SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 12. MAR. 1991 Letnik XLV. Štev. 11.(2594) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Cena:8šil. din.20 P. b. b. s 1 i—t Dunja Jamnig ? najhttrejša! ^ Dunja Jamnig (na sliki) je bila najhitrejša dneva na smučarskem prvenstvu koroških šol na tromeji blizu Podkloštra. Z izredno vožnjo na globoki in zahtevni progi pa kot tekmovalka v skupini šolarke II ni premagala le vseh neposrednih konkurentk, temveč je bila hitrejša celo od mladink in mladincev. K uspehu ji iskreno čestitamo. Več na 7.strani. Dr. Janko Ma//e Zakon o pospeševanju kulture: SPZ zahteva javno razpravo o obeh zakonskih osnutkih! Slovenska prosvetna zveza v Celovcu se je v zvezi z načrtovanim deželnim zakonom o pospeševanju kulture pridružila številnim pozivom, ki odklanjajo nedemokratične spletke koalicije svobodnjaške in ljudske stranke v koroškem deželnem zboru. SPZ v posebni tiskovni izjavi poziva vse prizadete kulturne ustvarjalce in ustanove, da protestirajo proti takemu kulturi škodljivemu samovoljnemu ravnanju in se pridružijo zahtevi po javni razpravi o obeh osnutkih zakona za pospeševanje kulture. Kot je znano, obstajata dva zakonska osnutka: javni od kulturnega oddelka deželne vlade, ki so ga - kar je novo - dobila tudi slovenska prosvetna društva, ter „taj-ni" osnutek, ki so ga mimo in brez sodelovanja prizadetih kulturnih ustvarjalcev vložili v deželni zbor štirje poslanci koalicije svobodnjaške in ljudske stranke, ki pa javnosti doslej ni dostopen. Tiskovno izjavo SPZ objavljamo v celoti na5.strani. Volitve brez večjih presenečenj: slovenske Me držale glasove! Nedeljske občinske volitve koroške politične scene niso bistveno spemenile. Le v nekaterih posameznih občinah je prišlo do večjih presenečenj. Socialistom kot najmočnejši politični sili je uspelo obdržati položaj iz leta 1985 (minus 1,2 odstotkov), Svodbodnjaška stranka je sicer v primerjavi z letom 1895 močno pridobila na račun Ljudske stranke, a znantno ostala pod rezultati tako deželnozborskih volitev oktobra 1989 kot tudi držav- nozborskih volitev oktobra lani. Slovenske liste, ki so na južnem Koroškem kandida-rale v nad 20 občinah pod imeni Enotna lista, Volilna skupnost (Borovlje, Straja vas, Ziljska Bistrica), Gospodarska lista (Škocijan), in Socialno gospodarska skupnost (Šentjakob), so v bistvu obdržale glasove oz. malenkostno pridobile v primerjavi z letom 1985 (nekaj nad 100 glasov). Mandate je EL pridobila v občinah Železna Kapla (1), na Suhi (1) in v Šmihelu nad Pliberkom, kjer je poskrbel za veliko presenečenje bivši mestni svetnik Stanko Vavti, ki je pri EL kandidiral šele na 10. mestu, volilci pa so ga izvolili s prednostnimi glasovi na prvo mesto pri EL, ki bo postavila tudi podžupana v občini. En mandat pa je dosegla Volilna skupnost v občini Straja vas. U spešno je nastopila v Vrbi Zelena alternativa/Enotna lista z glavnim kandidatom Hanzijem Dragaschnigom. S svojo odprtostjo je ta lista nagovorila več volilcev kot leta 1985 EL in se spet vrnila v občinski odbor. Prav tako en mandat je dosegla Zelena alternativna lista v Velikovcu. Kandidatura interkul-turne liste Zelene alternative v Celovcu pa je bila dokaj uspešna, saj je dobila 830 glasov, medtem ko je kandidatura EL z 253 glasovi v Celovcu ostala brez večjega odmeva. (Da(/e na 2. .strani) ,,Podvojiti Hnančno podporo manjšinam!" Državna postanka Zete-ne alternative v avstrijskem partamentu in zastopnica manjšin v frakciji, gradiščanska Hrvatica mag. Terezija Stoisič, je pri pogajanjih o tetošnjem zveznem proračunu v finančnem pododboru zahtevata podvojitev podpor oz. finančnih sredstev za avstrijske manjšine. Konkretno je zahtevata zvišanje s sedaj predvidenih 24 mitijonov na 50 miti-jonov šitingov. Ta vsota naj bi bita narodnostnim skupnostim razdetjena neodvisno od tega, ati so že vstopite v narodnostni sosvet ati ne. Stoisičeva je v tiskovni izjavi poudarita, da podpiranje manjšin v Avstriji še zdateč ni dosegto evrospke ravni oz. povprečja ter da sedanja podpora ne ustreza dejanskim potrebam avstrijskih narodnostnih skupnosti za njihov obstoj in razvoj. S tem v zvezi je poudarita, da na primer nemška manjšina na Danskem, ki je števitčno pribtižno tako močna kot Stovenci na Koroškem ati Hrvati na Gradiščanskem, prejme od danske države skoraj 100 mitijonov šitingov. Petede sprejet Wieseqa Predsednik stovenske vtade Lojze Peterte je včeraj dopotdne v Ljubtjani sprejet na razgovor