Ilustrirani Slovenec
Leto V      Teđenska priloga »Slovenca« (št. 109) z đne 12. V. 1929      Šiev. 19
Les villes deSlovénie: Kočevje
La vue de la ville a vol d'oiseau.
Naša mesta: Kočevje
Pogled  na  Kočevje  s ptičje perspektive.
Die Stadte Sloveniens: Kočevje
(Gofttchee) aus der Vogelschau.
146
Friderik Loger
okrajni glavar za kočevski okraj. Bezirkshaupfniann.
Ferdinand Erker
mestili   župnik   kočevski  in   dekan kočevske dekaiiije. — Dechani laid Sttidtpfurrer.
Ivan Lončar
župaii  luesta   Kočevje.  —  Biirger-mpisier.
Kolodvor v Kočevju
Končna  postaja  proge  Grosuplje—Kočevje;  od  tu  bo železnica podaljšana na Zagreb—Sušak,  s čimer  dobi Slovenija prepotrebno zvezo z morjem.
Pogled na del kočevskega premo-govnlka
Dnevni kop.
Bahnhof
Endstation  der  Strecke   Grosuplje—Kočevje;   von   hier mird die Bahn bis zur Strecke lagreb—Sušak verlangeri, TDomit Slovenien seine so noimendige Verbindung mit dem Meere erhait.
Blick auf einen Teil des Kohlenhergwerkes Kočevje
Tagbau.
Pogled na mesto Kočevje v smeri od severovzhoda proti jugozapadu
Spredaj nakladališče premoga tamošnjega premogovnika in rudarske stanovanjske hiše, v ozadju hribovje
Fried rich Stein.
"BllcR auf die Stadi von Nordost gegen SUdtvest
Vorne Kohlenoerladestelle und Bergarbeiterhauser, im Hintergrunde der Friedrichstein.
147
Iz Kočevske zgodovine
Kočevsko je stara naselbina sredi ogromnih gozdov med ribniško dolino in Belokrajno, med Rogom in Čabranko. Prvotno je bilo last oglejskih, patriarhov, 1. 1267. so ga dobili Ortenburžani, ki so med redko naseljene Slovence naselili Nemce (Tirolce, Korošce. Franke in Turižane, v letih 1350.—1360.). Naseljenci so pričeli drevje sekati, gozdove redčiti in močvirju sušiti. Naselbina okrog cerkve sv. Jerneja je dobila že 1. 1377. tržne pravice. L. 1420. dobijo Kočevsko celjski grofje, med katerimi je najbolj znan Friderik, ki je v letih 1422—1425 sezidal grad Friderikstein. h
Éa je moral podreti, ker se je zaradi poroke z Veroniko »eseniško zameril očetu in cesarju. L. 1428. ga je zopet pozidal. Po smrti Ulrika II. so prešla vsa posestva celjskih grofov v posest Habsburžanov (1457). ki so naselbini okrog Rinže po<lelili 1. 1471. mestne pravice. V tej dobi so pričeli upadati na Kranjsko Turki (1469—1491 22 krat), ki tudi Kočevarjem nisn prizanesli (1469, 1471. 1476 na povratku. 1480, 1491 najhujši). 1507 zastavi cesar Friderikstein z mestom vred grofu Juriju Thurnu za 11.000 gld. Ta je pobiral davke od mest, trgov, cerkva in duhovnikov, sam pa ni nič plačeval in 1515 se je začel boj za >staro pravdo«. 1547 dobi grof Blagaj Kočevje v zastavo. 1618
{NadaljovHMTo na sir. U^J^
Jius Goitsc^ees
iGoilschee ist eine aite Ansieci-lung mitten ausgedehnier ii'iiidcr, Lrnprunglich. mar f/ss Cebict Eigen-tuin der Patriarchcn oon Aquileu. i. J. 1267 fiel es an die Ortenburger. rneiche das durch Slovenen diinn bc-vnikerte Gebiet um 1750 durch Deutsche be/'iedelten. Die Ansiedler rode-fcn das Land und schon 137? bekam die Amiedlung um die Kirche de;, hi. Bartholomaus dan Marktrecht.
