4. štev. V Kranju, dne 28, januarja 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane sa Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5-60 K. Posamezne številke po 10 vin. — Na narocbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni štvo je na pristavi gosp. K. Fioriana v «Zvezdi>. Izhaja vsako soboto = zvečer - Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K. za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila s« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračaj«. Novi cilindri, pa zaflikane suknje. Po dosti dolgih božičnih počitnicah, ki so stale davkoplačevalce zopet nekaj sto tisočakov, so se vrnili zastopniki avstrijskih narodov prejšnji teden zopet na delo v državno zbornico na Dunaju. Pozdravilo jih je novo ministrstvo, ki se pa ne razločuje od starega y ničemur drugem, kakor morda v tem, da je Jugoslovanom se bolj nasprotno. Bienerth jim hačeluje Zopet, oni Bienerlh, ki v svojem pozdravnem govoru zopet povdarja popolno nepristranost vlade in objektivno upravo v tistem času, ko njegova uprava nastopa naravnost hudodelsko nasproti nenemikim narodnostim. Kaj nam je prinesla dosedanja Bienerthova vlada it. II. P. Nikoli nismo Slovenci politično, narodno in gospodarsko tako težko čutili udarcev od Nemcev komaadirane vlade, kakor za vlade Bienerthove. Zdi se nam, kakor da so se povrnili časi Bachovih husarjev, kakor nam jih tako živo opisuje aai Trdina. Nas narod, gotovo eden naj-lojalnejših v Avstriji, so proglasili zgoraj za narod veleizdajalcev, ki ga je po priporočilu natega deželnega predsednika, kolikor možno pritiskali k tlom, da se ne ojači. Na vsa vodilna mesta aa Slovenskem so nam poslali tujce-Nemce, da se nehote spominjamo časov, o katerih govori Prešeren: Le tujcem sreče svit se v Kranju žari, ošabno nosijo ti po konci glave. Deželni predsednik na Kranjskem je Nemec, njegov namestnik istotako, nad kranjskim pravosodstvom čuva nemški dežeinosodni predsednik, na obtožno klop de vije Slovence nemški državni pravdnik, upravo natega iolstva vodi Nemec, kranjsko deželno kulturo nadzoruje Nemec in moč teh ob-astnikov te pomnožuje vedno naraščajoče ttevilo nemtkih pomagačev. To se godi v skoro izključno slovenski deželi na Kranjskem, zato o drugih slovenskih pokrajinah niti ne maramo pisati, ker bi nas skoro moralo biti sram, da smo v stoletni dobi tako intenzivnega narodnega dela slednjič prišli tako daleč, da nismo drugega nego državljani tretje ali četrte vrste. Ni čuda pri vsem tem, da nas sme nemoteno pobijati nemtka svojat v Kočevju, da vsak nemški privandrani agent misli, da sme s Slovencem pometati kakor s psom. Saj ta »nepristranska* Bienerthova uprava smatra za čisto pravilno, da se sme Slovenec kaznovati z zaporom, če v nemškem kraju zapite sloventčino za svoj občevalni jezik. Prav radovedni bi bili, kako bi ta nepristranost izgledala, če bi v izključno slovenski vasi edini Nemec navedel nemški občevalni jezik in bi ga okrajno glavarstvo (Op. ur. kje P) kaznovalo, čet, da ne more s Slovenci občevati nemški, ker ti ne umsjo nemškega jezika. Tisti glavar, ki bi to storil, bi sel drugi dan v pokoj ali pa v noritaico. «Nepristranska uprava* Bienerthova je zahtevala, da se Slovenec zapre, če zahteva v dvojezičnem kraju vozni list v slovenščini. Ali hočemo te nadalje naštevati izgl ede ... «Ha! prisegal Tudi jaz sem prisegel, da poravnam hudodelstvo nad teboj, da te zopet pridobim ia te izkušam osrečiti*. .. Dolgo je trajal še ta prizor in menjavanje m!sli. Konec je bil, da je Fran dosegel obnovitev ljubavnih razmer. Si dolgo po Francovem odhodu je Angela borila boj s seboj in ves <*as ji je vpila ie duša: •Prisega, prisega 1» ... V tem časa se je Leo poročil in Angela je blagrovala Lojzika ob njegovi strani. Ona pa je ostala sama. Ne! Fran je bil zopet njen. Premišljevala je, kaj bo iz vsega, kako se vendar raz-vozljajo njene razmere. Ia kako se je zgodilo? Čez leto dni so Frana radi poaeverjenja zaprli. Bil je obsojen in obenem je izgubil službo. Angela je bila zopet za prevaro bogatejša in pričela je zopet trpeti. Pa ae samo radi trpljenja, ki izvira iz zavesti varaoja in nesreče 1 Kmalu se je pokazal plod ljubezni, ki je živo kričal in spominjal Angelo na njeno lahkomiselno življenje. . . Spoznal je, da se uresničuje materina bojazen, ki jo je razodela na smrtni postelji ter da se začenja za njo nesreča, ki jo je tudi vsled prelomit ve prostovoljne prisege sama priklicala. I o, ali ni res nesrečna? Zaigrala je vsel Vso srečno bodočnost z ljubeznijo dobrega Maksa in končno, ko nima nikake podpore in rešitve več, pa dobi sina. Ona sama je izgubila službo in kako naj redi malega črvička, ko sama na ve in ne zna sebe rediti. Fran je pa v ječi I Kaj naj stori? Vse se jo egiblje, vsa je razupita in v svarilo je mladim drugim deklicam •.. Bil je večer vseh vernih duš dan. Ljudstvo je že deloma zapustilo kraj miru in večnega počitka, kjer so brlele med temnimi drevesi in tihimi grobovi mnogoštevilne lučice. Nastala je tišina. Zadonel je zvon, vabeč vernike k molitvi za duše. Slišali so se še drugi zvonovi in zvonenje je milotožno prekrile valo ozračje. Tam v kotu je bil grob