C'
 Stev. 77«_________St	_________Sobota 29« septembra 1945«
DR,M I H k KREK V SERTIGLIAMJ
7o"Zedinjeni Sloveniji"eno včeraj prinesli prvi del poročila o obisku dr.K.Kreka v begunskem taborišču v Serviglianu, dana s to poročilo zaključujemo«
"Bodrilni govor g.ministra je sprožil v dvorani vsestransko odobravanje in pritrjevanje. G-.-mini st er se je vidno dobro razpoložen pomešal °ed svoje sorojako ter je nato z njimi prebil ves popoldan* V posameznih, barakah je obiskal evojo stare znance in prijatelje ter sodelavce.V taboriščni pisarni pa je sprejemal zastopnike posameznih stanov,ki so ga Prosili za razna pojasnila in nasvete * minister je vse z znano in njemu se prirojeno Ijube^nivč/stj*b in-srčno^toplino sprejemal ter jim rade volje odgovarjal na stavljena vprašanja. Eudi* večer je g,minister prebil s svojo družinico i od sv-.-jini brati in sestrami v emigraciji ter je z nji— rl liotcl prespati tudi noč na istih skupnih ležiščih. Sele na ponovno Prigovarjanje svojih rojakov se je glede na težke prestano operacijo vdal ter je pristal n- njihovo prošnjo,da prespi noč v bližnjem naselju, Njegova gospa soproga in njun posinovljenec pa sta prebila noč v taborišču pri 'rooi.e,i 7idi Peršuhovi,ki je sestra soproge g. mini str a.
a slednjega jutra se je g.minister s svojim osebnim spremljevalcem 5«Godinom pojavil zopet v taborišču* Po enournem razgovoru s slovenskimi emigranti se je g.minister s svojo družino r- avctil od vseh ter se je odpeljal na obisk v še druga slovenska emigrants..:a taborišča.
0b?4k g •ministri- in sedenj e gr. voditelja Slovencev g, dr .Kreka v ^ašem taborišču bo ostal vsem v neizbrisnem apo/iinu* Po dolgih štirih hudih letih so ga bratje in sestre zopet .alko pozdravili v er o ji sredi in se sami prepričali,d njihov' zastopal1:, in zagovornik na merodajnih testih v mednarodnem svetu nanje ni ni!:.'!.ar pozabil .da je vedno nanje mislil, zanje delal, se zanje boril in ž njimi delil vse gorje in trplje-‘*je*ki je bilo usojeno našemu narodu. G.mini st er se je med svojimi rojaki lahko na lastno oči prepričal, kako smo mu vsi od srca hvaležni za Pravilno vodstvo v najhujših trenutkih narodove usode kako so: :nu hvaležni za razumevali j e, ki ga je imel za naše trpljenj e..da si o dogodkih P*i nas doma ni mogel biti vedno pravočasno poučen«In vendar nas je ve-^o razumel in povsod pravilno braa.il, tako koristi svojo ožje domovine,kakor koristi državne celote., Zato se je tudi lahko prepričal,da stojimo vsi,kakor eden strnjeni za njim ter mu izrekamo popolno zahvalo zaupanje za dosedanje delo.Prosimo ga samo,naj bi naše težko pot spremljal tudi v bodoče z isto ljubeznijo in skrbjo,kakor je to delal r^o sedaj .Mi mu pa bomo sledili složni in edini ter bomo delali vsi po Njegovih navodilih in nasvetih za ustvaritev lepše bodočnosti naše domovine.n	f i
tržaSko vpraSatje
*)anes odpotuje iz Londona ve- predloge odn.dr«gradivo za prihodnji sesta*. ^ina članov jugosl.delegaci- nek z on *mini strov,ki bo novembra ali pa v domovino,V Londonu bc o- decembra, fbalo samo nekaj etrck-vnja-	SUI/HTER	v/ELLES,biv.amer.zun.minister,
fov za tržaško vprašanje,da	0_TRSTU„
°°dc vsakčas na razpolago ' £rst je bil 1918.priznan Italiji iz ^mestnikom zun,ministrov, strateških razlogov,ki so pa sedaj odpadki bodo po končani konferen- li.Irst pripada po vsej pravici Jugoslaviji, zun.ministrov nadaljevali prav tako_kakor Dodekaneški otoki pripada-SGlo s tem, da bodo preučeva- jo Grški, ile sme se po zabiti, da je bila Ita-na sedanji konferenci ne- lija 'leglo fašizma»ki so služile tako ena vprašanja in priprav- • okf.oonirane ■ > ata janko,kakor so -^rst in
i,n Dcdekaneški otoki, zgolj v fašistično ekspanzivno napadalne namene* fašizem v Italiji še ni iztrebljen in mu je treba odvzeti vsako možnost da bi še kdaj ogražal mir* — Tako se je v tržaškem vprašanju izjavil nasproti amer. časnikarjem bi'v. amer»z on. minister Sumner Vi/els.
