Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ■ Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI I^UME XXIV.—LETO XXIV. The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, SATURDAY, (SOBOTA) JANUARY 11, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 9 ČASOVNE OPAZKE ' "Enakopravnost" piše GEORGE W. SANFORD iZPREfjoDI PO NEW ORLEANSU Radi dvotedenskih počitnic v New Or-leansu, ni bilo dve soboti Obnovitev pogodbe med nacisti in Rusijo Nemci razglašajo pogodbo kot največjo ekonomsko pridobitev Nemčije, washingtonski komentator pa pravi, da ni pogodba nič drugega kot nadaljni nemški bluf. NAPOVED KONGRESNIH DEBAT kolono. Res ničen vzrok, pa je tvorila jy ■^'^srican Economic Asso-J® trajala pet dni. lil ^ bodo nekatere zanimivost v New Orleansu, 7""= Javnost. nt v francoski mestni četr-etin Carre, nosijo ulice i-, , "^^(icoake tradicije: Royal 'Toulouse, Bourbon, in Mnogo ulic je imeno-igi ^ P® raznih svetnikih; St. v ,!}•' Peter, St. Ann in St. A ten, - ^^^^tere druge ulice se Virtue, G^ius, Feli- PL vJ'^^Ustry in Mystery, ^rebiv-' ■ in^ Ktako, Mnogo porekla. Orleansu :»iisk je potomcev in francoskega kolo-[Q porekla, in prebival-^®stoja iz raznih n'arodno-3® več ljudi nemškega ^^^ticoskega, in Več italijan-^'v kot nemškega je v New lov samo 130 Jugoslo-, ^8lje je .tu 350 Grkov, ^^ušenjem nabirajo med O^j.^^'^spevke za vojno. tvorijo v francoski četrti balkoni s svojimi ^ tg ograjami. Nadaljen ^ 'Ofj 'Westnega dela so stari P^tios, ki so cesto pol-' itof J cvetja. Vhod v tak ®ko2i nekak obokan hod-dovolj širok, da se P®lje kočija skoženj; dvo-D) 5? Ograjena z visokim zi-4 g/^^JGnje v takih bivališčih evropski značaj; pre-1 „' ki sede v svojih hlad-ali na verandah, ^ obdajajo, so tu popolno-Obodni in zaščiteni pred mestnih ulic. tega tipa je bilo 'b tekom prvega četrt-®^®tnajstega stoletja. Iz-lin "^ken, vrat in drugih pri-še vedno užitek člo- BERLIN, 10. januarja. — Nemčija in Sovjetska Rusija sta podpisali danes nov pakt vza-gradiva za to jemnega prijateljstva ter sta o-jačili svoje trgovske zveze z "največjim ekonomskim spora-da je šel pisecj 2uniom, ki je bil še kdaj dose-teh vrst v.ggj, med dvemo državama." New Orleans, j Avtorizirani nemški krogi pravijo, da dočim so se v.svetu širala poročila, da se nemško-ruske zveze rahljajo, pa Nemčija ni spala, "temveč je izkoristila čas za nadaljno konsolidacijo medsebojnih _odnošajev." Nemški krogi dalje pravijo, da bo pakt "veliko razočaranje za angleškega premierja Churchilla in da je ta pakt sploh eden največjih uspehov." Obveznosti pakta Rusija se je obvezala, da bo dobavljala Nemčiji razna živila, predvsem žito kakor tudi olje, Nemci pa bodo zalagali Rusijo z razno mašinerijo. Poleg tega se je Rusija obvezala, dobavljati Nemčiji lan, bombaž in manga-nezo, kar je vse neobhodno potrebno pri izdelavi municije. ^asure, Desire, Humani- ^'^'•valstvo mesta je kozmo Poročila naznanjajo, da bo Rusija nakupila v Argentini, velike zaloge pšenice, katero bo potem izvozila v Nemčijo. Mnenje washiugtonskega komentarja Politični komentatorji v Wash-ingtonu pravijo, da ni ta pakt ničesar drugega kot nadaljni, bluf Nemčije, ki bo dobila od Rusije pač to, kar ji bo Rusija, voljna dati, ne glede na nove pakte. Washingtonski komentator naglaša, da je izpolnila Rusija pri svojem prvem trgovskem sporazumu z Nemčijo samo 10 procentov svojih obveznosti, pri. drugem sporazumu pa 30. Za Hitlerjeve ponudbe, daje Nemčija pripravljena, reorganizirati ruske komunikacije in prevzeti vodstvo nad pošiljatva-mi, da ne bi bilo neprestanih zastojev, ima Stalin gluha ušesa, pravi washingtonski k'omenta-1 tor. Predsednik Roosevelt mora dobiti neomejeno polno-moč, ako naj »edin j ene države naglo in/učinkovito pomagajo Angliji ostalim državam. m WASHINGTON, ijO. januarja. — V senatu se bo pričela zdaj velika parlamentarna bitka katero moremo prispodablja-jti debati glede vstopa v Zvezo narodov, in sicer ^zaradi namere, da,se da predsedniku Roose-veltu polnomoč v izvafenju ameriške pomoči Angliji m ostalim državam, ki se bore proti agre-sivnikom. Kritiki te namere pravijo, da če se da predsedniku te polno-moči, bi to pomenilo toliko, kakor da je kongres prenehal s svojimi funkcijami, kar je deloma res. Toda na drugi strani pa se poudarja izjalovitev vsake učinkovite pomoči, če bi bile I za vsako važno odredbo potreb-|ne dolgotrajne debate v senatu vieaiiiopritaja i550 ANGLEŠKIH lEIAl ¥ "kiSovi NAPADU NA NEMŠKE BAZE Vsak angleški bombnik je spremljalo deset Zadnja poročila naznanjajo, da so prispele v Italijo tr^ nemške divizije, približno 45,000 mož. tojnih letal. - Napad ob belem dnevu je znamenje angleške zračne moči. BOMBARDIRANJE ITALIJANSKIH LADIJ V MESINI LONDON, 10. januarja. —•"------- največji dnevni ofenzivi angle-'ročil a angleškega vrhovnega po-šlce zračne sile je velika mno- veljstva naznanjajo, da napre-žina angl e š k i h bombnikov, j dujejo angleške čete preko Li-spremljana po 500 bojnih leta- bije skoraj brez odpora od ita-lih, izvedla silen napad na nem-1 lijanske strani. Angleška južno-ške postojanke v severozapadni I afriška armada pa je zopet za- LONDON, 10. januarja. — I-nozemski diplomatje v Londonu so prejeli poročj^ d& prihaja v Italijo čim dalje vei? nemškega vojaštva. \ Neko važno pc^laništvo v Londonu je prejelo poročilo, da je prišlo iz Nemčije preko zasedene Frai%cije v Italijo,di- Franciji. Napad je bil tako si-j vzela kraj Buno, kjer je važno vizij Nemcev (približnl^^OOO " ------ ------ ---- mož). Ti Nemci so pria%^reko Alp ter BO morali nekaj c^a korakati preko nezasedene Francije. (Tozadevno poročilo je prišlo včeraj tudi iz Beograda. — Op. uredništva). Diplomatski krogi so mnenja, da so prišli močni odredi nemškega vojaštva v Italijo tudi iz Avstrije, preko Brennerjevega prelaza. Pr^v tako je prispelo v len, da se je celo na angleški j križišče cest, ki vodijo v Etijo-3trani Kanala tresla zemlja od pijo. Dalje so zanesle angleške eksplozij bomb. VsaKemu angle-!čete boj na mejo Eritreje, kjer škemu bombniku je bilo v za- j so se fašistične čete umaknile ščito deset bojnih letal. j iz kraja E1 VVak. 1,000 kvadratnih milj pod Pokol ji Italijanov po Abesiiicih ^ bombami Abesinski bojevniki napadajo Angleška letala ^ napadla ^g^ališča v Elibpiji francoske pomorske baze, odko-x^.^ razdirajo italijanske komu-derpripravl]ajoNemci8vo]om.|^.^^g.jg,^^ Priljubljena vazijo, kakor tudi druge kraje^^^,^^.