Angeline matere .. . Le majhna sveča je brlela med cvetlicami. .. Neka senca se bliža, temna postava, Angela, hiti — na grob svoje matere, prositi jo odpuščanja iskat tolažbe. Otroka ima nesrečno bitje seboj. Viharno plane k grobu. Dete položi v travo, objema grob in kiča mater. Slabotna lučtca ji razodeva svetle oči, bledi lici ter bolne izraze in poteze. Ječe se, obupuje ob grobu. Zvonovi žalostno zvone, verniki molijo za duše, lahen vetnč pihlja in črni oblaki preprečujejo ozračje. — Aogela gleda... kliče mater .. . lučice ugasujejo in lnčica ugasne tudi na materinem grobu. Aogela kliče — in njena mati stoji pred njo ... Mrtvaški duh se razširja ... Miti jo gleda, osorno jo gleda, žuga, neusmiljeno jo gleda z mrtvaškimi očmi. Hčerka vstaja, hoče prositi, a ne more vstati... besede ji tiče v grlu. «Ma-a-a-ti» se ji končno izvije iz prs in k nji hoče, a onemogla blazua pade na grob in nerazumljivo golčanje posluša osenčen grob, tihi mir in sveta nočna tišina pokopališča. Se zvonijo žalostni, jokajoči zvonovi, še molijo verniki za duše, vmes pa ob samotaem grobu poleg blazne Angele kličejo otroški nedolžni glasovi — svojo mamico. I rtviiAtf» . CifiVAnirii"" «fá»u. Ají. |ai| .. y----a- „-----— * •+ Tudi prehodni zneski, ako imamo kake terjatve na advokatskih stroških ali drugje in se nam povrnejo, spadajo sem. Deleži, katere imrmo pri tujih zavodih, so naša last. V našem vzorcu se v letu 1910 niso nobeni izdali, ostane vrednost iz lanske bilance po K 20. Sedaj pridemo k dolgovom! Deleži članov so dolg posojilnice. Glasom bilance leta 1909 bilo jih je za............K 110 — iz denarnega prometa za leto 1910 * vidimo, da je bilo na novo vplačanih za K 46 skupaj . . K 156 — izplačanih je bilo glasom den. prometa K 10 — stanje deležev koncem 1. 1910 skupaj K 146 — kateri znesek prenesemo v bilanco. Hranilnih vlog je bilo v letu 1909 ...........K 59583-43 kakor vidimo iz denarnega prometa leta 1910, je bilo na novo vloženih K skupaj . prenos . izplačanih vlog pa je bilo . . . 8660428 K 146187-71 K 14618771 K 23801 46 stanje koncem leta je torej... K 122386-25 Predplačane obresti posojil, t. j. za prihodnje leto 1911, znašajo glasom izvlečka posojil K 489*17, iz katerega se prenesejo v bilanco. Morebitni prehodni zneski, katere moramo še komu izplačati ali povrniti, spadajo pod dolgove. Rezervni zaklad,ise določi, da k istemu leta 1909 po..........K 153 43 prištejemo ves čisti dobiček 1.1909 po „ 16464 skupaj . . K 31806 Glasom pravil se mora pri rajfajzenkah ves čisti dobiček dajati v rezervni zaklad. Razpolaga se samo lahko z onim dobičkom, kateri je še v prometu leta 1910. Pri seštevanju obojestranskih zneskov nastane glede zjednačenja neka diferenca. V našem slučaju znaša imetje (aktiva).... K 124192 16 dolgovi (pasiva).........„ 123339*48 preostanek. . K 852*68 je čisti dobiček, katerega pripišemo k manjši svoti, t. j. k dolgovom, ter znašajo končna Števila na obeh straneh enako, tj. po K 124192 16. Dalje prih Gospodarski del. tedenski lojoa ? Stanja dna 23. fsnaarja 1911. leta. — Prignalo se je: 177 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 84 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanski bivol. — Za mesarja je bilo 95 glav domače govedi, — glav bosanske govedi in 84 domačih prašičev. Cena od kilograma žive teže: 94—96 vinarjev za pitane vole domače, 86 -90 vinarjev za domače srednje pitane vole, 713—82 vinarjev za ne-piiane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 12 vin. za teleta in 0 K do u K 00 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 14 vin. za prašiče pitane. — Pšenica K 10*50 proso K 7 50, rž K 8—, oves K 875, ajda K 8*50, repno seme K —, detelno seme 68 K do 70 K, fižol, ribničan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 3 50 za 50 kg. DOPISI. Boji ia iabniiko faro. P*ro£a Fr. K. iz 2abnice. Konec. H komisiji so prišli: Dekan Kožuh, njegov kaplan in žabniški duhovnik Rozman, ki je 23 let v Zabnici živel, tako da so ga ljudje vsi «radi» ubogali. Ne dolgo potem so žabniški možje ed fmančae prokurature dobili v roke njegov «urtel», u katerega ja bito razvidno, da ko ae je na tihem tožaril tri leta, ne da ni kdo od mož vedet za Marije Kuiallove 6000 K, zapuščene tabniski novi f*ri. Hotel jih je namreč pridržati aa u zaae. Odlok se je glasil: To ni tvoje, pasti pri mira, če si pa kaj prihranil, tiste je pa tvoje; to je pa sa sabniško novo faro. Ko so možje to povedali ljudem, so bih tako razkačeni, da so mu pisali pismo, da mu bodo pobih stekla na oknih. Tega se je pa tako ustrašil, da je pobral kopita ter se podal v pokoj v Hrastje pri Kranja. Tako je ta Rozman znosil vse denarje, kar ga je prišlo tudi pri «of, plače imate mastne in cerkve imajo tisočake po hranilnicah, oni pa, kateri morajo plačevati biro, pa še večkrat koička kruha nimajo. Na delo, vi, duhovniki reformatorji, in odpravite našemu ubogemu ljudstvu nezasluženo biro in rekli bodemo: sedaj pa vidimo, da je duhovščini pri aren tudi blagor ljudstva. Zdaj, ko dajemo naši duhovščini lepe nauke, bodo vpili po prižneah: »Proč s »Gorenjcem*, proč z liberalnimi časopisi 1» Kar grmelo bo s prižnie