kaj je?	\	> \
—- Nič. — Veš, čakajo ga!
Takoj zatem sta se vrnili mati in Tatjana Pavlovna.
Poglej fcliko na steni — je rek1 Tatjana Pavlovna. — Ali bi ne bilo boljše, če hi jo postavili na mizo in prižgali svečico pml »i jo ? —
—	Zamojdel je odvrnila mati brezskrbno.
—	Pokojnik je aelo ljubil to božjo slrko.
Komaj via zpret't.vorili te bes.sle. so se vrata odprla, in vstopil je Verailov. »
\r rokah j d »val m »pek e v« t lie, obraz mu je žarel samega ve-
Hober-^an mm skupaj' — je rekel.
—	Ta šopek sem ti prk»e*el, Sonja - je rekel moji anten. — Saj
t ";'•: "	-... in ' Si •:'
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico
edino postavno priznano slovensko društvo v Greater New Yorku, zboruje vsako četrto aoboto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira biizn 3. Ave. v New Yorku in se prične
točno ob 8. uri gvečer.
ODBOR:
Predsednik: ALOJZIJ SKRABAR. 424 E. »th St., New York City, N. T.
Podpredsednik : ALFRED JUDEŽ, G.". Ten Eyek St., Brooklyn, N. Y.
Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyek St., Brooklyn, N. Y.
Zapisnikar: JOHN GERJOVICH, Bond St., Brooklyn, N. Y.
Blagajnik: ANTON KOSIKXIK, 340 E. 5th St., New York, N. Y.
NADZORNI ODBOR:
I.OI>WIG BENED1K, 2302 Catalpa Ave., Brooklyn, N. Y.
VINKO ZEVNIK, VC. Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y.
JOSIP S VAL, 210 Ten Eyek St., Brooklyn, N. Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
Dr. HENRY U. ROBINSON, 3C1 E. 10th St., inetf Ave. A li B, New York, N. Y. _
vedela, kaj ne. da me ne ho k pogrebu? - Starec srotovo vendar ne bo jezen vsled teh rož. — Zdi se mi. tla je še vedno v sobi.
Mati ga je začudeno pogledala.
—	Kilo je v sobi? — je vprašala Tatjana Pavlovna.
—	No. kdo bi hil' — Pokojni! — Makar Ivanovie: — Toda. dovolj o tem. — Vidiš, šopek ^ein ti prinesel, čeravno hi ga bil med-poToma že najmanj trikrat rad zabrusil v sneg.
Mati se je stresla.
—	Da. re.s je. to sem nameraval. I smili sc me. Sonja. — 1'smi-ii se moje uboge pameti. — Zato sem ga hotel vreči vstran, ker je tako lep. — Na svetu ni lepše stvari kot. je cvetliea. — Vidiš. Sonja, le malo časa bom pri tebi. — Odšel bom. pa se bom kmalo zopet vrnil, ker se bom začel bati.
—	Kaj je vendar /. vami. Andrej Petrovič? - ga je vprašala Tatjana PavIovnaD
—	Nič, nič. Kaj bi bilo? — Nikar se me ne prestrašite, saj vem, • la ste vi Tatjana Pavlovna. Tako je. tako je.
Nekaj časa je debelo gledal, potem se je pa hitro obrnil in odšel.
—	Poslovi se že vsaj. moj dragi, preljnbljeni! — je vzkliknila mati.
—	Nikar ne jokaj — je rekla Tatjana Pavlovna. — Saj bo zopet prišel. Svoje muhe ima.
To je poskušala mirno govoriti. ,pa se je kljub temu tresla od
jeze.
Najprej sem hotel planiti za njim. — Toda hipoma sem se promi-:-lil. skočil k materi in jo objel.
Mati se jc kmalo zopet zavedla.
—	Ah, idi vendar za njim! — vtckrliknda je naenkrat Tatjana Pavlovna. — Morda ga še dobitiš.	^
Zdirjal sem na cesto, toda Versilova že nikoder ni bilo.
Niti najmanj nisem slutil, kje bi ga iskal.
—	V svoje stnovanje ni šel - som premišljeval.
Naenk'at mi jt šinila v glavo dofira misel, in odpravil sem se k Vni Andrejevi!i.
Sedela jc v svoji sobi. - Vprašal sem jo. ne da bi je prej pozdravil :
—	Ali \ i mogoče veste, kje je VersilovTatjana Pavlovna mi jc že včeraj rekla, da naj vas obiščei*.
(Dalje orihcrinjiA)
NEGUJTE SVOJE LASE
Uspešno zdravstveno
POZOR ROJAKI
-1***'1	■—«■ wm Unk« law. la« tod
mbnte. O«Mn wdUimtaieT etlta Udalk kNMl aorti la «dW kakor t«dl KMAtai bMl bckl la Mi la aafcata odsadaH la utnli. itofBitiua, keaf.bal aH mnaja * rakah no*ab la v krita, t malh M miIm aadra »im. raac ooakllaa. bela. tam kmtt (a cr.aU
r"*---Tft fcin tm illm iwlilla* » par dn«k pa-
po aotDi odauaoiB. K4or ki aiji Mr rila kna> up^tU a« naSa u WQI Pliita takoia*
dobita ako poAliou « eooto oa podtalno.
JAKOM WAMdlO. I7B lo«M Iti, OtortltBl OH«
NA PRODAJ
je lepo Pohištvo za deset fantov l>o nizki ceni. Proda se vse skupaj. Vprašajte takoj pri lastniku: Frank Mramor, .<t. i lair Ave.. Cleveland, O. i "JS-4—1-5)
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
«2. PKNN AVE,	PITTSBURGH, PINNA. H-
Dr. Rosenthal, ipeelallst Ze Cea 20 let. Ako	''Ji
tajue bolexal, ayphllls, Cankar, kapavlco. Izgubo > aemeiia, boruo krl, nervoznost, ielodec, led Ice, mi-«uljl, revmatlsem la drage bolexal, apraSaJte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bo Ce ste ozdravljivi/
POSEBNA PONUDBA: — Nizka cena ako ste bolni zdaj Je Caa, da se zdravite za nizko ceno.
■Dr, Rosenthal zdravi t najboljšimi zdravili, ki Jib dobi is BvropC, Indije. Kitajske, Jnine Amerike ln vaeh drogin krajev sveta. On keU ■d rs viti Ie svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Plttsbnrgbn čes 20 let
Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 5. pop. Ob Cetrtklb ln soboUk od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do S. popoldne. Govori se Slovensko. Ne sdravi po poŠti. Izrežlte ln obdržite to objavo.
HARMONIKE
MU Milfctfsli VTSU iatelajta la popravljali pa aajailjlk ssssk. s 4* lo lm«lB> ta saacaljlvs. v poprave ■asaljlva vsakdo poBJa, ker ssas b nad II lat takoj v Um posla la sedaj v ivojsai liit— dara. T popravah
harmoalka. HsMJsas tifclto kapa
> la avntae.
Illlll WW mi lw> Mtai Mu	BMl
Or. L 0 R E N Z,
Jaz seiu edini slovensko govo-! re»"i šjiecialist moških bolezni v : PlttsMirirhu. Pa.
Uradne ure: dnevno od 0. do-
__poldne do K ure zvečer. V pet-
kih od 9. dopoldne do 2. popol. Nedeljo od 10 doji. do 2. popili. DR. I.ORENZ. y; specialist moških iiolezni. JfiOll I'cnn Ave. II. nadst. na d liro, Hi	Pittsburgh, Pa.