I. ./. 1420 fiel -Gnitschee^ an die ^Grafen von Cillif, unter welchen Friedrich der bekannieste ist, der 1422-25 die Bur g ^»Triedrich-siein€ erbaute, sie aber xchleifen mufite, da er bei seinem Vater und bei dem Kaiser megen der Heirat mit Veronika o. Dessenitz in Vngnade fiel. Die Burg errichtete er 142H von neuem. Nach dem Tode Ulrich 11. i. J. 1457 fiel der ganze Besitz der Cillier Crafen an die Habsburger, roelcht der Siedlung an der Rinse i. J. 1471 das Stadtrecht oerliehen. — In die-ser Zeit begannen die Tiirkenein-falle (1469—1491 22 mal), roelche auch Gottschee nicht verschonten. Die unter der Losung >Stara pravda« im J. 1515 ausgebrochenen Bauern-kriege beriihrten auch Gottschee.
(Fortsetzung auf S. 149.)
Kočevje v Valvasor-jevi dobi - Die Stadi zur ZeJjf Valvasors
Spodaj V krogu: Kočevalcl mestni pečat u i. 1471. Vnien im Kreixe: Stadi *tegel
dus disili JJ:^n 1471.
Razvallne građu FrieđrlcOsieln nad Kočevjem. Rulne Frteđrlcfisteln
ober Kočeoje.
Na desni: Grba IcočevslclO votvođ /luerspergov
Rechts:
Wappen đer FUrsten Jluersperg
Spodaj: Kočevje 1. 2S3S.
V nt en:
Stadi im Ja§re 1838
Hunski grob
izkopan v Gorenjali  pri Kočevju 1. 1925.
Hunnengrab
bei Gorenje (Obrern) nach seiner Freilegung im J. 1925
148
pride nov gospodar baron Khysel, ki dobi naslov ..grof<. Kofevsko pa »grofijac 1041 ga kupi Yuk Engelbert Turjaški. Tako je prišlo Kočevje v roke Turja-čanom, ki ga imajo še dandanes kot fidei-komis. Knez Karel je postal 1791 vojvoda, Kočevsko pa vojvodina. Znan je tudi knez Carlos, ki je bil nekaj časa predsednik »meščanskega ministrstva« in predsednik gosposke zbornice. — Luteranstvo se ni moglo ukoreniniti na Kočevskem, najsi ga je pridno širil Kočevar Janez Schweiger. a le izven Kočevskega v slovenskem jeziku. Za časa francoske okupacije so se Kočevarji prvič uprli 1809 10. septembra, drugič dne S. oktobra, dne 9. oktobra so napadli in v Livoldu v jarek vrgli okrožnega komisarja Gasparinija, v Mali gori so Poljanci napadli in umorili stotnika Chambelija, ko je denar peljal. Za kazen so Francozi po mestu ropali, naredili /.a 80.000 gld. škode in pet mož postrelili. — Leto 1848. je minilo na Kočevskem brez posebnih pretresljajev.
Mesto Kočevje leži pod hribovjem Frideriksteinom, obdano od treh strani od potoka Rinže (1360 ha, 16 ulic, 299 hiš, 3600 prebivalcev — Slovencev in Nemcev, v mestnem zastopu imajo večino Slovenci). Je sedež župnije in dekanije. Župnija je bila do 1. 1752. pod oglejskim patriar-ifiom, podrejena od 1462—1752 ribniškemu naddijakonu, od 1752—1778 pod goriško nadškofijo, potem pa je prišla pod ljubljansko, postala tudi dekanija 15 župnij.
V mestu je okrajno glavarstvo, okrajno sodišče, realna gimnazija, zasebna dekl. mešč. šola, 6 razredna osnovna šola z nemškimi paralelkami, zavod za slepe (prej Strokovna šola), dekliško vzgojevali.šče »Marijin dom«, dija.ški dom, grad Turja-čanov, župna cerkev v romanskem slogu (po načrtih dunajskega arhitekta Schmitta. hrani srca Turjačanov). Nad mestom razvaline gradu Frideriksteiiia. več lepih jam, ogromni gozdovi, v bližini premogovnik. Veliko zaslug za procvit mesta imajo Turjačaui, posebno pa mecen J. .Stampfel, trgovec z južuim sadjem (1803— 1890), ki je ustanovil 47 dijaških ustanov in kupil zemljišče za strokovno šolo.