^^ Abesincev je, da se zbi- lin poslanski zbornici, med tem Ker je Nemčija že skoro izč^jp^ bi hiša do tal pogorela, če pala države, ki jih je zasedla, je. ^oče Amerika izvajati naglo in zdaj odvisna za dobave samo še učinkovito pomoč v borbi proti od Švedske in Rusije. Italija bo že letos iz vojne, Nemčija pa bo tvegala invazijo Anglije Tozadevna poročila pošiljajo poslaniki raznih držav svojim vladam iz Londona. — Hitler bo prisiljen že letos nekaj ukreniti, ker drugo leto bo zanj prepozno. LONDON, 10. januarja. — problematični. Sicer pa ni nobe- Tukajšnji dobro informirani di-plomatični in drugi krogi so mnenja, da bo Italija' še tekom t6ga leta izbita iz vojne, Hitler pa bo priredil na London in o-stalo Anglijo zračni napad, s katerim se dosedanji nemški napadi ne morejo niti primerjati. Dočim so zdaj Angleži navajeni vzdržati, napad več sto nemških letal, jih bo na pomlad priletelo nad Anglijo na tisoče. Mnogo inozemskih diplomatov napoveduje, da bo Hitler začel na pomlad z vojno strupenih plinov. Vojna strupenih plinov Dalje je večina tukajšnjih poslanikov mnenja, da je Hitler nega znaka, da se Rusija in Turčija strinjata z nemškim napadom na Grčijo, ki bi spravil Nemce v nevarno bližino Dar-danel. Toda silen strah Rusije fašističnim nasilnikom, ni dru gega izhoda, kakor da se pooblasti gotovo osebo s to avtoriteto; po ustavi Zedinjenih držav je ta oseba predsednik. Washingtonski krogi napovedujejo, da bodo izol&iiemsti in ostali nasprotniki predsednikove tozadevne avtoritete podlegli v svojem boju proti predsednikovi avtoriteti. / _ Smrtna kosa dratnih milj. Angleška bojna le-' jo angleški letalci. Ko povzroči- Italijo že tudi veliko število jrajo okoli krajev, ki jih napada-nemških letal. Tukaj vlada veliko zanimanje za zadržanje Turčije in Rusije z ozirom na predvidevano nemško invazijo Bolgarije. — Splošno mnenje je, da je kardi-nalna točka ruske zunanje politike v prizadevanju, da se izogne vojni. Po dveletni bolezni je preminil splošno poznani Vfencel Te-pred Nemčijo utegne preprečiti 1 l^^ko, eden prvih naseljencev v vsako rusko akcijo, zlasti ker u-! "ewburski naselbini, v starosti tegne velika nemška armada, ki | Rojen je bil v Toplicah je brezposelna v Rumuniji, vsak j Češkem, odkoder je prišel čas vdreti v Ukrajino ali na pred 55 leti. Bil je član Kavkaz. j društva sv. Lovrenca, št. 63 K. S. K. J. Nad 20 let je bil zapo- Napad na več krajih Vodilni inozemski kakor tudi slen pri mestnem Park depart-mentu. Tukaj zapušča žalujoče angleški diplomatje menijo, da hčere Frances Perko, Sophijo kadar bo Nemčija zopet udarila, j Kastelič, Mary Hadala, Emmo se bo to zgodilo na več krajih penner ter tri sinove Josepha, hkratu. To je: na Anglijo, ris-1Franka in Charlesa. Žena mu je Balkan in morda skozi Španijo, m^irla pred štirimi leti. Družina Obupen položaj Italije utegne ^ , pripravljen žrtvovati, za uspeš- pospešiti nemško akcijo. tU očesu. Dvor, na kate-1 no invazijo Anglije milijon mož. ®to rože, kjer stoje dre-Toda isti krogi dvomijo, da bi ali banan, sredi med Hitler podvzel to invazijo, če ^^alfe na 2. sfrj Priredba se mu prej ne posreči uničiti, ali I vsaj onesposobiti angleške zračne sile, angleške municijske in- W popoldne se vrši velika dustrije in komunikacij. . ' katero vprizorijo podružnice Slov. moške 2 Slov. nar. domu na St. p Popoldne se vrši igra, ples, za katerega bo Pecon. Občinstvo ^0 vabljeno, da se ude- . Doma j, ^rank Stefančič, 21101 se sedaj nahaja do-®ftior je bil pripel jen iz ^ bolnišnice. Zahvaljuje za obiske in darove. Ji ga lahko obiščejo na Popravek •n W pokojnega Rudolpha ^ 1225 East 169th St in st) Diplomatje so mnenja, da bo ojačena ameriška pomoč Angliji še letos prisilila Hitlerja k tveganemu poizkusu invazije Anglije. Invazija Italije Dalje vlada v teh krogih mnenje, da bo strategija Anglije letos sledeča: zadati knock out u-darec Italiji, istočasno pa se ščititi pred nemško invazijo. A-ko bo Italija v Afriki in Albaniji popolnoma potolčena in poražena, si bodo Angleži prizadevali, zanesti vojno na italijanski teritorij. Ako Anglija srečno vzdrži to je stanovala nad 50 let na. 3562 East 81^ St., odkoder so bo vršil pogreb v ponedeljek zjutraj ob 8: 30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naše sožalje! Bodi mu ohranjen blag spomin. Nov grob Državljanska šola Za letos se zopet qrganizira nov razred 2a državijaiistM* v Slov. nar. domu, v sobi št. 2, v ponedeljek 13. januarja. Vsi tisti, ki imajo že prvi papir in sedaj iščejo drugega in ki čitajo nekoliko angleščine, se lahko registrirajo pri učitelju Wm. J. Kennicku, na njegovem uradu 982 E. 63rd St., vsak večer od 6. ure. Več kot 150 učencev Wm. Kennicka je že dobilo svoje državljanske pravice. Program in ples Slovenski dom, št. 6 SDZ, priredi jutri program in ples v Slov. društ. domu na Recher Ave. Popoldne se vrši lep pro gram s prosto vstopnino, zvečer pa ples. Igra Mickey Ryance. Obiski dovoljeni Mrs. Angela Vrabec, 16108 Grovewood Ave. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je bila operirana. Sedaj so obiski dovoljeni in prijatelji jo lahko obiščejo. Krasno ročno delo V nedeljo bodo igralci dram. zbora Verovšek oblečeni v krasne hrvatske narodne noše, v katerih je, posebno v ženskih, ti- tala 80 se spustila mzko n&d zemljb ter obstreljevala s postojankah, nicami tarče pod seboj. Vsako Abesinci, k! bojno let^o je opremljeno z de-, j.^ bi-ez milosti pokoljejo, kerno setimitezkimistrojmcami. Igajemljejonobcnihujetnikov. Maloštevilna nemška letala, ki ............................................... L'^l^^^^1rnr^,rrsr^eagleaelBg^trlwn^^ Kratke Vesti iz .življenja in sveta so se dvignila v zrak proti An-1 gležem, so bila sestreljena, dočim se eno samo angleško letalo ni vrn^o s tega poleta. | Najsilnejši angleški napad I Angleži pravijo, iiL ta. pad v ničemer zaostajal za veli- j kim nemškim masnim napadom' PUM V ŠPANHI na Anglijo v septembru, toda da DRtIGACEN VETLR je bil ta napad uspešnejši od te-' Madrid. — Večina madridskih danjega nemškega. Ta napad, ki časopisov je posvetilo zdaj veli-je bil podvzet ob belem dnevu, ko pozoi nosti poslanici predsed-pa je značilen tudi zato, ker "ikaRoosevelta na kongres, ka-dokazuje, da imajo Angleži zdaj j kor tudi padcu Bardije v Libiji; dovolj letal, da lahko riskirajo, o obojem je poročalo časopisje napade ob belem dnevu. ! svojih prvih straneh. To je Serija celonočnih napadov j značilno, kajti doslej ni po-Temu dnevnemu napadu pa so ročalo o nikaklh italijanskih sledili vso noč nadaljni napadi porazih. vse od norveške obali, pa v no- ODLIKOVANJE FKEDSKD-tranjost Nemčije in južne Fran- NIKA KOOSEVELTA cije. Franc osko pristanišče Brest, kjer je baza nemških pod- Po dolgi bolezni je na svojem J soče ur ročnega dela. Dekleta in domu, 1136 Norwood Rd. premi-1 žene, pridite pogledat, kaj