. SOVJETST"'. "...TIJA 0 TRSTU
V	revi ji "Mirovo je haz jr jsTvo in“r:"rov a Ja politika "Svetovno gospodarstvo in svetovna politika/ je izšel nedavno obširen Članek Lisovskeg* o TrstUoMedJdr .piše n... slednje: "Priključitev Trsta k Italiji je Imela tri smotre:ubiti pomen Trsta kot tekmeca ^enetk,ojačiti italijan.nadoblast v Jadran,morju in Izkoristiti Trst za *	-	nada^jn^o	ekspanzije ns
Balkan in v Podonavje*S tem,da je Italija 1918.pograbila Trst zase,je mogla 1941-vdreti v Dalmacijo In Slovenijo,"
.S^™SK°_YPRAŠ^^AJffiTVI_TOČE^
Brž ko” j e~prisl o na konferenci 'zunanjih, ministrov v Londonu balK^?; sko vprašanje na vrsto, so se posvetovanja zateknila,dokler niso popolni ma obtičala na mrtvi točki,Že pred zananjeministrsko konferenco je bil® sicer znano,kakšno je stališče Anglije in USA odnosno SZ do sedanjih * žimov v b solkanskih državah«. Medtem ko je SZ sle j ko prej priznavala popovi noma demolrratični enačaj sedanje bolgarske In romunske vlade, sta AngliJit in USA bili popolnoma nasprotnega mnenj a. Pričakovati je bilo, da bodo 2® tj ministri 5 velesil na svoji prvi konferenci v Londonu našli nek izhod,5!’! to,žal,doslej še ni zgodilo«
Potem ko so morali sun.mini stri radi ali neradi ugotoviti takoj po prvem načetju tega vprašanj a,da je tako ena kakor druga stran trdno odločena,vztrajati pri svojem?je stvar obtičala,dokler ni konec prejšfr ga tedna komisar za zunanje zadeve Molotov nenadoma predložil konferenci) predlog SZ?naj se Prancija in Kitajska izločita od sklepanja v zadeva*1 * alkana.Oaločive o tem predlogu doslej še ni,vendar vodo povedati neki Viri /francoski/,da bi bila USAtpripravljena pristati na izločitev Ki" tajske, nikakor pa ne Pranci je^akšno pa je angl. stališče,pa tudi ni znano«
Se nekaj moramo omeniti. Pred uradno v sredo so imeli zunanji ministri Bevin«I3yrnes In Molotov neuradni sestanek, ki je trajal eno
h
Kaj so na. tem sestanku govorili,uradno ni znano,vse pa ve povedati,da se menili o balkanskem vriva* r 'i.ju in — da se balkansko vprašanje doslej
- c-
J
I
/]
ni premaknilo z mrtvo toči:
MADŽARSKA JE STOPIJO V OSPREDJE
V	zvezi z“raspravami sun, mini str ov"v iičndonu je kar naenkrat s* pila Madžarska znatno v ospredje. Tudi v vprašanju demokratičnostnegs značaja madžarske vlnde si anglamerišk 1 in sovjetska vlada niso bilc( edine« Sovjetska zveza je bila tudi v primeru sedanje madžar.vlade na lišču,da je zadosti reprezentativna in se je zategadelj odločila,da vzpostavi ž njo diplomat, stike a 0 tem je bil s sovjetske strani obvešS&i' predsednik sedanje madž.vlade general Mikloš ®ela, sovjetski maršal V o*1 šilov pa je o tej odločitvi obvestil angl.in amer* predstavnika v za-' vežniški komisi ji v Budimpešti. Vlada Združenih držav Amerike je nato obvestila madž- vlado,da je tudi ona pripravljena obnoviti z Madžarsko diplomat.stike,vendar pod pogojem,da se sedanja vlada obveže,da bo v krajšem času izvedla Svobodne volitve,na kar je vlada gladko pristala* V Iz neurad.vira pa se nadalje tudi ve,da je tudi Anglija Izrazila zadcy( voljivo ugotovitev o sedanji madž.vladi in tako vse kaže,da pojde z ^adžarsko bolj sladko kakor pa z Balkanom,
jfapad belgrad.radia na ^1.1 a- je značilno,da pada objava prograHj na Srola in_- reakcijo v’Ton^onu, isti čas"sa sramnim memorandumom" zHrano'’oKrog“IEfaIJa	ga je Izdala reakcija, zbrana okrog
njnTlseTgrag.raHlo 3™’mmo'"napadel lja Petra v Londonu, in^Izročila za dr .Mil * Grola* "bivš e g: •. ;;qdpredsedni-- znikom z namenom,da ne7 priznajo Ti ^ ka v Titovi vladi,ki ^S/Včerajšnjirirolitev^
začel izdajati v Bgdu c6osicional. ’ Bolivija je včeraj prekinila di; tednik"Lemokraci ja " Napada gayda jelstike s Francovo Španijo. objavil program,IdL ga je dejanjsko j Svet zunPministrov v Londonu j0J izdelala reakcija v Londonu.Trdi, do|2 se j "IT" ‘azpravlj '.I je o s^. zaSevak1