zato, ker ima naša duhovščina samo grabijo za grabiti in vile samo za bosti. Ako pišemo, naj duhovščina edjenja s biro, to je potem žs brezversko, četudi mora vedeti vsak razsoden človek, da je ravno ta duhovaka »bira* prav nepotrebno breme za naše ljudstvo. Pa pustimo sa danes seme liberalnih študentov in oglejmo si knpčijo hranilnice na Češnjici, to krasno kupčijo, ko je hranilnica na Češnjici kupila 400 oralov obsegajoč gozd sa 115.000 K. Takih bukev da ni na Kranjskem, kakor piše »Domoljub*. Ali je to res taka krasna kupčija, kakor vpijejo klerikalci f Splošno znano je, da stane »Hrastnik* danes klerikalce okroglo 120.000 K s prepisi in drugimi stroški. Vssk posestnik v nsši dolini dobro ve, da se iz bukovega lesa dobi komaj za delo in še posebno, ako se mora vse plačati, kakor plačuje sedaj hranilnica po visoki ceni. Rasni posestniki, ki imajo bukove gozde bolj oddaljene od doma, vedo najboljše, koliko je ob aedanji draginji čistega dobička od bukovega lesa. Da se plačajo od Hrastnika samo obresti enega lata, je potreba najmanj okrog 6000 kron, u kar bi se »oralo prodali povprečna 750 kiaftei drv po 8 K na lica mesta, potem so plačane šele obresti od enega leta, in toliko so more iztekati najmanj vsako leto samo za obresti. Reči pa smemo, če se bode iztekalo skozi 10 let po toliko drv, potem bo postal Hrastnik plešast od samih obresti, in koliko je vreden prazen svet, lahko vemo. Strokovnjaki trdijo, da je Hrastnik dovolj drag, ako bi valjal 80.000 K, ker vsak lastnik, ki bo založil v kako posestvo nad 100.000 kron in št več, hoda proračuni!, iko mu bode doaalalo več obresti, kakor pa v hranilnici, kar je tudi popolnoma umevno, toda kaj se brigajo klerikalni prvaki za enake račune, ko jim ni drugega mar, kakor to, da preskrbe svoje kričeče z delom in mastnimi plačami. Nezavedno ljudstvo se bode pa tudi kmalu do zadnjega vzdramilo in zbudilo I Simona na Rudnem bo pa še znnaprej vihal svoje brke in se bahat, kako je Hrastnik dobro kupljen. No, zakaj bi tudi ne hvalil kupčije a Hrastnikom, ko je še dobro plačan takrat, kadar vzame puško na ramo in gre na lov v Hrastnik. S a nekaj drugih enakih kričačev je, ki vpijejo, kake koristi prinaša Hrastnik, toda v resnici imajo le oni sami dobiček in drugi nihče. Radi te sijajne kup č je s Hrastnikom bi bil »Domoljubov* dopisnik kleri-rikalcem bolj ustregel, ako bi bil molčal, toda ker je še premalo časa v naš*m kraju, pozna premalo razmere in zato lepotne svojo stranko večkrat po ustih. Tudi ustanovljena sodarska zadruga v Železnikih leži klerikalcem zelo v želodcu. »Domoljub* pile, da vpijemo, kaj smo napredajaki ustanovili koristnega v Železnikih. V naprednih listih je bilo pisano samo po par vrstic, da se je ustanovila aodaraka zadruga, in to je že po klerikalnem mnenju vpitje. O, vi revčki, kako vas pomilujemo, da vas že par suhih vrstic v naprednih liitib tako razburi, no, saj tudi res ni čudno, ako je škofjeloško sodišče za klerikalce tako neusmiljeno, da zapira delavce, in bi človek res kmalu mislil, ko bere, da so bili po nedolžnem zaprti, pa saj ne, ker »D vaj-steces* je namreč že večkrat posečal Guzeljevo hišo v Skofji Loki. Odbor sodarske zadruge tudi ne ugaja klerikalcem, čet, sami gostiln carji, usnjarji, trgovci in šomoštriso vpisani v zadružni register. Na ta ostuden napad na naše može, ki so se zavzeli, pomagati ljudstvu, pravimo samo to: Mi vstajamo in vas je strah! Drugega odgovora klerikalcem ni vredno dajati 1 , —%~-— Iz selške doline. »Domoljub*, ki zagotavlja ob novem letu, da ne bo v bodoče več sprejemal osebnih napadov, pozabil je pripomoiti, da bo delal izjemo samo o naši dolini, ako bi ne hotel postati figa-mož, da lahko kaže vsaka baba posmehljivo za njim. —-Toda nič za to, čim manj ugleda imajo taki ljudje, tembolj za nas. Na dopis sam, kjer gleda, na vseh koncih in krajih sama selena zavist, ne zdi se nam vredno izgubljati besedice. Za predobro vemo, kje jih čevelj tišči. Gim bolj psi lajajo, tem višji jahamo. Ker je zadnje čase postal naš slavni evangeliat dr. Krek zelo popularen, zlasti kar se tiče drastičnih Izrazov, dovolite, da tudi jaz dodam pikantno zgodovino iz naše doline. — Dr. Krek, se je namreč začel baviti z naravoslovjem in sicer je pričel pri stvarjenju človeka. Ovrgel je Kristusov nauk, da smo po božji podobi ustvarjeni, ovrgel Daivvina in druge take mislece in izrekel te-le duhovite besede: Vprašal je nekoč moža iz višjih hribov: »Ali veate, kako je nastal ves železniški rod?* Mož ga radovedno pogleda, on pa nadaljuje: »Nekoč je bil hudič v Martinjem vrhu, tam je naredil en velik d k, iz tega njegovega odpadka zaredili so se črvi, ki so lezli, lezli po hribu navzdol v dolino, in čujte, iz teh črvov, nastati so 2:lez-nikarji.