i FM
V
S
-—--
Slovenska Društva
po vaeh Zjed in jenih državah imajo za veslo, da kadar treba naroČiti
DOBRE IN
poceT
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko nnijsko tiskamo
"Ckvelandska Amerika"
Ml Udelojemo vse drnitveae. trgovske la privatne tiskovine. Nsia tiskarna je aajbolj moderno opremljena izmed vaeh slovenskih tiskaren t Ameriki. Pilite za cene vsaka tiskovine nam, predno se obrnete kam drn. Sam. Pri aaa dobite lepie. eenejie la boljše tiskovina
CLEVELANDSKA AMERIKA
PBVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O*
Ah vtm spadajo lasje? Ali vam La.je po»tnjajo prehitro »ivi? Ali »o vaši lasje *uhi. razkliau; ali lep*jivi? Ali imate luske, van srbi »dava ali imate :zpu>č*je? Ali »te plešasti ali pa počenjate Liti?
Ako trpite od katere jrori imenovane bolezni, pričnite »e takoj zdraviti, ker vsako odlašanje je lahko nevarno. Pišite takoj po nužo tluatrovano knjifro,
"RcMiica o U«ek"
(tiapittana po arlasovitem crroDikem sperialiAtu) PROSTO ZDRAVLJENJE!
Mi vo*Cboč«mo prepričati na naie lastne »tro-r.kf. da »d ra vi jen je • "Calvaeura" ustavi izpada-
zdravljenje brezplačno za stare in mlade
* OBEH SPOLOV *
nje la«, od&trani luake in izpuščaje na glavi m po" vsprši rast la«. Mi vam po-1 J« mo $1,00 vredno , *k4Bljo Calvacura i te v. 1 skupaj z eori omenjeno knjiieo "Keanica o laseh", ako nam pošljete 10 eensov v srebru ali t ».namkah ra pokritje poši-lj«a-snili nfroekov in svoje ime in natančen naslov.
Izrazite »podajanji kupon in pošljite ga >e dane« na Union laboratory. Box 567, Union. N. Y. UNION LABORATORY. FM)X 6*>7. UNION. N.Y.
Priloženo vam pošiljani 10 centov v pomoč za . poštne stroške, Proeiin poAijite mi takoj uvojo 1 $1.00 Calvarura štev. 1 in knjižico "Resnica u laseh". iTa kupon priložite pi»mu.)
&ESIM0 SLOVENSKI NAK0D LAKOTE!

Importirane Franz Lubasove harmonike
so rseprodane. Imel bom zalogo aopet po končani vojni, ter ae aa pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in sanesljivo.
Alois
323 Epsilon Place,
Brooklyn, N. Y.
mm.*,'	lf >

i J S/V / ■ i- - - - ^ .' - \ \ - . ^
tr i- vv
/ j
*> *» a i** ■
Darujte par ccntov slovenskim trpinom v domovini!

VPOŠTEVAJTE.
Ako	Zvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
nnv cey	»
Ako želite prodati posestvo, hilo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, lenite*, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe* Ako želite objaviti druitvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem tx£U in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kako/ tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda1' je na jpril jnbl j ene jSi in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500.-000) iztisib in je torej najboljSe sredstvo za ogla&evanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane___fl.00
Enkratna obj&va prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane-------- -----i—- ---------------- $1.00
Enkratno iskanje delavcev stane__________$1.00
Enkratno iskanje dela stane.. —...................$0.30
Enkratna objava ienitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane	-----------------------------$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.	■ -	•
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite#nai"
"QLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,
New ^tork, N. T.
Opomba: Rojaki, vpoštevajU, naSe geslo, da ne sprejmemo ogla-•ov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakem uri naročilih p«
m-ilH	.	JTi	t
poeti.

OKifejtfe.......[SEMm*. iv .-i i'	.:. t..- ..•-■<>'. J	'