na- gleškimi bombami polnih šest ur. V Nemčiji in Holandski je bila bombardirana cela vrsta tovarn, oljnih rafinerij, zalog ga-solina in tovarn. Mesina poil bombami KAIRO, Egipt, 10. januarja. — Angleški bombniki so vrgli snoči več ton bomb na italijansko pristanišče Mesino v Siciliji, kjer je bilo zadetih več italijanskih bojnih ladij. Napadene ladje so se zaščitile s steno go- Italije j tedaj bo pričela Nemčija Dalje predvidevajo inozemski i, . jv ^ ** l/ifo iQA*7 HvrtOTi ri^TTCrrtr^rnn diplomatje, kakor že rečeno, še to poletje kompletno razsulo i- St. kakor t^oročano. je bilo talijanske vlade in oblasti v Li-, bi ji in Etijopiji. Dočim preteh-tavajo možnosti Anglije in Grčije, da vržeta Italijo iz Albani; je, vedo tudi, da bi bila nemška pomoč Italiji v Afriki sila težavno izvedljiva. Nemčija pa bi lahko pomagala Italiji s svojim napadom na Grčijo skozi Bolgarijo. Rusija problematična Rusija in Turčija ostaneta leta 1942 drčati nevzdržno na vzdol. Ta napoved temelji predvsem na poročilih, da je angleška produkcija letal dosegla nemško produkcijo ter da jo je v slučajih vojnih letal celo prekosila. Dalje vlada med diplomati splošno mnenje, da bo storila Nemčija vse, kar je v njeni moči, da usmeri energije Amerike od Anglije in da zaplete Japonsko v vojno z Zedinjenimi državami. nila Mary Mrhar, stara 41 let, rojena Mate. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Ribnici, odkoder je prišla v Cleveland pred 20 leti. Njen soprog je umrl pred 13 leti. Tukaj zapušča sinova Josepha in Fredricka ter več sorodnikov, v starem kraju pa mater. Bila je članica društev Carniola Hive, št. 493, The Maccabees, sv. Catherine, št 29 ZSŽ in podružnice, št. 25 S, ž. Z. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše sožalje. pravi marljiva ženska roka! ADAMIČEVE KNJIGE • Cenjeni slovenski javnosti naznanjamo, da smo prejeli novo zalogo zadnjih Adamičevih knjig "From Many Lands." Vsi oni rojaki, ki so Seleli knjige, pa jim nismo mogli ustreči, ker nam je zaloga pošla, so prošeni, da se oglasijo v našem uradu, kjer zdaj zopet dobe zaželjeno priljubljeno knjigo. Knjiga "From Many Lands" je izšla že v šestih ali sedmih nakladah, ker se je tekom prvih dveh mesecev po izdaji prodalo nhd 25,000 izvodov. — Sezite po tej knjigi, dokler nam zaloga ne poide. Washington. — American Congress for Peace and Social mornic, se je nahajalo pod an- j Security je včeraj odlikoval predsednika Roosevelta z zlato kolajno za njegove zasluge v prizadevanju za mir. LORAINCAN — POVEI^JNIK MORNARICiE Lorain. — Podadmiral Ernest J. King, katerega je predsednik Roosevelt imenoval za poveljnika ameriške mornarice, ki je bila reorganizirana v tri veje: atlantsko, pacifično in azijsko, je doma iz Loraina, O. ITALIJANSKI TOPOVI stega dima, da angleški letalci 1 v ALBANIJI niso mogli ugotoviti škode, kij Atene. — Poročila z bojišča so jo povzročile njihove bombe., naznanjajo, da so spravili Itali- Angleži so tudi zopet napadli Neapelj. , Prevoz Angležev z italijanskimi ' vozili Angleške baterije pred To-brukom so pričele danes obstreljevati zunanje utrdbe te utrje-jene italijanske baze, da jih "omehčajo," preden izvedejo Angleži splošni napad, Angleži ne morejo pričeti s polnimi vojnimi operacijami, dokler se ne od-križajo deset-tisočev italijanskih ujetnikov, ki so jih zajeli v bojih v Egiptu in Libiji. Angleško moštvo se prevaža dalje v Libijo na zavzetih italijanskih tovornih avtih, v katerih gori zaplenjeni italijanski gasolin. Po- j^ni na svoje postojanke v Mokra gorovju topove, ki neso izstrelke šestnajst milj daleč. JAPONCI POŠILJAJO NEMČIJI OWE New York. — Iz avtoritativnih virov se je doznalo, da so poslali Japonci Nemčiji izza pri-četka vojne najmanj milijon sodov olja, katerega so kupili v Mehiki. Olje gre v Nemčijo po ruski transibirski železniški progi. Zadnja poročila naznanjajo, da Rusija zalaga Nemčijo z a-meriškim bombažem, katerega kupuje v Arneriki, potem ga pa. pošilja dalje Nemčiji. Bombaž je neobhodno potreben vojni material. ti ■ ■ ' ' ■ ■ ""I'll....................I I I I I 1 I I II I 11 I II I I III.................................' .......■ -r I T- Trmrmr- popoldne ob treh pride v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., "O, TA VRAŽJI FANT!" - Pridi+e ga pogledat! - Veseloigra v treh dejanjih, ki jo vprizori dramsko društvo Anton Verovšek. Po igri ples. ^TRAN 2. ENAKOPRAVNOST 11. januarja, l( UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CliAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznasaicu v cieveiandu, za celo leto....................................................................$550' predlaga Adamičev iieizprosni kritik, za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po poŠti v Cieveiandu, v Kanadi In Mexici, za celo leto........................................$6 00 tu 6 mesecev ..............>.......................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedlnjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za fl mesecev........................................$2.50; za 3 mesece.........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4,00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 ODMEVI ADAMIČEVEGA DELA IN NAZOROV rikanci Slovenci, pač pa, da postanejo vsi katoličani. Ali v Ameriki ni prostora za protestante in Žide? In če ga ni, kaj naj se potemtakem stori ž njimi? In mar naj postanemo tudi vsi enolični glede polti? Če je tako, kakšno j polt naj si izberemo? Najbrže belo. In če je tako, kaj — .11— --------• se stori z zamorci, ki imajo čudno navado, da so črni? In kaj naj se stori z Orientalci in Indijanci? Torej kakšno vrsto enoličnosti zahteva kritik v A. D.? Dalje pravi kritik v A. D., da Adamičeva ideja ni pravi amerikanizem. Nu, morda res ni, ampak vrag je to, da ta ideja ni strogo Adamičeva, temveč Lincolnova, Jeffersonova, Emersonova in drugih velikih Amerikan-cev. Ali pa morda vsi ti niso bili Amerikanci? Kakšna pa je potemtakem kritikova definicija amerikanizma? Iz gornjega torej vidimo, da -enoličnosti ni nikjer v življenju, v Ameriki, kjer se tare toliko plemen, ver in nazorov, pa najmanj. In prav je tako! Baš trenje nazorov in dostojno polemiziranje ter bistritev pojmov je naredilo to demokratično deželo veliko, da je danes to, kar je. V kolikor se more govoriti o enoličnosti, je ta — vsaj po zunanjem videzu' — samo v deželah diktatorskih trinogov, kjer si brezpravno ljudstvo ne more pomagati in kjer morajo vsi potrditi, da je res belo to, kar pravi diktator, da je, ne glede na dejstvo, da je tisto črno ko noč! Tu je torej plodno polje zdravega in dostojnega po lemiziranja, od katerega bi imela naša jaVnost samo korist, ako se kritik Adamičevih pojmov o raznoličnosti odloči, razpresti v javnosti svoje nazore, s katerimi na, nam dokaže, da smo z Adamičem vred v zmoti, in da moramo vsi biti "en pastir in ena čreda," daljšaje. človeškega življenja 20 decembra in ja bila prav po- PrizadCVailja Za DO-voljno obiskana m so bih v od- •' bor izvoljeni sledeči: predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blag. Anna Zaic 452 E. 157 St., za-pisnikarica Frances Kerne. Nadzorni odbor Frank Mora, Joseph Godec in Julija Pez4irtz; nadzornica mlad. oddelka Emma L6nce. Društveni zdravniki dr. Siegel, dr. Rottar in dr. Škur. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd, v sobi št. 3. Zastopnik za konferenco S D D Joseph Godec. iT II Zanimive vesti iz stare domovine Književna revija lista "Nev^^ York Times," največjega časopisa na svetu, je objavila dne 29. decembra zopet skoio celo stran obsegajočo književno oceno del našega pisatelja Adamiča, katero je spisal Robert Van Gelder. Ocena je zelo laskavo priznanje Adamičevemu pisateljskemu udejstvovanju, s katerim si je stekel sloves najbolj čitanih pisateljev v Ameriki. Pred seboj imamo kup izrezkov ameriških revij in časopisov, izhajajočih od Atlantika do Pacifika, v katerih se ocenjuje Adamičevo književnost ter opozarja na ogromne zasluge, ki si jih je stekel pisatelj v svojem piizadevanju za boljše sporazumevanje med tu rojenimi Amerikanci in priseljenci ter njihovimi otroci. Teh ocen Adamičevih del nam pri najboljši volji ni mogoče navesti, ker nam primanjkuje za to i časa i prostora, navedli pa bomo samo del listov, revij in publikacij, ki so posvetile tem ocenam cele strani. Poleg književnih revij dnevnika "N. Y. Times," so izšle ocene Adamičevih del, zlasti njegovega zadnjega dela "From Many Lands," še v sledečih listih in revijah: Dispatch, St. Paul, Minn., kritik James Gray. Times, Shreveport, La., književni kritik uredništva. "The New York Sun," New York, kritik T. P. Headen. Post, Milwaukee, Wis., ocenjevalka Joan Wile. Commerial Appeal, Memphis, Tenn., ocenjevalka Hazel Howard. San Francisco Chronicle, San Francisco, Cal., kritik Joseph Henry Jackson. Boston Herald, Boston, Mass., kritik Lawrence Dame, Des itoines,Register, Des Moines, Iowa, književni kritik uredftfetva. Sunday Item Tribune, Njsw Orleans, La., uredniški članek. Washington News, Washington, D. C., ocenjevalka Helen Buchalter. Oklahoman, Oklahoma City, Okla., kritik Leland. Philadelphia In quirer, Philadelphia, Pa., kritik F. G. H. Star-Journal, Minneapolis, Minn., uredniški članek. Herald Tribune, N. Y., ocenjevalka Lorine Pruete. Sunday Times Ad- _ ^ uničuje vertiser, Trenton, N. J., književni kiitik uiedniotva. Jurhr.rjevo pianino pri Boston Post, Boston, Mass., književni kritik uredništva. Trbovljah je "požar uničil aa The New Haven JournaljCourier, New Haven, Conn., motno kn-.ečko domačijo Zuper-kritik W. A. N. The Sacramento Union, uredniški članek. " ' '■ Times Dispatch, Richmond Va., kritik Frederick von Wallenstein. Washington News, Washington, D. €., književni kritik uredništva. ŠKRAT 4# I jI Društvo Euclid, št. 29 SI)Z . Uradniki za leto 1941 so sledeči: predsednik Joseph Mače-rol; podpredsednik Frank Mau-rich; tajnik Frank Gorjanc, 19314 Arrowhead Ave.; blagajnik Matija Nemec; zapisnikar Frank Požar; nadzorniki John Jamnik, Matija Idemen in Jakob Jugo; zastopniki za Društveni dom, Andy Noch, Matija Nemec, Frances Tegel; za Klub društev Anton Omahen, Anton Laurich, Frank Bradač; zdravniki dr. Rottar in dr. Skur. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu in pričetek ob 7. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. znan gospodarstvenik in popularen daleč na okrog. Gradbene mezde Uprava dravske banovine ju določila mezde, ki jih imajo do- Gradnja skladišč bivati delavci v gradbeni indus- , . , .. ^ ... „ -1 •• „,1^ Vlada se je odločila v raznih triji. Posamezni kraji so razde-j, ... , , .. .. . , . • 1 -u . krajih Jugoslavije zgraditi zit- Ijeni po draginjskih razredih in „i i„ j;*/ , . , ^ , 1 f v na skladišča. Vsega skupaj bc mezde so določene sorazmerno s . -i, cn a i-u i i j-v - i „ , .... . , , zgrajenih 69 takih skladisc s ka- tem. Za kvalificirane delavce po . ., , , v paciteto po 25 do 100 vagonov 12 mesecih prakse so place po .. ... ® _ . „ rn zita. stin taka skladisča bodo 6.25, 7 m 7.50 dinarjev na uro . . ,. , .... . , , . zgrajenatudi v Sloveniii. za kvalificirane delavce z manj kot 12 meseci prakse po 5.50, 6 in 6.50 dinarjev; za pomožne delavce nad 18 let stare po 5, 5.25 in 5.75 dinarjev; za pomožne delavce mlajše od 18 let poj 3.75, 4 in 4.25 din. J Peta obletnica smrti velikega ruskega sadjarja Mičurina lovo. Gasilci so k sreči rešili go- Vse je mogoče Na svetu je vse mogoče. Cigana Ivan in Marija Cener iz P;ek-murja sta nedavno ob'petanj-skem mostu postavila vrtiljak, ki jima je zvečer vrgel 370 dinarjev izkupička. Ko je zvečer Cenar legel k počitku v svoji uti, je obesil suknjič z denarjem nad glavo. Zjutraj je bi! suknjič ob 6knu, denarja pa ni , , ...... I bilo. Nekdo je ponoči z dolgo s p od ar ska poslopja in zivino. , , , , ' , ., . c J_____v , 4..„ ' lato, na kateri je bil pritrjen ze- belj, potegnil suknjo k oknu in pobral iz nje denar. Tako se jr Nesreča je bila toliko bolj tragična, ker se je Z u peri ova družina ravno pripravljala na poro- Dalje revije: The Nation, New York, književni kritik uredništva. Saturday Review of Literature, New York, kritik Raymond G. Fuller. The American Mirror-Spectator, književni kritik uredništva. The Commonweal, kritik Michael Williams. Institutional Synagouge, New York, kritik Marc M. Siegel. Lutheran Herald, ofieijelni cerkveni organ, Minneapolis, Minn., književni kritik uredništva. Detroit Jewish Chronicle, književni kritik uredništva, i. dr. Poleg teh listov i^i revij so objavili svoje ocene tudi skoro vsi ameriški tujejezični listi, med njimi tudi nal list. ^ V -V Ob čitanju laskavih ocen v teh velikih ameriški i listih in književnih revijah, ki povzdigujejo Adamiča v pivi vrsti baš zaradi njegovega preciznega razumevanja pravega amerikanizma, se zdi tem zabavnejši in malen-kostnejši napad, ki je bil priobčen kmalu po Adamičevem predavanju v Cieveiandu v tukajšnjem slovenskem listu. Kot se bodo čitatelji še spominjali, je bil Adamič napaden zaradi svojih nazorov o raznoličnosti mnenj. Iz tega i ledi, da je A„D, za enoličnost, V kulturi so zapopadeni: jezik, vera, morala in način življenja. Torej v čem izmed vsega tega naj postane ameriško ljudstvo enoličiio a"*! uniformno? Ali z Anglosaksi starih