* — Ko bi to irgovor.l kak liberalni doktor, bi ga sežgali na grmadi, češ, da bogokletno govori in da krivo vero uči. Dr. Krek pa je seveda blagoslovljen in tudi njegove besede so »vete, četudi govori o Črvih in hudiču. Klerikalcem je samo čestitati na takem možul In sedaj nastane vprašanje: Kaki črvi pa so klerikalci, ki to tega moža volili ponižno in udano za častnega občana trga Železniki ? It Ljubljane je prišla komanda aa klerikalne zaupnike, naj prično hujskati ljudi zoper ne-klerikalne posojilnice. I a takoj to zalajali klerikalni psi po »Domoljubu*. Tudi zagovejeni dopitnik iz selške doline je zabevtkal v zadnji številki omenjenega lažnjivega Usta in brizgal nekoliko svojega smradu tudi v posojilnici v 2 dežnikih in Dražgsšah. Članku ae sicer vidi, da ga je spisal kdo, ki je vso modrost pridobil pri »debatiranju* z očetom Petračem ali pa v češnjiških beznicah, ia za razumne ljudi pač ni vredno o vračati njegovih laži, vendar je prilika prezapeljiva, da se jih ne bi nekaj nazaj povedalo. Dopisnik čveka, da ni o posojilnicah v Železnikih in Dražgošah nobenih letnih zaključkov. Ta uboga reva menda misli, da dajejo posojilnice svoje zaključke pred cerkvijo oklicatil Oba zavoda sta aa občnih zborih predložila zaključke in jih tudi poslala pristojnim oblastvom. Dopisnik je tudi izbleknit, da je češniika posojilnica kupila Hrastnik. Hvala lepa, bomo vsaj to vedeli, ker dosedaj se je to skrivalo iz u šaljivih vzrokov. Kupčijo s Hrastnikom hvaliti, te pravi, vodo v morje nositi, ker v tem so edini liberalci in klerikalci. UKtmilka. Kamniška »Meščanska kor-poracija*, to dvamibjoasko premoženje, krati spanje nekemu gospodu v Kamniku, ki je samo tam rad pri delovanju — slasti pa kot zapovedujoči general — kjer je korito polno, da bi it njega žrl in žrl ter imel na uzdi slehernega Kettničana. Kakor smo le v zadnjem nisem dopisa omenili, obljubil nam je Častiti dopisnik resnicoljubnega (?) »Slovenca* priti z novimi lažmi o naši korpora-ciji in dne 17. januarja smo ee prepričali, da je ostal ssož-beseda; zato ostajamo tudi mi pri besedi ter moramo ž njim temeljite obračunati. »Kako ae je v kamniško korporacijo po turško volilo*, je naalov »Slovenčevega* članka. Najprej moramo pribiti dejatvo, da kadar so klerikalci pri kakih volitvah prav po notah tepsni, takrat so sa dogajale same sleparije, goljuf je, n»pravilnoiti, nepo-stavoosti — skratka — volilo se je po turško. Preduo pa pridemo k podrobnostim tega članka, moramo povedati, da pošteni klerikalci sami zatrjujejo, da j>h silna veseli, da je zmagala lista naprednih kandidatov, le mogočemu dekanu Lavrecč ču & komp. ne da žilica miru in bi na vsak način rad spravil to lepo premoženje pod okrilje kake poštene P klerikalne oblasti. — Pa začnimo! V prvem odstavku čveka to duševno revše o politiških orgijah, brezobzirni samovoljnosti in terorizmu, bojazni do oblastvenega nadzorstva o neki zmagi leta 1903 itd. Političnih orgj iščete aa naši strani zamaa, pač pa tte jih našli v lastnem arhivu, kar se pa tiče naša samovoljnosti in terorizma, povemo jasoo, da nisno k volit vi prav nikogar silili, pač pa sms ljudem pojasnili kritični položaj, na kar amo jih pravočasno obvestili, da so možato stopili na volišče in povedali glasno, da jih za enkrat še ni volja voliti dekanovih kimavcev, ki štejejo med najnerazsodnejšo ljuisko maso, ki bi potem kratkim potom izročili vrhovno nadzorstvo nad korporacijo klerikalnemu deželnemu odboru, kateri bi potem s tema dvema milijonoma gospodaril prav tako vzorno kot z deželnim denarjem, dokler bi korporacija ne bila tako zadolžena, da bi že obresti ne zmagovala, kaj pa še, da bi njeni upravičenci dobili le eno polena, ali en sam vihar. Saj nam pa dajeta jamstvo za slabo gospodarstvo — če bi dobili klerikalci korporacijo v roke, dekan sam s Krištofovo hišo, kjer je zafural 55.000 K lajega, zaupanega mu denarja in Benkovič, ki vsled špekulacije z Volčjim Potokom tiči v skrajni mizeriji, dati je imel lepo in dobičkanosno posastvo. Ali naj te da v roke takim ljubem tako velikansko premoženje, ki naj donaša stoterim, tedaj živečim upravičencem in nadalje njihovim potomcem vsaj obresti? — G. dekan je na shodu v »Kamniškem domu* pripovedoval in s številkami dokazoval, da bi vsak korporacijskt upravičenec lahko dobival vsako leto najmanj 300 K. Matematično uganemo to tudi mi in nas človek, ki na zna drugega kot latioako mašo brati, ne bode učil račanitva, — vemo, da bi šlo to nekaj let, potem pa je kravi izmolžena. Bistrica bi ne imela nobene posebne vrednosti več in radi prej pridobljenih borih par sto kronic, bi nas naši nasledniki preklinjali ter zaznamovali za generalne požeruhe celega kamniškega mesta. — Č8 pa dekana boli to, ker ne dobi drv, da vsled trga šunta nerazsodoeže proti varčljivemu odboru, naj se obrne do prijateljev-upravičencev, ti mu njim lastne lahko podare, nas pa nikakor ne mika, spravljati samo radi enega trebuha v nevarnost tako veliko premoženje. Naša samovoljoost se je pri volitvah sam h prav jasno pokazala, Ko je bilo treba voliti volilno komisijo in so klerikalci uvideli, da to v manjšini, prišel je Banko vi«! žalottnega obraza v osredje ter stavil predlog, naj bi se volilo v komisijo tudi nakaj priitašav njegove stranke; volilci sd zagodrnjali, a iz mučnega položaja ga je rešd njegov prijatej in nal pristaš Logar, k« ae je pridružil njegovemu predlogu in tako je imenoval Bankovič za svojo stranko g. Majorja in Terpinca (t njim se bomo še pozneje malo pogovorih), Logar pa g. Kumra in Kemperla. Predsednik je bil itak že g, Koschier. — Vprašamo