V mestu in okolici so se ohranili še nemški naseljenci (po ljudskem štetju 1921. okrog 15.000).
(Nadaljevanje na str. 150.^
Grad knezov Auerspergov v Kočevfu
v gradu je nameščena večina tamošnjih uradov.
Đas furante^- Auerspcrg-scfie Scj^loss In Kočcvte
mo die Mehrzahl der dortigen Amier untergebracht ist.
Na desni — Rechi s: Glavnt trg v Kočevju Qauptplatx Spodaj — Vnten: Kočcvalca real, gimnaxlfa Realgymn. In Kočevfe
Spodaj na desni v krogu: Kočevski mesint grb
Vnten rechtf im Kreise: Siaatu/appen von Kočevfe
J. Siampfel
veliki kočevski mecen. der grafie Maceri doti Gotischee.
Na desili:
Pogled na Kočevfe
od juga proti severu. Rechts:
BltcR auf die Stadi
von Sud gegen Nord.
Večino slik za to številko je posnel g. fotograf Jos. Doruik, Kočevje, katerega toplo priporočamo.
149
I. J. 1641 ermirbt IVnIfgung Engelberi von Auersperg iin Kaufrvege Gottschee, Welches so unter die Auersperge kam, die nock heute ausgedehnte Ftdeikommiss-besitzungen in dem Gebiete inne haben.
Im Jahre 1791 murde Fiirst Karl Eer-zog, das Gebiet von Gottschee ein Herzog-fum. Bekannt ist \auch Fiirst Carlos, welcher Prasident des Biirgerministeriums und Prasident des Herrenhauses mar. Der Proiestantismus konnte in Gottschee kei-nen Boden gewinnen, roenn auch der Gott-scheer Johann Schroeiger fur die neue Lehre rvirkte. Er betStigte sich auflerhalb Gottschees in slooenischer Sprache. In der Zeit der framosischen Okkupation gab es in Gottschee i. J. 1809 iroei Aufst&nde u. zro. am 10. IX. und am 8. X. Am 9. Oktober rourde in Lioold der Bezirks-kommissar Gaspartni Uberfalien, in Mala-gora ermordeten die Pdllander den Haupt-mann Chambeli, roelcher einen Geld-transport hatte. Zur Strafe pliinderten die Franzosen in der Stadi. Das Jahr 1848 ging an Gottschee ohne besondere Ereig-nisse vorilber.
Die Stadi Gottschee liegt unter dem Bergzuge des Friedrichstein, von drei Seiten nam Rinseflufi umflossen. (1360 ha, 16 Gassen. 299 Hausern. 3600 Einmohner, Slovenen und Deutsche. Die Stadi ist Sitz eines Pfarr- u. Dechanaisamtes. In der Stadi befindet sich metier eine Bezirkshaup.tmann-schaft, ein Bezirksgericht, ein Realgym-nasium, eine Privat-Madchenbilrgerschule, eine 6 klassige Volksschule mit deutschen Parallelklassen, eine Blindenansiali (friiher Gemerbeschule), eine Madchenerztehungs-ansialt (Marienheim) und ein Siudenten-heim. In der Stadi erhebt sich metier das Auerspergische Schloji und die Pfarr-kirche im romanischen Stile, die nach den Planen des Wiener Archiiekien Schmitt erbaut murde und die Herzen der verstorbenen Auersperge birgi. Vber der Stadi ist die Ruine des Schlofies Fi iedrichstein. mehrere interessante Groi-ien und ausgedehnte Waldungen, in der Nahe Kohlenhergmerke. Ein grofies Ver-dienst um das Aufblilhen der Stadi haben die Auersperge und besonders der Macen J. Siampfel, Obsih&ndler, i. J. 1803 geboren, der ein Studentensiipendium mii 47 Pla-tr.en stifieie und den Grund fiir die Gemerbeschule kaufte. Die Stadi umgeben die Dorfer der deuischen Ansiedler.
(Fortsetzung auf S 150.)
vekdonff Qoiel »Pri poitl"
:iek()č   središfc   vsega   kočevskega javnega življenja. Das e^emalige Moie! „Zur Posi"
i inst Mittelpunkt des ganzen offent-lichen Lebens in Kočevje.