predsednika Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dipt. inž. Fetiksa Wieserja. Predsednik ZSO je šefom stovenske vtade obraztožit statišča ZSO do aktuatnih vprašanj stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter izrazit pričakovanje, da se bodo odgovorni potitiki Stovenijc tudi v bodočnosti vneto zavzemati za obstoj in razvoj sto-venskega živtja v Avstriji. Več o pogovoru v nasted-nji števitki Stovenskega vestnika. Pomoč koroških žena Skoraj 50 Korošic, članic Zveze slovenskih žena na Koroškem, sc je te dni odpeljalo pod vodstvom predsednice Milene Gtdblac-her na Polzelo v Sloveniji. Na Koroškem so namreč pod geslom „Žene pomagajo ženam" zbrale lepo vsoto denarja, katerega so zdaj predale od nedavnih hudih poplav v Savinjski dolini najbolj prizadetim ženam. Več na 8. strani. Preko 200 delovnih mest za Podjuno? V Podjuni upajo, da napoved ni bila le predvolilna muha enodnevnica. Zahod-nonemški lastnik podjetja Knecht je namreč napovedal, da namerava tovarno v Šmihelu še povečati. V načrtu je dograditev proizvodnih prostorov za izdelavo potrditvenih filtrov (te bi Knecht v primeru uresničitve načrta izdeloval samo še v Šmihelu), ureditev centra za elektronsko obdelavo podatkov ter poseben obrtni izobraževalni center. Iz predloženega načrta sledi, da bi Knecht lahko zaposlil dodatno preko 200 ljudi. Stroški za vse te investicije bi po prvem izračunu znašali 100 milijonov šilingov, Knecht sam pa zahteva, da bi k tej vsoti dežela morala prispevati vsaj 15 milijonov šilin- gov. Kot pogoj za to investicijo pa Knecht zahteva, naj bi dežela uredila poseben priključek na železnico in ustrezno halo, v kateri bi proizvode nalagali na vagone. V koliko ta napoved budi upanje na nekolikšno razrešitev položaja brezposelnih v okraju, pa zaskrbljuje negativna vest o ..industrijskem parku" v Velikovcu. Predsednik koroške družbe za ustanavljanje novih podjetij in udeležbo pri njih (Babeg) Erwin Paska opozarja, da je ta načrt zdaj resno ogrožen. Paska se je na Dunaju pogovarjal z obrambnim ministrom Wernerjem Fasslaben-dom o potrebni zamenjavi dveh zemljišč. Toda do dogovora ni prišlo, saj vojaščina vztraja pri gradnji nove kasarne. 2 12. marec 1991 Občinske voiitve (/Vadu/jevanjes 7. stran/) Slovenske liste na dvojezičnem ozemlju, ZAL v Celovcu in Velikovcu ter GEL v Vrbi je v nedeljo volilo skupaj 6131 volilk in volilcev, kar je pomenilo točno 50 mandatov. V primerjavi z letom 1985 je to šest mandatov več, upoštevati pa je treba, da je zaradi novih občin (Bistrica nad Pliberkom in Ziljska Bistrica) tudi več mandatov. Večino slovenskih glasov na južnem Koroškem pa je zbrala SPO. predvsem pri volitvah župana. Tako je socialistična stranka oz. njeni kandidati, med njimi tudi večje število Slovencev oz. slovensko govorečih, na južnem Koroškem obdržala svojo dominantno pozicijo, saj pri mandatih ni prišlo do večjih sprememb, vrsta kandidatk oz. kandidatov na listah SPO pa je bila izvoljena že v prvem krogu volitev za župana oz. županjo. Med njimi Štefka Ouantschnig, ki je dosegla skoraj 60 odstotkov, prepričljivo zmagali so pa so tudi dr. Haller v Železni Kapli, Albert Sadjak v Globasnici, Johann Pajank v Šmihelu nad Pliberkom, dr. Helmut Krainer v Borovljah, ravnatelj Johann Gressl v Šentjakobu, Engelbert Wassner v Selah, Johann Ogris v Šmarjeti, Josef Pfeifer v Dobrli vasi in drugi. V Pliberku bodo novega župana oz. županjo volili še enkrat v ožjih volitvah 24. marca letos med mag. Raimundom Grilcem (Ljudska stranka) in Helgo Kristan (SPO), drugi krog volitev za župana pa bo na dvojezičnem ozemlju potreben še v Škofičah (Burger/SP - Happe/VP), na Djckšah (Travnik/SP- PoleBnig/VP), v Rožeku (Pekastnik/SP - MitSche/BGM), v Straji vasi (Tschikoff/SP) - Schaubach/VP), v Vernberku (Arneitz/SP -Matschek/VP) in na Ziljski Bistrici (Wiesflecker/SP - Mortl/VP). V Celovcu dolgoletnemu županu Leopoldu Guggenbergerju ni uspelo zasesti mesto župana (dobil je le 45 % glasov), tako da bo moral 24. marca nastopiti proti mlademu dr. Ausserwin-klerju, ki je presenetljivo dosegel 41,7 odstotkov. Odločitev čez 14 dni bo brez dvoma zelo tesna. Nobenih težav pa ni imel beljaški župan Helmut Manzenreiter, ki je že v prvem krogu zase in za svojo stranko (SPO) dosegel absolutno večino. Haidetjeva „pogore!a" /čnada/uturn C/aad/e //u/derjeve, soproge Ježe/nega g/avarja, a/ aspe/a. Kand/datk/ iz Medvedjega do/a (Bat) je v občtnt Bistrica v Boža zaapaio ie 72,9 ocisfofAra, medtem ko je za svo&o^ajake ginsova/o 7