sedaj, kje bi bili klerikalci tako velikodušni, ako bi bili v večini? V tem slučaju bi se bil takoj oglasil kak bistroumni »Sabelj* s tvojo staro frazo: »S. L. S. ne pozna kompromisov 1» Dalje se je pritožil Benkovič', da nimamo nobene višje instance, kamor bi po volitvah vlagali kake ugovore, ter predlagal, naj se takoj izvoli tudi »prizivna komisija*. Tudi temu predloga se je pridružil v imenu naprednih upravičencev naš pristaš Logar s pripombo, naj bo predsednik prizivne komisije g. Koschier, vsaka stranka pa naj imenuje po dva člana, na kar je Benkovič predlagat g notarja Orožna in samega sebe, g. Logar pa g dr. Krauta in samega sebe. Lahko bi bili imeli mi obe komisiji v roki, toda taki umazanci niamo, kot klerikalci, ki povsod reklamirajo vie tarao zase. — Kje je tedaj tu kaka samovoljnost?! Hinavci, ne Minite sel Mogočnost in ošabnost ata vam prirojeni, a poštenost vaša je že davno seg-nila. Prepevali liberalci v vsej svoji preperelosti te ne menjamo z vašimi hinavskimi katoliškimi nazori, ki se pričenjajo in nehavajo pri zlatih in premoženju, kojega m jlzete z našega ubožaega meščanstva. _ Konec prih. Radovljiške noTloe. Osebna vest. G.kr.okr. tivinotdravnik Fr. Stegn, ki si je stekel mnogo zaslug za tukajšnjo koajerejsko zadrugo, je poklican v c. kr. ministrstvo na Dunaj, čestitamo 1 Umrla je dne 25. t. m. soproga tukajšnjega obče priljubljenega peka Andreja Brtonclja g. M. Brtonoelj po kratki in mučni bolezni v najlepši dobi svoje starosti. Pogreb, ki se jo vrlil dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne js bil lep dokaz, di ji Ih prUoša »Gorenjca" it. 4 z I. tU. pokojaica vihrala splošno priljubljenost. Pokoj njeni duši, žalujočemu soprogu nale aotalje. Noy i t um. Tukajšnji itdelovatelj orgelj gosp. Fr. Dernič je izumil nov aamoigrmleai »troj za gla-■ovir, ki ae ga goni a pomočjo mena. Stroj ae lahko porabi pri vsakem glasovirju, geni se ga a pedali kakor harmonij, a igra ae lahko vsak poljuben komad — le na valju navite note se mora dejati v stroj in poslušalec misli, da ima pred seboj uajizvežbaoejšega igralca. Čestitajo goap. izumitelju na njegovi iznajdbi. — Prilično izprego-vorimo več o tej velezanimivi napravi. Stroj je nt egled pri gosp. Rud. Kunstlju. Naše sankališče postane kmaln sveto vno-znano. Sicer so aali dobri «Hostjarji» početkoma gledali to novotarsko podjetje malo pisano, a sedaj so se sami tako navdušili za ta šport, da so njegovi največji zagovorniki. In pretečeno nedeljo je bilo tako živahno življenje na tem sankališču, da si ga živahnejšega niti predstavljati ne moreš. Kaj Bohinj, kaj Semeringl Tu ti je bila pestra slika v slikoviti pokrajini, kakršno moreš videti le tu v naš ljubki radovljiški okolici. Sankališče samo je tako lepo in naravno speljano, da si lepšega niti naj-razvajeaejši sankač ne more misliti A kar je pa glavno, da je kljub ovinkom popolnoma varno. In ta izprememba, ki jo doživiš, ako sedel na brse sanke pri slikoviti razvalini «Pusti grad » in zdrsneš proti Savi. Najprej te obda lepo zaraste! gozd, ki se ti pokaže v vsej svoji zimski krasoti; ko preskočiš okrajno cesto, dospel do naravnega studenca, kjer si lahko ugasiš žejo, ča si vpisan v kakem društvu treznosti. Ko pa premagaš zadnji ovinek, se ti nudi prekrasen razgled. Pod teboj se vije zelena Sava, takoj zanjo te pozdravlja prijazna Radovljica, sezidana na strmem griču, a daleč v ozadju ti kipe proti jasnemu nebu s snegom po-kriti velikani Karavank, izmed katerih se posebno ponaša ostrogrebenasti Storži č. Ge si pa utrujeu, da ti duša uhaja, ko prijadraš na ravnino, naredi še par korakov in znajdeš se pod gostoljubno streho Piževe gostilne, kjer dob & dobro in ceneno postrežbo. — V nedeljo čaka vse sankače posebno iznenadenje. Vrli «Hostarji>, na čelu jim podjetni župan Iv. Dčrnič, se niso ustrašili ne truda in ne stroškov, so popolnoma prenovili sankališče, da gre kakor blisek, a tudi godbo bomo imeli, tako da bo zabava popolna. Kdor se bo premalo zrnu čil pri sankanju, se bo zvečer lahko malo zasukal. Kdor je dobre volje, v nedeljo v Radovljico 1 Umetnost in književnost Roman «Detet tet v pokta* je pravkar izšel v naši tiskarni in sicer prvi del, drugi del izide Čim prej. O romann bodemo obširneje spregovorili kasneje, za danes omenjamo le to, da take izvirne slovenske povesti Slovenci še ne poznamo. To ni navadna povest, kakršnih je naše čitajoče občinstvo že vajeno, marveč to je privatno realno živfjenje. To je enkrat nekaj, kar zares viečel Ako je še sploh kaj novega pod solne«m, snov tega romana je, — to pribijemo 1 — popolnoma nova, isvirna. Nove ideje, novi Svetovni nazor«, kakršnih ni nikjer bilo citati 1 In vse, realno, krepko izraženo 1 Človek, čitavši to delo, ve, zakaj čita, ker pri čitanju prefitira, kar je le malokdaj pri drugih, čssto zelo plitvih in vodenih književnih stvareh. Kar roman «Deaet let v peklu» še posebno priporoča, je to, da bodo v njem zastopani vsi naši realni stanovi in da ae v knjigi vidi vsakdo takorekoč fotografiranega. Glavna ideja romam, je pa nekaj tako fnlsamantnega, da se o njej ne da kar na kratko govoriti, treba je za to več časa in pozornosti. Nale slavno občinstvo naj po romanu poz« že in se samo uveri, da govorimo resnico. Cena 60 vnarjev je dovolj neznatna, da si knjigo zamere vaako omisliti. Knjiga je plesna poljudno in obenem inteligentno, je takorekoč za vse sloje. Posebno povdarjame, da v romanu ni nič pohuj-šljivega, mč takega, na čemur bi se zamogal kdo izpedukati in je pričakovati, da se bode vsestransko vpeljala. Naroča se v tiskarni v Kranja, dobiti je bo tudi po ratnih knjigarnah i. t. d. Svojim p. n. UEmmkmnf Danainjo številko smo poslali ie vsem dosedanjim naročnikom. Prihodnjič ustavimo list vstm, ki niso plačali naročnino za naprej. V Kranj n, dne 28. januarja 1911. Zahteve snereartoe. 