Na levi — Links: Glavni oliar kočevske župne cerkve.
Haupialiar der Sladt-Pfarrkirche.
Spodaj — Unten: Xavod xa slepe BIInđen.(}eliii
Spodaj na levi v krogu: Porial Lupne cerkve
Vnien links im Kreise: Portal đer Pfatrklrci^e
Karel Auersperg
zadnji kočevski vojvoda (t 1927.) — der  leizie   Herzog   von   Gottschee (t 1927). Na levi — Links:
Kočevska iupna in đeRanlfslca cerRev Stađt-, Pfarr- unđ De-c^anatslcirc^e
Die meisten Aufnahmen fiir diese Nunimer hat uns Uerr Jos. Dornig, Photograph in Kočeoje, zur VerfUgung gestellt, den
mir aufs marmste empfehlen.
150
Na levi — Links: Kočevska narodna noša Gottsc&eer Volkstrac^t
Spodaj — Vnten: Jos. BpplcO
župnik v Stari cerkvi pri Kočevju, bivši kočevski nemški obi. poslanec in organizator kočevskih Nemcev. — Pfarrer von Stara cerkev bei Kočevje (Mitterdorf), geroesener deut-scher Abgeordneter in der Gebiet-versammlung, Organisator und Fiih-rer der Gottscheer Deittschen.
Kočf\ski svet je kraški. sLaiovii, le okrog iiieptit je močvirje. Zato ne uspeva ne poljedelstvo ne živinoreja. Trpel pa je ta košček zemlje silno veliko, .skuro vsi turški pohodi so šli čez Kol po in Kočevsko na Kranjsko. Tej nadlogi so sledile druge: potresi, lakota ill kuga. Leta 1515 je mesto pogorelo do tal. Ker jih flomača zemlja ni mogla rediti, so začeli krošnjariti pisane pravice so že imeli leta 1492.). Do nedavnega časa so Kočevarji ohranili svojo narodno nošo, ki je močno podobna belokrajnski. zlasti po svoji beli barvi. Je zelo preprosta. Svoj jezik so ohranili skozi stoletja, in se je le nekoliko pomešal s slovenskim (jóken = jokati, drožen = dražiti, jukacen =: ukati, gancelajn " žgauci, kozel = kozelec, bičen = buče itd.). Im-l-erfekf malo rabijo, perfekt ima posebne oblike gos =z gegessen, geban = gewesen). W se spreminja v b, e v a. a v n (Weg = bag, er = ar, schlafen = žlufen). Imajo tudi ž, ki ga Nemec ne more izgovoriti. Ohranili so prav mnogo narodnega blaga (šege in navade, pesmi lialade in otožne lirične.
(Nadaljevanje na str. 151.)
Das Gottscheer Gebiet ist felsiges Karsiterrain, nur um die Stadi befindet sich Sumpfland, rveshalb Ackerbau und Viehzucht nicht gedeihen kónnen, Das Goltscheer Gebiet hat sehr viel geiitten, fast alle Tilrkeneinfalle gingen iiber die Kulpa und Gottschee nach Krain hinein. Dieser Landplage folgten andere, Erdbeben, Hungersnot, Pest. 1515 brannte die Stadi bis auf den Grund nieder. Weil so die heimische Scholle liis Volk nicht ernahren konnte, begann es mit dem IluUsierhandel und hatte hiefiir schon seti 1492 seine vcrbrieften Rechte. Bis in die jilngste Zeli erhielten die Gottscheer ihre Volkstracht, rvelche der von Weiss-krain hauptsachlich megen der roeissen Farbe ahnlich sieht. Ihre Sprache bervahrten sie durch Jahrhunderte, sie ist nur etroas mit slovenischen Worten gemischt (joken = jokati, droschen = dražiti, jukatzen = ukati, ganzelein = žgance, kosel — kozelec, bitschen = bu-če). Das Imperfekt roird menig gebraucht, das Perfekt hat besondere Formen, sie haben den Laut ž, der sonni im Deutschen nicht vorkommi. In Gotischee hai fich viel an alter Volkssiite erhalien, mie verschiedene Brauche, iraurige lyrische Lieder und Balladen.