pokolenj? Ako je tako, čemu torej izdajatelj A. D, tiska slovenski časnik in oglaša katoliško vero, ko mora vendar vedeti, da 'I'ovoie Amerikanci starega porekla angleščino tsr da verujejo v protestantizem? Ako s svojo "enoličnostjo . , ... , -Zgodilo, da je bil cigan okraden. ko stare)sega sina in je zgorela;, . , , . ... ,. ,4. : kar je vsekakor redkost. tudi nevestina oprema, katera j _______ je bila usodnega dne prinesena I ,u,,,ktorjj SNI) v Maple 1 na ženinov dom. Skoda je le de- h l f • loma krita z zavarovalnino. V vasici Gaber je pri Novem mos- Z leto 1941 je bil izvoljen sle-tu je ogenj uničil gospodarska I deč direktofij: Louis Simončič, poslopje )X)sestnikov Franca I predsednik: Louis KastfHc, pod-Boltesa in Jožeta Erjavca. predsednik; Antoft Perušek, taj- mU: Anton Gorenc, blagajnik; Pošten najditelj Pekovski mojster Hinko Če-lan s Teznega pri Mariboru se je podal po važnih poslovnih opravkih z doma ter je vzel večjo vsoto denarja s seboj. Ko se je vrnil, je opazil, da je iz žepa finknje izgubil listnico, v kateri je nosil 58,500 dinarjev. Domneval je, da je denar izgubil na cesli od Sv. Miklavža do ]\[ari-bora ter je imel le malo upanja, da bi dobil izgubljeni denar nazaj. Toliko bolj vzradoščen je Ajitonia Kastelic, zapisnika rica; Antonia Legan mL, Andy Hočevar in Jacob Yemec, nadzorniki; ostali direlrtof ji so: Andrew Re-žin, John Hrovat, John Hočevar, Frank Vrček, Joseph Fink, Rudolph Franetič, Mary Hrovat n Julia Lipnos. ■Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesfxiu ob 10. uri dopoldne. Uradniki Aliadinskp^a jsbora S. D. Doma na Waterloo Kd. za leto 1941. torej bil, ko se je drugi dan oglasil pri njf^m čevljarski mojsteri Predsednik John Terlep, pod-Alojzij Babič dd Sv. Miklavža'Pf'edsednik John Sorc, tajnica ter poiužil polno listnico pre-!biskovich, blagajničar-denj. čcJan je poštenega najdi- Kati Artelj, zapisnikarica tclia ne Ramo zahvalil, ampakSever. Nadzorniki: Joe tudi lepo nagradil. 'Zele st., Martina Hribar in Mrs. __jCergolj. — Zastopnika za gl. se- Te dni je minilo pet let, ko je umrl veliki ruski sadjar Ifan Mičurin. Ta dan so v Rusiji svečano praznovali, zakaj vsa Rusija se zaveda velikega pomena Mičurinovih odkritij zase in za ves človeški rod. Mičurin je s križanjem, presajanjem in umetnim obžareva-njem ustvaril nad 300 vrst čisto novih rastlin in mnogo popleme-nitil. Danes imajo v Mičurinsku, prejšnjem Kozlovu, vzorno gospodarstvo na zemljišču, ki obsega 3500 ha zemlje, kjer nadaljujejo Mičurinovo delo. Mičurin je obiskal klasično gimnazijo v Rjazanu in je leta 1870 prekinil študij v šestem razredu. Potem je postal v domačem kraju zasebni uradnik in se je začel baviti« sadjarstvofti. V tambovski guberniji je bilo tedaj sadjarstvo že precej raz-! vito tudi med kmeti. Mičurin se je najprej učil pri svojih sosedih — kmetih. Zanašal se je na njihova izkustva in je na teh osnovah razvil svoje delo. Že v začetku našega stoletja je bil Mičurin mož, čigar slava je prekoračila ruske meje. So^ vjeti so bili v začetku Mičurinu precej nenaklonjeni iz prostega razloga, ker mož ni bil ne kmet ki n» delavec in ker je imel velikansko posestvo, ki bi bilo moralo biti sociaJizirano. Šele s posredovanjem Lenina Kalinina je bila storjena izjema, ki je utrdila Mičurinov položaj pod sovjetsko vlado, tako da so mesto Kozlov v priznanje Mičurinovih zaslug' preimenovali v i Mičurinsk. Mičurin sam se ni nikoli smatral za učenjaka, marveč preprosto za praktičnega gospodarja. Bil je skromen, toda rastline. zlasti sadne, ki jih je ustvaril, pomenijo velikansko pridobitev za človeštvo. Izmed tisoč ljudi dočakajo povprečno trije starost 100 let. Povprečna dolgbst človeškega življenja se je po zaslugi zdravniške vede povečala in znaša. 64 let. Navzlic temu se pa število sto-letnikov ni zvišalo. Zgodovina pozna mnogo poskusov, da bi se staranje zadržalo. Tako je znano ime nekega Cornerja, ki .je hudo zbolel, ko mu je bilo 35 let. Zdravniki so izjavili, da bo živel v najboljšem primeru še dve leti. Toda mož ni hotel umreti. Krčevito se je o-klepal življenja in trdno je sklenil, da mora živeti. Sam si je določil primerno hrano. Na dan je pojedel samo 23 dekagramov goste hrane in popil štiri kozarce vina. Te hrane pa ni zaužil naenkrat, temveč jo je razdelil v dve ali tri por-cije. Njegova hrana je obsegala kruh in belo meso in dočakal je visoko starost 103 let. Kar se tiče alkohola, ni enotnega naziranja. Nedvomno človeku alkohol škoduje, vendar trdnim ljudem manj ali tudi nič, če so zmerni. Mnogi zelo stan ljudje so pili do smrti vino ali pivo, medtem ko drugi stoletni-ki sploh niso nikoli pili allcohol nih pijač. Znaki staranja se po javijo enakomerno v vsem telesu, ki začne izgubljati svojo prožnost. Kosti starih ljudi se lahko lomijo. Zato je število kostnih zlomov pri starejših ljudeh večje kakor pri mladih. Gibčnost prsnega koša se zmanj ša, kar vphva na dihanje. Prebavila oaiabe in okrnejo. Prav tako enako pa popusti tudi duševna čilost. O pravih vzrokih vseh teh pojavov sodijo učenjaki različno. A; "Ali si prebral knjigo ko postanem odločen?" B: "O, seveda." A: "Upam, da z uspehoiD' B; "Že, že, toda moja žel je tudi s uspehom prebral) Trgovca Gervazij in Pi^ Sše pogovarjata o pomenu f me. "Vidiš," reče Gervazij vina brez reklame ne more I vati. Naj ti povem primer rave. Če znese raca jajce, ^ tiha. Kadar pa kokoš zne* ce, glasno kokodaka. Usf reklame je: po kokošjih jaj veliko povpraševanje, za jajca pa se nihče ne zani"' Na policijo pride možak ce: "Moja tašča se je obesM "No, ali ste jo odrezali™ Tedaj odgovori možak: "Ne. Saj je še živela!" Časovne opazki k, U P, rx V( n jc d: n st lil zt •d( ti( ki ci ki fti ki Pi s\ in N d, Z( ki 0( d( st d' V] Smrt pol)irii jo Anton Artelj in John Terlep. V Črnomlju je po daljši bo- j Zastopnik za delniško sejo S. D. iozni preminil gostilničar in mc-1 John Terlep. — Seje se v A. D. ni mislil reči, da se moramo mi vsi i%prc- sar Josip Skubic. Mož je bil do-i vršijo vsak tretji ponedeljek v obrniti k standardom starih Amerikancev, kako naj se ber narodnjak in delaven za mesecu v S. D. Domu na Water-tore i poenoličimo? Pa vendar rte bo zahteval, da naj napredek svoje drage Bele Kra-postanejo vsi Amerikanci Slovenci in katoličani? Ampak 5 je v starosti 68 let umrl Anton tukaj se nečesa dotaknemo. Verjetno je, da Adamičev posestnik, gostilničar in kritik v A. D. ne bo bas zahteval, da postanejo vsi Ame- lesm t^rovec. Pokojnik je bil too Rd. Novi uradniki Letna seja društva Washington, št. 32 ZSZ se je vršila dne stva. MLADI REKRUTJE RIM, 8. januarja.