24. t. m. se je obravnaval V Ogrskih delegacijah predlog skupne vlade e izrednem mornariškem kreditu. Mornariška uprava zahteva 4 velike bojne ladije za 20.000 ton, ki bi stale 242,400.000 kron, nadalje 3 kriiarke za 3500 ton, ki stanejo 30,000 000 K, 6 torpedmh ladij po 8000 ton, za 18,000.000 K, 12 torpedmh čolnov za 12.000.000 kron in 6 podmorskih čolnov za 10,000.000 kron. Poljski klub je po dolgih prepirih volil drja. Lazarskega za svojega načelnika. Novega načelnika hvalijo sa demokrata. Velik glas uživa na Gali-škem kot zagovornik. Srbski kralj je potrdil trgovinsko pogodbo s Avstro-Ogrsko. Veljavna je do 31. decembra 1917. pirlaaiaat je raipuščen. Nove volitve bodo od 1. do 18. marca. Nova zbornica se snide 20. marca. Godovi prihodnjega tedna: H9. Frančišek Sa!., Branimir, Gorialava, Zdi-slava; 30. Martina, Janez, Desialav, Gordijaua; 31. Peter Nol., Marcela, Divna; 1. februarja: Ignacij, Efrem, Kazimira; 2. Svečnica, Darov. Goap., Lju-bomira, Mdoslav; 3. Blaž, Oskar, Daroslav, Voj-alava; 4. Andrej K., Veronika, Bojana. Novičar. Ni tako daljo! Žalostno dejstvo je, ds seje pri nas zadnji čas nad mero oslabilo v širših: krogih zaupanje v gospodarska organizacijo, zgrajene na zadružni podlagi. Kakor današnje gospodarstvo vobča, slone tudi zadružni zavodi na kreditu, ki se ga daje in jemlje. Kredit pa je rahlo občutljiv liki magnetna igla ia predevzeten za vsak streaijaj. Rahlanje splošnega nezaupanja mora imeti nedogleda^ posledice. V vseh vrstah kupčije je treba zategadelj z največjo pozornostjo čuvati ai svoj dober sloves. Kjer igra prvo vlogo zaupanje, treba izbrane previdnosti pri slehernem podvzemanju, posebno še v razmerah, kakršne jih ustvarjajo pri nas narodni in strankarski prepiri. Polom dveh zadruzn h naprav je silno kvarno učinkoval na naše gospodarstvo, ves naš reuorouran trg je zadel, ia je zlasti omajal vero v zadružništvo poglavitno zategadelj, ker se je razburjalo najširše kroge nad potrebno mero, namesto da bi ae mirilo, U dveh posameznih slučajev se je geoerahzurato in neopravičeno sodilo splošno. Tako pa je zdravo prizadeto in trpi dobro zaradi slabega. Z.e posledice segajo potem dalj, nego si je v svesti nepremišljeno pero, napolnjeno s strankarsko strastjo. Ves trg je udarjen, kadar zavlada nezaupanje prj kupčijsKia zvezah. Vsa kupčija je motena m 0vi-rana. Žalimo, da na slovenski strani prodre preudarnost, naj se ne pozablja na dvoreznost raz-diraoja. Ne da ae vendar premeriti, kje in kdaj neha uničevati akala, ki je zahitela po strmini. Nepregledna škoda utegae zadeti celo naše gospodarstvo ter zatreti za dolgo dobo vsak gospodarki napredek. Ne izgubimo iz vida, da so k našemu gospodarskemu razvoju v prvi vrsti, zlasti tudi glede trgovine in obrti, pripomogli v veliki meri domači denarni zavodi, zgrajeni na zadružni podlagi, kajti ne prezirajmo dejstva, da trgovino, obrt in kmetijstvo pospešujoče prizadevanje naš h posojilnic ni mogla kvarno posegati ona sovražna roka, katere peza se sicer uveiia vsepovsod proti našemu gospodarskemu napredku. Trud in prizadevanje vseh dobro mislečih Slovencev naj bi veljalo po-mirjevanju in utrjaoju zaupanja. Strezniti treba za tem, da zopet žalno ustanovljene razmere, ker ob času kriz m prilike za gospodarsko delo. Ne pozabimo, da je izguba, ki zadene premoženje posameznega, efektivna izguba narodnega imetja. K Ijudskema stotin Občina S kof j a Loka (mesto, Vincarje, Podpurfelca) šteje 2210 duš. Čudno, da se je tod naštelo ravnotoliko prebivalcev, kakor pred 10 leti. — Občina Stražilče (Stražišče, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, Huaarjetna gora, Gorenja vas) šteje 2227 duš, za 4 nanj kakor pred 10 leti, ko so našteli 2231 ljudi. — 7 Križih pri Ttž ča so našteli 1970 prebivalcev. Posamezne vasi imajo: Križe 374, Sebenje 213, Retnje 167, Pristava 62, Zg. Veterno 68, Zganja vas 239, Breg 41, Senično 146, So. Veterno 50, Golnik 92, Novake 21, Bistrica 308. Koncem leta 1900 je bilo po uradnem štetju 1691 prebivalcev, v desetih letih so se torej pomnožili za 279, t. j. 16 l/s%- — N» Bohinjski Bistrici so našteli 2113 duš, leta 1900 le 1667 oseb, torej več za 453 oseb. V Stri je neki komisar, davčni praktikant Bischof, po nemško Izpolnjeval popisovalne pole. Kmetje sami so nezaupno gledali na to početje, pa n niso vedeli pomagati. To je vendar predrznost, kar si dovoli kak tak Bischof v ljubljanski okolici. Prosimo vse, ki pri ljudskem štetja kaj taki ga zapazijo, da n-ni nemudoma naznanijo. «Dao 