Glas iz Tojaške granice. (Konec.) No da 8ami vidite, kako naš aarod raisli ia govori, bodem Vam priobčil v kratkeni , kako 80 se starešine aaših bližajih kompanij tožili potujočemu Moliaaryu. rVaša ekseleacija! — je govoril Gjoko Jakšič v Skradaiku — 1. 1848 8mo aa dve atraai prelivali kri, v Italiji ia v Avatriji; sarn preoiilostljivi cesar je pripozaal aaše zaaluge ia obetal Bam je po Baietn nepozabljeaem avetleai baau Jelačiča, da Bam bode preložil ia aam dal aaše pravice; pa kaj smo dobili? Eedar Bas potrebujete, takrat aas pozoate, kedar aas ai treba, oada naa pregledate. — Mi smo avoje deputirce po alali k premilostivetaa cesarja — a vi ste jih ustavili. To naa je v srce peklo." Moliaary veli Ba to, da depntacija ni bila v redu voljena, da obrstar ni vedel za to stvar. Na to odgovori Gjoko: nNarod je poalal deputirce, tu ui treba nikogar drugega; ajihovglaa bil bi glaa aaroda, ali niste jitn dali govoriti. - Mi amo ziaerora pokorai prerailosteveaia cesarja, ali Magjar aas ae bode aikdar imel. — Rajši pod Sultaaa aego pod Magjara. To je zbodlo geaerala. nNe verujte vsega, kar noviae pišejo" jih tolaži. Skoro iste pritožbe ie čul v Jezerani od Maraviča. ^Dajte šole aaroda" — spregovori omeajeai postepjak med oatalim. — nVea graničarski aarod blizu 1,300.000 ima samo dve viši gimaaziji ia še od teh je slaba korist, eaa je v Senju aa aiorju, draga v daljaem Viakovcu. Za aaš narod dozdaj ai aikdo aičesar atoril, vsak poglavar je obetal, a mi 8mo zaieroui aa istem tuestu , aeuka sirotiaja ia soldatija. Eaj aam potnagajo same beaede? Sžaloataim srcem Bioramo izreči, da Bikomar več ae npamo do ediaega ceaarja, ia še k tema nam ae pot zapira. Za aašo veraost, za naše požrtvovaaje, za našo lojalnost Bas sedaj pitajo 8 pnatarji, paaslavisti, raakimi apletkari ia bog si ve s čim ae!u Eo je geaeral aa posledku obetal reforme, mu veli nekdo: ^ZakoBov aam je treba, dajte aam obči zbor vojaftke ia civilae Hrvatske, potem si bo aarod po zakoaitem potu sara pomagal." Na to se je geaeral po8lovil ia šel dalje. Naj vam na koacu samo še povem , kako so ga spre jeli vrli Briajaai. Starešiaa BoriČ je spregovoril: nPresvetli gosp. geaeral! Bridko aas peče ia sramota je velika, da aaš presvetli cesar ia kralj, za kterega snio v potokih svojo kri prelivali, za kterega srno v vsaki aesreči verao atali, ai botel prejeti aaše deputacije, ia to na svet oaega Aodrassva, ki bi rad še to nialo Hrvatske pozobal. Ali pri moji veri, dokler je še aas ia aašib briajakih aiisic, aii svoje domoviae pod sraaintaini aiagjarskim jaroiooi ae pnstimo; mi vsi, kolikor na8 je graaičaraka mati rodila, vsi smo pripravljeni žrtvovati svoje življeflje in svojo deco." Moliaary pravi aa to: nAli vi niste poslali oaib ljudi!" Vsi aazoči zavikaejo: nMi smo jib poalali, mi arao jirn dali pooblaatila!" Borič aadaljuje: Ravao zato aas tako peče , io ravno zato, ker smo jih nii poslali, zato jib Magjari aiso puatili pred lice Nj. Veličaastva. Iz vaega tega vidirno, da res nameravajo nas graaičare prodati aašeruu zakletema krrnemu neprijatelju — Magjaroni." nNi re8u, odgovori Molinary, nnikdo vas ne bo dal Magjaru v roke, ako bodete apojeai s civilao Hrvatako, bodete spadali pod Zagreb, a ae pod Magjara. Dobili bote železnice, šole itd.u Na to spet zavikae vaa maožica: nNe, mi aečenio pod Zagreb, kjer so zavladali ljudje, ki so bnji od turškib ag ia paš, Ijndje, ki so brvatsko ime osrarnotili z aeizbrisljivo sramoto, ker so brvatsko svojo domovino Magjarom prodali. Mi zabtevaaio saaio to, kar je aaša deputacija v Beču zabtevala." Ia tako je šlo to dalje, od kompaaije do kompaaije po celi graaici iati glaa. Tako misli, tako govori vsa graaica od jadraBskega morja do Doaave ia Tise. Ako vsa zaameaja ne lažejo, zaigralo bode tadi v Avstriji vojno kolo, še predao bode listje ramenčlo. Takrat bo moraia tudi graaica marširati. S kakiui srcem, 8 kakim navdnšeajem, aedaj saaii lehko sodite.