(Fortsetzung auf S. 151.)
»Rosenbrunn<, najpriljubljenejša kočevska izletna točka. — iRosenbrunni:, beliebtester Ausflugsort bei Kočevje.
Spodaj: Nemška Loka pri Kočevju. — Vnten: Gottscheer Dorf (Unterdeutschau)
Zaobljubljena kapelica sv. Frančiška Ks. pri Kočevju. — Stiftungskapelle Si. Franziscus  Xav. bei  Gottschee.
Na desni — Rechts: »3, 5, 7...«  (kočevski krošnjar — Hausierer).
151
Na levi: Dekliško vzgojevališče »Marijin dom«.— linku:   MUdchenerziehungsansialt >Marienheimi.
Na levi v krogu: Links im Kreise: Ani. Bur g ar
ravnatelj kočevske gimnazije.   —   Gymnasial-direktor.
Nekoliku preostro je »udil o KoCevarjili ribni.ški naddijakon, ko je 1635 dejal: »V kočevskem okraju je ljudstvo divje in trdovratno«, pretiraval je tudi Valvasor, ko je zapisal: >... in kdo ve, če niso ti pobožni Kočevarji pravi angeli varuhi dežele«. Ženske so dobre katoličanke, na moške pa preveč vpliva kroi-njarstvo in trgovski duh. Valvasor tudi piše: »Ne dajo doL)riii vojakov, ker so prebojcči — sti pa oni, ki študirajo, razumni in celo učeni.« Res pa je, da -.<> zelo družabni, in z vsem srcem udani lovu, saj žive okrog njih medvedi, volkovi, divji prašiči, lisice, divje mačke, jeleni, srne, divji petelini, zajci in polhi. S Slovenci so živeli v slogi in miru, dokler ni začel delovati Schulverein. Društveno življenje je zelo razvito med Slovenci in Nemci. Po deželi so močno razvita gasilna društva.
(Nadaljevanje na str. 152.)
Ein elmas tu hartes Vrteil falite iiber die Gottscheer der Archidiakon von Reif-niiz. der 1677 sagle: >In Gottschee ist das Volk mild und hulsstarrig ¦. es Ubertrieb auch Valvasor, als er schrieb: ^Und mer rveif} ob diese fromme Gottscheer nicht etman des Landes leibliche Schutzengel seundt.^
Die Gottscheer Frauen siiid fronini kirchlich, mahrend die Manner zuoiel unter dem Kin-flusse des Hausier- und Handelsgeistes stehcn. Valvasor schreibt auch: tSie geben keinen guten Soldaten. meil sie etmas furchtsam — hingegen merden die. melche studieren, verstandig und gar gelehrt.ta Sie sind sehr gesellig und besonders der Jagd er geben. sind doch die Walder in ihrer Umgebung mit Mren. Wolfen, Wildschmeinen, Fuchsen, Wildkatzen, Hir-»chen, Rehen und Auerhahnen bevolkert. Das Vereins-leben ist soroohl zmischen den Slooenen ah auch den Deutschen sehr entmickelt.
(Fortsetzung auf S. 152.>
-Medved, ustreljen v kočevskih gozdovih. — Ein Bar
aus den Gottscheer IVSldern. Na  levi;   Al. Peterlin,  okr. šol. nadzornik  in  bivši kočevski slov. obi. poslanec. — Links: Al. Peterlin, Bezirksschulinspektor und gemesener Gebieiabgeord-
neter der Gottscheer Slovenen. Spodaj: Kočevska mestna godba. — Unten: Gottscheer Sfadtkapelle.
Kočevski jagri« (iz vLuvlu« i.  1924). — Gottscheer Jager nach der iElitejagd«. Na levi; Z ljudske veselice nemških Kočevarjev. Links: Ein Gottscheer Volktfest.
152
Kočevski premogovnik Kohlenhergwerk In Kočevje
Na  desni: električna centrala, glavni šaht in kopalnica.  — Spodaj:  uradniška in  delavska stanovanja.
Rechts: elektrische Zentrale und Hauptschacht. — Unten; Beamten- und Arbeiterwohnungen.
Ing. W.Biskupski
ravnatelj kočevskega premogovnika. Kohlenbergmerks-direktor.