^— Italijanska vlada je poklicala pod zastave mladeniče, ki so bili rojeni leta 1922 in ki so zdaj stari 19 let. Teh mladeničev je okoli 250,000. Tako se glasi poročilo italijanske^^ vojnega ministr Nekateri domnevajo, da obstoji nekaka posebna snov življenja že v zarodku, ki se počasi izčrpa, dokler povsem ne izgine. Drugi spet mislijo, da je sa mo nepopolnost človeškega in živalskega življenja vzrok njegove končne izčrpanosti in staranja. Slavni ruski učenjak Mečni-kov je trdil, da je staranje posledica samozastrupljevanja iz debelega črevesa. V telesu nastaja zastrupljenje po kvasnih snoveh, ki manjšajo in počasi u-stavijo delovanje vseh udov. Velike važnosti je kri s svojim obtokom. Vse celice našega telesa /dobivajo svojo hrano iz krvi. Ce je v krvi strup, celica hrane noče več sprejeti. Vsaka celica potrebuje povsem čisto in zdravo kri. Kupičenje odjad-kov v krvi spremljajo neizogibni znaki staranja. Te snovi se kot nepotrebne nabirajo v telesu, ki nima več moči, da bi jih izločilo. Tak pojav je poapneva-nje žil. Znaki izčrpanosti telesa se pojavijo mnogo časa pred leti, ki jih navadno šele smatramo za starost. To jc doba tako zvane-ga klimakterija (prehoda, ko človek izgublja spolno moč). Pri j moških se pokaže to nagnjenje k debelosti in živčnih motnjah. V teh letih se pojavijo tudi največkrat srčna napaka, sladkor na bolezen in bolezni jeter in ledvic. Doba klimakterija je posebno nevarna za telo, ki se je v mladosti zelo izčrpalo. Ta doba se zaenkrat z nobenimi sredstvi ne da odgoditi. Mnogi učenjaki so se borili proti smrti in dosegli na tem področju nekaj uspehov, seveda pa še nihče smrti ni mogel (Dalje Vi 1. sir.) njimi pa starmski vodnj^ razveseljiv prisor za pre"'] severnih ali vzhodnih je pravkar odšel iz brozi velandskega blata. Mesto samo in AuduboH se dvigata na ozemlju, terem so bile nekdaj p' plantaže. V teh parkah najkrasnejši hrasti te debela, masivna drevesa, stotine let, prepletena z ^ španskim mahom, ki vi^i' hovih vej prav do tail, i parkih je 26 vrst palm. Vsakdo mora jesti, živeti. Toda prebivalci leansa pa jedo, da. bolje Kuhanje v New Orleans^ metnost, ki je podedovan^ nega kreolskega špfa do' ga. Samo predstavljajte ^ kuhano iz neke vrste lem vinu, nato pa step^' ^ gmoto z dodatkom smeta® j šečih koreninic in razne ^ ve. Predstavljajte si. ' pompano", skuhano v nati vrečici, da se ohrani polni okus; žili piščanca, nega in pečenega v rde^ nu, in sicer natančno ima najdelikatnejšv oku^' ga morete predstavljati- Skodela na francoski kuliane kave, servirane francoski tržnici, je 11»' poslastica turistov, ki jii^ va všeč. Ker se je imela pravk® četi tako zvana Mard' slava, me je neznanske^ ostati še nekaj časa tu '' sprehajati po prekrasnih ' brez suknjiča in klobuk^"' dejstvo, da je imela vdr povratnega voznega li-^^ teči, me je prisililo k pov4 Cleveland. I vanje, da izločimo vse vplive. Poskusi glede P" nja življenje s prenosom '^i ga uda ali tkiva na tuje se tako nadomesti izčrf izgubljeni ud, so šele v Najpreprostejši primer t"] je prenos krvi, ki. zdaj ž® J ni nič posebnega. Poinl^n uspehi profesorja Voroi^^J prenosom opičjih žlez so Po tem načinu se dado ^ niti motnje v krvnem ^ povzročene od pojem&i^J^ premagati in človek je tudi ni-1 na stara leta. Hkratu koli ne bo premagal, ker bi to tako preprečimo mnog^ pomenilo postaviti na glavo vse ^ bolezni. Ni dvoma, da ^ naravne zakone. Jčenjaki dognali še ' Najzanesljivejše sredstvo za podoljšanje človeškega podaljšanje življenje je prizade- nja. 11- januarja, 1941. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. ^iiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiinHiiiiiiHiiiiiiiiiiiidHiuiiiiHininiiiiinHHiiMiniifliuiinniiiiiicjiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiKii % i V. J. KRIŽANOVSKA MOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih IVAN VOUK iimiHimiHti) 11 deti črne in izraz obličja druga-1 lo sta tudi pozno prišla z izleta, čeno otožno petje. I čen. Na rdečih ustnah je blodil'Nato so se vsi podali na tera i pohoten 'nasmešek, a v temnih'so; dami sta se pogovarjaU o I očeh se je skrivala strast. To-j nakupi jenih predmetih, a brat" I da ta razlika je bila preneznat- j in sestra sta se pričkala zaradi l^na, da bi jo mogla opaziti smrt- nekega doživljaja na izletu. I no bleda Valerija, ki je v trepe-I tu gledala na to prikazen prete-I klosti, ki je nosila njene pote-i ze. S I i — Usmiljeni Bog! Kaj pome- da bi si tam dobro ogledali — To je grda šala, ki presega ključ. mejo dopustnosti! — že jezno| — To bi bili lahko tudi brez vzkliknila Muranova. mene napravili, — je rekel ba- Ker ni nič verjela, ni prizna-' ron. Valerija je sedela nekoliko oddaljena ob pregraji in zamišljeno zrla v dolino, ko je prise-del k njej baron. Valerija Nikolajevna. Grad ^*ituiiuiiuiiE]||iiiiHiiii[}iiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiiE]iiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiic]uiiiiiiiiii[]iiiiiiniiiic3iiiiiimiiiniimi^ Najprej je stopila na pod, gledavala ves prostor, ki se ji je stala postelj, in odgrnila' je zdel še strašnejši od drugih' ustnami. ^®zko blago, ki jo je pokrivalo, | prostorov. Tresoč se, se je obr- j S strahom ni ta strašna fantazmagorija? »je najin, z vsemi svojimi tajna-Jaz in on povsod v tej grobnici, mi, ki so samo nama poznane! — je zašepetala z drgetajočimi j — je zašepetal in stiskal roko I v žepu, kjer je hranil Ustnico. vala nikakih "nadnaravnih" pojavov. — To je bedasta prevara, — — Ne, ne, ključ je tvoj in mi smo čakali tvojega dovoljenja, da se ga smemo dotakniti in da ve, kje leži, in jaz tudi ne, kljub temu, da imam ključ do nje. — Smo že poizvedeli vse potrebno, — je živahno izjavil Misel j. Bernardino mi je povedal, da pozna pastir Giacomo vsak kamenček v razvalinah in tudi grobnico "prekletega", ker nje- sploh eksistira grobnica tega legendarnega grofa^ — Da, da, grobnica je; toda jaz ne vem natančno na kate-I rem mestu, —• je odgovoril Ric-jciotto, ki je bil bled kakor smrt Port "" .........1*^-----je pogledala na. Nagnil se je k njej in njegov|od strahu. ^ njim je videla blazine v ne- nila in se vrnila v toaletno so- drugi portret, pričakujoč, da bo kakor iz daljave zroči pogled, vi Ne da bi izpregovoril besede, videla portret Pavla Borisoviča, katerem se je lesketal zagone-1 je baron vrgel na mizo sukno s toda se je varala. Mojstrsko na- j ten, demonski izraz, se je vsesal ključem ter se obrnil, da gre s shkani moški je bil starejši, vi- v njene zmešane oči. terase, toda Helena Aleksan je nevoljno pristavila. Bogve če | uresničimo načrt, ki smo si ga | gov oče je v svoji mladosti videl napravili, — je odgovorila Lolo. | tam