11. svečana > Kakor smo že zadnjič poročali, prirede društva .Narodna Čitalnica," .Sokol in podružnica .Merkurja" predpustni domači plesni večer v prostorih tukajšnje Narodne čitalnice. Da bo imela cela stvar če veselejse lice, sklenili so združeni odbori, da preskrbe Šaljive predmete, s katerimi se bode odičil lahko vsakdo v veselje občinstva, največ pa seveda svoje, ako bode pred-pustne volje. Kdor se torej hoče dobro pozaba-bavati, naj nikar ne zamudi udeležiti se tega večera. V tesali pravljic. Ker smo zadnjič obljubili, da hočemo glede maškarade nekoliko nasvetovatl, povdarjamo, da bi bilo pač najurnestneje, da se Rosiužimo v prvi vrsti prikazni iz domačih pravic, potem pa šele sežemo po tujih in sicer po onih, o katerih se lahko reče, da so last celega sveta, V domačih pravljicah Igrajo tako veliko vlogo rojenice in vile, povodni mož, kateremu bi se lahko pridružila Preširnova Uršika,o ribiču-hudiču s polhi, škratje, copernioe, ki jezdijo na Klek, v kače, zakleta princezinje, kralj Matjaž, kraljevič Marko o svojo Alenčico, Pegan in Lam-bergar in še nebroj druzih. Izmed družiti pa lahko vzamemo pravljice: o palčkih, o sedmih krokar' jih in sestrici, o sedmih medvedih, o Ja nezku in Metki, o vitezih, ki pa nastopajo skoro po vseh tujih pravljicah, kakor pri snegelčici, pri tmjul-čici, pri pepelki i. L d. potem še pravljice o mačkih, o mali Metki, o rudeči kapici z volkom in staro materjo, o bremerskih muzikantih, o zlatem tiču, o velikanih, o Repoštevu, L t d. i. t. d. Kakor se iz navedenega razvidi, jako obširno polje. Izvedeli smo pa tudi, da se širše občinstvo kaj živo zanima in o marsikateri skupini smo culi že izza kulis, ko pa poizvemo natančneje in še več, gotovo obelodamimo, da ne bode navzoče občinstvo preveč v strahu pred vsemi temi nenavadnimi prikaznimi. Ii igedevine Slsvoaoev. Pod tem naslovom je predaval dne 21. L m. ob pol 9. ari zvečer v dvorani Narodne čitalnice v Kranju gospod profesor Robert Kenda. Podal je kratek, a točen pregled zgodovin« našega naroda v teh-le glavnih potezah: Slovenei ao prišli v drugi polovici 6, stoletja v svoje sedanjo domovine. Zasedli so pa veliko več ozemlja, kakor ga Imajo dandanes. Avstrija, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorske, Furlansko, del Tirolske in Soloograške — vse to je bilo slovensko. Ti Slovenci so se imenovali Karantanci, ker so prebivali v goratih krajih (Gorotao). Razsutega pa so živeli Slovenci po vsej ogrski nižini, to so bili panonski Slovenci (Panonija, stara rimska pokrajina). Sploh fa je živel nal narod po vsesa balkanskem polotoku do južne Grške. Prišli ae Slovenci kot bojevit narod v te kraje, ropali to, požigali in uničili skoio popolnoma prejšnje prebivalce. Kmalu so prišli pod obrski jarem, katerega so m pa rešili a pomočjo kralja Sama, ki je vladal severno od Donave Cshom. Po njegovi smrti so še nekaj časa ohranili Slovenci svojo samostojnost pod lastnimi knezi. Obri pa so zopet pritisnili na Slovence in v tej stiaki so se obrat L naši pradedje sredi 8. stoletja k Bavarcem za pomoč. Ti so jim pomagali, ah odslej so morali karantenski Slovenci pripozoati vrhovno oblast Bavarcev. Takrat sa je pričelo širiti krščanstvo po naši domovini. Solnegrslki škofje pa niso samo pokristjsaili našega naroda, ampak začeli so ga tudi potujčevati. Koncem 8. stoletja so prišli Bavarci in ž njimi tadi Slovenci pod frankov ako oblast (Karel Veliki). Domači knezi so še ostali. Sele, ko se je Ljudevit, knez posavskih Slovencev, uprl Frankom in so mu tudi pomagali karantenski Slovenci, to izgubili domača vojvode. Konec prih. Velik aaskn laptldiaa, V Ljubljani je umrl vpokojent postni tajnik Deaiderij Zehal, ki je zapustil velikansko premoženje. Govori te, da znaša njegovo imetje 950.000 K, torej skoro pol milijona kron. Umrl je brez oporoke, zato pripada njegova zapuščina v pretežnem delu njegovim najbližjim sorodnikom, Eden izmed najbližjih sorodnikov je tudi čevljar v Kranju g. Zebal kateremu je bil umrl stric. Menda so 4 sorodniki. Pokojnik je svoje premoženje podedoval po svoji sestri, ki ja živela v Egiptu. Njej je zapustil svoje veliko premoženje negi egiptovski bogataš. Prt pokojnem Zabalu to našli / njegovi blagajni 100.000 K v cekinih, vse drugo je imel naloženo v hranilnici. S oje največje veselje je imel, kadar je zvenk-ljai s cekini. Sankališče Leonovo. Podpisano županstvo daje s tem na splošno znanje, daje obč. odbor t ozirom na mnoge obiske in premnoge prošnje v svoji seji dne 24. t. m. svoječasao izdano prepoved sanj-kanja oa cesti «Pustgrad-Noš razveljavil, ter isto proti pobiranja vstopnine za sankališče porabiti dovolil. Vstopnina te je določila: za vsako odraslo osebo 50, za dijake pa 20 vinarjev. Vstopnice ae bodo ob nedeljah in praznikih od pol ene do šeate ure popoldne na sankališču. ob delavnih dneh pa v obč. pisarni prodajale. Za vodstvo in vzdrževanje sankališča izvoljen je odbor obstoječ iz predsednika, dveh odbornikov in blagajaiearke, kateri ima po končani seziji zbrano vstopnino po odbitku streškhv obč. odboru izročiti. liti potem vzevši v pretres potrebe občine sktene v kstero svrho je zbrano avoto porabiti. Is