•»Tekstilanai., d. d., ;\uii)ica volnenega sukna. — TeksH-lana A. G., Wollmareafabrik.
Nekdanja   glažuia« (^iiklarna). — Einsiigt Glashutte.
Kočevarji so trgovci na drobno (krošnjarji) in na debelo (pred vojsko in menda še danes so bili vele-trgovci na Dunaju, Trstu, Pešti, Brnu, Varšavi). V starih časih so tržili s platnom, prodajali sol in tobak, še bolj pa tihotapili. Obrt je močno razvita, zlasti mizarska in čevljarska, kar ni mala zasluga bivše strokovne šole. Čevljarji so imeli že 1689 svojo zadrugo. Na mestu, kjer je sedaj premogovnik, je bila steklarna, ki je prenehala z obratovanjem 1886-87, ko je prešla skupno s premogovnikom v last »Landerbanke< in kmalu nato v posest »Trboveljske premogovne družbe«. Ta je začela z eksploatacijo premogovnika 1892—1893. Koplje rjavi premog tercijerne formacije, 4000—4200 kalorij, zaposluje sedaj radi zmanjšane prodajne koniunk-ture okoli 420 delavcev (pred leti 1200). Ker so v okolici ogromni gozdovi, je lesna industrija močno razvita (samo v mestu 4 parne žage). Po prevratu se je začela tudi tekstilna industrija (Textilana, volneno sukno. Tekstilna tvornica, nogavice in platneni izdelki). Denarni zavodi: Podružnica Zadružne gospodarske banke, Mestna hranilnica in Hranilnica in posojilnica (nemška).
Die Gottscheer sind Hau^sierer und auch Grosshandler. In alien Zei-ien handelien sie mii Leinwand, oer-kauften Sah und Tabak, jedoch auch geschmugeli murde gerne. Das Ge-merbe ist sehr enimickelt, besonders die Tischlerei und Schuhmacherei. menig dem Einflusse der friiheren Gevoerbeschule zuzuschreiben ist. Die Schuhmacher hatten schon 1689 ihre Zunft, Dori, mo sich jetzt das Kohlenbergmerk befindet, befand sich eine GlashUite, die 188618? ihren Beirieb einsiellie. Die Anla-gen gelangien bald in den Besitz der Trifailer Kohlenmerksgesellschafi, melche 1892193 mii der Erschliessung der Kohlenlager begann. Es mira Braunkohle aus der TerziSrperiode mit 4000 bis 4200 Kalorien gemon-nen. Da in der Umgebung graffe Wilder liegen ist die Holz-dustrie sehr stark, in der Stadi allein gibi es oier DampfsSgen. Nach dem Krtege fand auch die Textilindusirie Eingang u. bestehen heuie Fabriks-anlagen der >Texiilana* und eine roeitere Textilfabrik zur Erzeugung oon Tuch, und Texiilmerke (Siriim-pfen, Leinmand etc.). An Geldinsiitu-ten sind zu verzeichnen: eine Filiale der Zadružna gospodarska banka, die Stadiische Sparkasse und ein deu-tscher Spar- und Vorschuffverein.
Scfiean Hans^e'
Bia wria isch auf scheandr Hansche junk.
Lai bis ar schmoaronsch wria aufschteat.
Ar bekot auf da mu9tr shain:
»Nua auf, nua auf, muatr liabai main,
Geat, kóchat miar in woarmais schean.«
Pahent bar auf do muatr shain,
Shi kóchat imon in woarmais schean.
Ar beket auf da knachta shain;
* Vorbemerkungen: Verkehrtes e = der Laut zwischen a und e, ó = der zwischen o und e liegende Laut, sh = so zu spre-chen wie ž, k = kh.
Sc30n Hans
Wie friih ist auf der schone junge Hans. Wie er morgens friih aufsteht, Er weckt auf die Mutter sein: »Nun auf, nun auf, Mutter Hebe mein, Geht, kocht mir das FriihstUck schon.« Behend war auf die Mutter sein, Sie kocht ihm das Friihstiick sch6n. Er weckt auf die Knechte sein.
BalcTotUJc Jugoslovanske iiaUame v CfiMblfoMki