strašne prikazni. Pri pregledovanju ključa niso nič novega odkrili; toda kos sukna je bila stara meniška ka-, , .. , , . , puca m tako obnošena da je bilo I "'T T ^ in piavo brokatno obleko, ^^zeno z rožami, toda vse je po-^menelo in pobledelo; nato se 30 s trepetajočim srcem uverila, je v prohadu za posteljo za- bo, da bi si ogledala omare. Ključi so tičali, v ključavnicah. Položila je svetilnik in svečo na stolico ter odprla prvo omaro. V obraz ji je puhnil oblak pra- Samo Valerija se ni udeležila razgovora; bila jc žak)stna in viselo razpelo iz slonove ko- j hu, prežet z močnim duhom raz- pod njim pa verižica z re-, nih parfumov, nakar je videla, 'kvijami, vse, kakor ji je bilo | da je omara polna ženskih o- ^tiano iz njenih prikazni. Ali ne, blek vseh barv, v drugi omari je ■Qokr soke postave, petdesetih let, ] Valerija je močno zardela, drovna ga je pridržala. resnega, energičnega obličja, a ' toda ni utegnila nič odgovoriti,' — Ne bodi praznoveren kakor visoko čelo je izdajalo misleca, ker sta Lolo in Mišelj pritekla stare babe, Pavlik. Jutri bomo Obleka mu je bila iz črnega ža-^k njej, da bi razsodila njun preiskali to glupo zgodbo, a ti meta. Stal je naslonjen ob mizo, spor. Nastal je glasen prepir, ne delaj tako zloveščega obra-ki je bila polna knjig in rokopi- ki ga je prekinil Ricciotto, ka težko ugotoviti njeno barvo. — Moj Bog, kako zanimivo in tajinstveno je vse to! — je vzkliknila Lola. — Danes pojde-mo iskat grobnico grofa Paola in, s tvojim privoljenjem, jo odpremo 6 tem ključem. Gotovo je ! kostjo lovile bs^ronov pogled. (Dalje sledi.) Proda se prijazna hiša za dve družini, dve kopalnici, furnez, dve garali, velik lot. Nahaja se v sloven- ^ ^^2uje vse to, da je bila že j bilo perilo, bluze in mantilje. V j sov. V rokah je držal napol raz-' stelanov nečak, ki se je pojavil ^ekoč tu?! . . . Toda čemu in ^podolgasti skrinji s steklenim grnjen pergament z napisom v'na terasi. Ves zasopel je prite-g. ^ . Ah ni živela v resni- pokrovom je bila ženska bro-' rdečih črkah, ki ga Valerija ni kel na teraso, očividno razbur-' ^ tej hiši, in strašna prete-1 katna obleka, nekoč bela in s niti skušala prebrati. Njen po-' jen. °st, ki jo pozna po legendah, I srebrom obšita, mala čepica z gled je bil priklenjen k obličju za. I — Nisem praznoveren, teta, sem le truden in moji -živci so u-ničeni. Končno pa me vznemir-! jajo vsi ti čudni pojavi. Moram Signor barcn, nekaj so vam se dobro naspali in jutri bom bil strašen zločinec, če sodimo j gki naselbini v Collinwoodu. po tem, da ga prikazen vedno ^ Cena samo $4,300. — M. Petro-zove. Naš izprehod bo prijeten; Lich, 253 E. 151 St. KBnmore s seboj vzamemo brašno in po- 2641 J. zajtrkovali bcmo v razvalinah. 2' nipna lastna prete-, všitimi biseri in koprena iz sreb- starega signora, katerega čudo- . vam ge o ro iiaspaa m ju ri om Iraategarze. pnnesli, poglejte, -jevpilmzopetclovekdvajaetegastoletja, Stopila i vito žive oči so jo presunjale p , , . , I izročil Pavlu Borisoviču zavoj. ! — je odgovoril baron šaljivo, p - k skrinji in začek . -^^^sieaovanje ten predmetov I Valerija je'zamižala. V teh — Meni?— se je ta začudil in toda njegov hripavi glas in Čipke, lepotičje in prostorih mora priti ob pamet,, odvil kos temnega sukna, ki mu mračni pogled sta bila v proti- je ®vežnje orumenelih, zmečkanih živce. Nato se je ,hotela s trakovi povezanih pisem. ^ neki mizi je zagledala man-^"no. Blizu vznožja postelje je .^pazila ozke duri, ki so bile za- prepričati, ah vedejo iz kopalne sobe- kakšna vrata v druge sobe. In res je našla duri, ki so vedle v dolg in ozek hodnik. Po s težko zaveso. Ko jih je ^em hodniku je prišla do-^vhoda ^%rla, je pri svetlobi sveče vi- j® zagrnjen z zaveso. Ta-da so bile v sobi ob stenah, j® prišla v prostorno sobo, v ^'^^azmeščene razne police in kateri pa se je težko razgledala. zakaj povsod je v dotiku z neznano, toda strašno preteklostjo, ki odraža njeno sliko. I Hkratu ji je postalo neznosno od tega mračnega, skoraj grozečega pogleda, ki je bil vprt vanjo. V tem začaranem prostoru so bržkone tudi portreti ga je izročil mladi Italijan. slovju z njegovo pretirano verne- Začuden je videl, da je v zavo- lostjo. ju^ velik zarjavel ključ starin- j Ko se je vrnil v svojo sobo, si ske oblike, a na verižici je vise- je baron nalil uspavalnih kapljic la kovinska ploščica. in legel. Ni hotel o ničemer raz- Stopil je k mizi, kjer je gorela mišljati in kmalu je krepko za-svetilka. Vsi no ga obstopili, a spal. on je polglasno bral gotski na- ttiramorna banja in blazi- p mogoče določiti barve. g J" 9knu je stala toaletna mižijo ^ zrcalom v srebrnem okvir-g,' na njej polno stekleničic, ,^^elicG z mazili, razna drob-glavniki in ščetke. L jc vladal največji nered, ^ da je nekdo nenadoma šel ^^Sobe, ne da'bi pospravil. Fi- ležale raz- krikom ae je odmaknila. ,^ne po tleh; v porcelanasti Zjutraj pri zajtrku so govorili samo o tajinstvenem ključu, in ko je Pavel Borisovič izpil ta-vo, ga je Lolo vlekla na teraso, HIŠA NAPRODAJ Proda se English Colonial hiša v dobri slovehski naselbini, en blok vzhodno od E. 185th St.; čitljiv napis v krivenčastih' — Slabo mi je bilo, tudi je na co, — jc odgovoril Ricciotto. tri spalne sobe; soba za šivanje, gotskih črkah. Tega napisa ni moje živce vplival tisti strašni V tem trenutku se je razlegel sončna soba, .z a j t rkovalnica in glas zvona in oddaljeno, neizre- .(breaMast nook) kopalnica; vse obleka .,.j,"«■ '■ ""Tul"i to je spodaj; zgoraj je pa apal- pis na ploščici: . JI ,T 1-, • • ■ , • 4- , , . u -1 • "Ključ grobnice Paola, grofa , . _ na koncu so se poka- delo. Na veliki mizi, pokn- vztrepetaia je, se obrnila m na- „ ; na stežaj odprta obokana i z žametnim prtom, od katere- glo odšla. Ko je pogasila sveče, ^rata. iga so visele franže, je stal čr- je postavila žardinjero na prej-j Baron je probledel. i rj, _ , nilnik, a na straneh dva visoka šnje mesto, toda j^omirila se je ' —• Kdo je to prinesel ? — je I a sosednja, okrogla soba, ki | svečnika; na mizi so ležali por- šsle tedaj, ko je bila v svoji so- vprašal v pretrganih besedah. I ko /"^osvetljevalo visoko gots- gamentni listi in peresa, na sredi bi. ' i — Neki človek visoke posta- ^^okno, pokrito z debelo črno pg^ velik omot, zvezan z rdečo I Soince, svetloba in čisti, ve, bil je podoben menihu. Se- služila za ko- gvileno vrvco, na koncu omota' sveži zrak so jo olajšali. NaU- del sem pri stopnišču in v temi toalQtno sobo. Stene gg jg videl kos črnega pečat- la si je pomirjevalnih kapljic, se ga nieem mogel videti, dobro v o- [Q; okrašene s pokrajinski- voska. Na omotu js bil tež- umila in preoblekla. brez, ker je bil pokrit s kapu- ^ Slikami, a poleg ene stene je |.q čitljiv napis v krivenčastih ■ — Slabo mi je bilo, tudi je na co, — jc odgovoril Ricciotto. %jala Očividno ie bila v gar- soba je bila bržkone kabinet živi? V glavi se ji je zavrtelo, ^SrObi. -------... -------- Po dnevi ne bodo prikazni menihov pele in zvonile, — je dostavila Lolo s smehom. Dobro! Če so vsi za to. Naprodaj Proda se mesnico in grocerijo v dobri slovenski naselbini. '— Kdor se zanima laliko dobi na- pojdimo iskat grobnico. Toda slov v našem uradu ali naj po-kako jo najdemo? Ricciotto ne kliče HEnderson 5811. --------. 7 —. — . goisKin cFKan. rega napisa ni muje zivue vpnviii nau slxs ^9, klop, ki je bila pokrita s mogla Valerija takoj prebrati, duh, ki je zmes porfumov iii ,, plastjo P^ahu, da ji pa j.rnela potrpljenja, da bi ga gnilih cvetlic. Fuj! Celo obl razbirala. Dva velika okvirja s portretoma v naravni velikosti sta vzbudila njeno zanimanje. Stopila je na stol z visokim naslonom in obrisala prah, kolikor je bilo možno. Nato je vzela električno svetilko in posvetila na prvi portret. S prestrašenim 'valni skledi eo ležale počrne-y' Zgrbljene gobe, a na podu so Vfihki črni madeži, podob-^žam posušene krvi. I ^^8, sredi je stala podolgova-■ pokrita s platneno rju- ' ' ki je fcakrivala del blazine. Slika je predočevala balkon, s katerega je bi'/ razgled na , gorsko pokrajino . . Naslonjena na mramorni pregraji je stala ženska v višnjevi obleki in dr- j žala v rokah mandolino, kakor da igra nanj. Ta ženska je bil se je napila tistega duha, — je mrmrala in sc dobro poškropila s parfumom. Tisti, dan so večerjali pozneje kot običajno; baron se je dolgo mudil v mestu, a Miša in Lo- Išče se slovensko žensko, za hišno delo in za \ WFDDP.D HUSBAND V (. 7 1 T. i my r' Vy. ' L»=i -.r V '<*, I Af y\ CONFOUND WAT RACXrT \ / \ oureiDEi 1 zoi'r l'laks/—^ I 7,^, V /WHAT "iXAT V'3- 1 ■ J ' '/ I _ ..Ma#! \ ■ 'P w ' ■ I m.'* _ Xl Ml KIM' OW.R 'IM.6l% -!! •vr- ki jo izveste bu gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim . zastopnikom---- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN SXEBLAJ H45 East 169 Street KEitmote 4680W ■amaiuaiumaim JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENAT-t¥iiriviiri All contributors are asked to hand in all matter for publication by Wednesday of each week. Please cooperate with the editor in this matter, otherwise there may not be room for late articles and they may have to be omitted. ', , i ^ ■ ! handed in poems and stories, I histories, and songs from various countries, sung later in the Spring Festival, which adopted the same theme. Much of the I'esulting magazine, "Americans All," reveals an unusual awareness of America. The children realize conditions in the world at large and feel the promise this country holds for those who are oppressed. Perhaps the spirit is was alarming. The hospital best caught in a'poem by June By Ann Opeka As was predicted a few we^ ago, Spartans "Last Round- as supervisors. Children attendance, sociability, n'l for Girls got its greatest impetus in Hollywood. Such willow-ly ladies as Greta "Legs" Gar-bo and Miss Constance Bennett had to stand up twice to cast a shadow. Even an olive showed! The result was a national disaster. The spread of malnutrition and the echo bounces back from the galfery-^"Contours." And after they have yanked their hypnotized boy friends.from the arena they plunge headlong into a handy eating house and order —not a lettuce leaf or a mess of carrots, but a thick chunk of nourishing steak! The boys swoon dead away! Thanks to our Ittle dream girl, starvation is no longer a popular sport, and pernicious anemia has ceased to be a fashionable ailment. The butchers of America clap their hands with glee, while the 'purveyors of rabbit-food SQOwl blackly and mumble bad language in pure Sicilian. The ladies are munching meat again, and no longer I refuse an occasional murphy! I Like so many American ma-I nias, the Toothpick Silhoutte business boomed, and thousands of our healthy daughters grew too feeble to lift a lipstick, j And don't think we men didn't suffer, too—but spiritually! It is a historical fact that gentlemen prefer curves where curves traditionally belong by Act of Providence. It is safe to say that not a man alive, or even defunct, prefers a young lady who resembles an adolescent boy in skirts. It was an unhappy, and even tragic time. Fashion sharks both led and followed this epidemic. They not only created frocks , which in happier days would hardly clothe Betty Lou's doll-baby, but they promoted underthings and binding doo4 dads which wrapped up our emaciated maidens like E^p-tian mummies. The poor critters could hardly sit down without something busting with a sharp report! Then came the nation-wide dash to Henie which made the Yukon gold rush look like a Saturday night stumble. Tin Pan Alley hurriedly revamped the old song into "Did You Ever See A Dream Skating!" As one, the youth of America hollered "Yeah Man!" Hirsch, Grade IV: Little foreign children in your countries far and near, How you must be shaking now with lots and lots of fear! I like my country because it's free. I go to bed without a fear. Wake up next • morning fresh and cool. Get dressed, eat, and go to riment as well as financif and we wish to thank every"' present for their patronage ^ cooperation. The hall was beautifully orated in large clusters of orful ballbons and noisemal<| were given away as souvefl'' The large auditorium was most filled to a capacity, a orderly crowd, everyone so W py and very friendly. AiJ members'are asked to ! tend the regular monthly ing which will be held Thi'^ day, January 16 in the Slo\'^ National Home at 7:30 p. Miscellaneous Agnes Wick, wife of Cha Wick, has joined Spartans ^ we hope you'll both be members and enjoy the P leges of a lodge. Ray and Roy Allbefg c' ,rt home Tor a few days from school. Oh, little foreign children, in Bragg, N. C., for New your countries far and near, looking better than ever. We all wish that you could live with us here. —Common Ground BUKOVNIK'S Photographic Studio 762 EAST 185th ST. KEnmore 1166 @ And promptly ordered a r.l;ack of wheats! For Weddings And All Formal Occasions ★ TUXEDOS ★ FULL DRESS ★ CUTAWAYS DRESS SUIT RENTALS HEnd. 2395 He ashed for burning She said in accents cruel "I may be a red hot , But I ain't nobody's fuel!' : 'mm: 621f St CLAIR AVE TOMORROW NIGHT Sunday, January 12 7:30 p.m. VICTORY DANCE given by 32nd Ward Slovenian Democratic Club, at Slovenian Home, Holmes Avenue FRANKIE YANKOVIC'S ORCHESTRA 25c