Rtdotljioo. Kakor kažejo dosedanjo priprave in zanimanje, bode v nedeljo velikanska udeležba na sankališču na Lancoveta pod Radovljico. Radovljiški fotograf g. Vengar bode zopet prišel kakor pretečeno nedeljo fotografirat udeiež* mke sankalilkega športa. Kdor hoče biti slikan v akupiui, naj bode na tvojem mesto točao ob pot treh popoldne; kajti takrat bo fotograf sprožil svoj stroj aa zbraoo množico in kakor te bo takrat kdo držal, tak bode tudi ottal as fotograf ji sli razglednici v večni spomin na prijetno laneovško sankališče, kjer bodo bovški godci godit take ve* sele in poskočne, Piževa mama pa bodo krepčali želodčke t tako dobro kapljico in t tako okusnimi založki, da bode lahko vsak udeležnik na smeh sakrožil svoj obrazi Vabilo na redni letni občni zbor telovadnega društva «Sokel> na Jesenicah, ki se vrši v nedeljo, 29. prosinca 1911 ob 2. uri popoldne v restavraciji pri cSokolu» na Jesenicah. Dnevni rad: 1.) Pozdrav staroste. 2) Poročila odbornikov, a.) tajnika, b.) blagajnika, c) načelnika, 3.) Poročilo preglednikov. 4) Volitve: a.) odbora in preglednikov,1 b.) stavbnega odseka, c.) veaeličnega odseka, č.) treh zastopnikov za župni občni tbdf, d.) odbornika ia namestnika za župni odbor, e) dva zastopnika za Zvezni občni zbor. 5) Slučajno iti. Bratje! Udeležite se občnega zbora poiooštovilno l 29. Januarja: Občni zbor »go rovskega Sokola"! frrtMtiiifc) M Stetfa. NtMvili smo si ttBV katftoo is ven Straže proti ieztru, kitast jo foo pol s#emetra dolge in isto krstit karte in lepe starane tet mina izpad proti kosca proga, is pregt je krasen razgled no- jezero, preti Julijskim aJoasa ia amravamfcsaa ter po bkrjeki ckokoi. To oamkališfin ta je otvorile v nedeljo, dao 15. jaaa-arja 11. in je biio prav isvrttn« ahishsm Med loanioDi dctionehii bili so tudi tajoi iz Treta, kateri so se izborne zabavali ia izjavili, da je ta proga telo topa ter se v tej doatin* kakor jo, prav lahko meri s »ankaiiičera v> Boaiatfrsi Bieatfioi. ^snhsalsos gre večina pa stoto seasetiiict vili Retotiherg, probloforodne goapo Roze Veek se-profO e. kr. notarja v Ljubljeni, katera nam je dovolila rade volje rabo te proga, kar zadene njen svet. Na tem meato jej izrekamo prav prisrčne hvalo. — To Mnkalisoa hode urejevalo društvo za povzdigo prometa tujcev aa Bleda, katero bodo računalo malo vstopnino za aporabo inahlliMa tako domačim kakor tnjcetm — Prav priiatna, posebno za vešče sankače, je v sredi proga kurva, pri kateri so nevešči t sankanju prav pridno prebraeajo v veliko zabavo tam stoječim giadaJceat. Mlade ia staro, domače in tuje vse se zabava in prepričani smo, da bo vsak obiskovalec tega saakalisča zadovoljen ia vesel, ko bo obiskal blejsko sankališče. Jezero je ie doloma zsmrzoeno in ko bode zanesljiv led pokrival jezersko gladino, potem mislimo napraviti veliko zimsko veeotteo s godbo na ledu, kakor smo jo priredili pred nekaj leti in katere st je udeležilo nad 800 ljudi. Imeli ssao vojaške godbo ia isvotčtki to tujce vozili na saneh po kakor stekle gladkem ledu. — Tudi letos t* misli to naprsviti, seveda ako nam ho vreme ni lostljivo glede mraza in snaga, kajti prav je tako, da ko se misli napraviti lepo zimsko veselico, nam isto pokonča ali južno vreme sil pa saeg tako, da prav velike nade za zimski šport v s vrbo povzdige tujskega premeta taaai sebi ne obetamo. SlaukJ start aa Bledo. In vendar se je počelo. V naših razmerah sicer težko pride do kakega dela, sedaj pa je led prebit. Priredili smo si s Straže lepo sankališče, ki privablja dan za dnom več sankačev. Večinoma sami začetniki v športu imamo na zanimivo in deloma tudi težavo izpeljani gladini resnično zabavo. Sankališče v mnogih ozlrih prekaša ono v Bohinju in služi predvsem zabavi in ne športu, ker je sankališče popolnoma nenevarno, vendar pa zahteva dovolj izurjenosti in pozornosti, ako hočeš na saneh dospeti na cilj. Zato se kaj dostikrat prigodi, da sani same pridirjajo v dolino, sankač pa med smehom in krohotom gledalcev pobira svojega rojstva kosti po mehkem snegu. Prepričan sem, da nas vsakdo večkrat obišče, kdor enkrat zaide na Stražo. Sani je vedno dovolj na razpolago. Pot na start vodi za pošto. Obeta se nam tudi v kratkem led na jezeru. Prometno društvo bode tudi v tem osiru poskrbelo za primerne prireditve, jaz vam bom pa včasih poslal kako poročilo o njih. Vobče bomo skrbeli, da bodete rednejše dobivali poročila z blejskega kota kot doslej, saj zanimivosti je. tu več kot drugod in upamo, da se vaš list pri nas še bolj udomači. Kaaottjlki tedaj v Lakevief pri OaaaiaJak. Deželni odbor vojvodinje kranjske priredi 2. m 3. februarja 1911 v Lnkevici pri Domžalah v salonu gospe Vsre V idic volge Slapar h. št. 16. kmetijski tečaj po sledečem sporeda: Na Svetnico 2. febrovarja takoj po popoldanski službi božji: Pašništvo in pridelovanje krme Strojne sadrage predava deželni živinorejski nadzornik inženir Jan. Rataj. Na Blaževo 3. fe-bruvarjr. od 9. ure dopoldne dalja: Sadjarstvo. Prtdava deželni sadjarski inštruktor Humek. Isti dan popoldne od 1. ure dalje: Živinoreja in živinorejske zadruge. Prtdava deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Legvart. Kmetovalci 1 Udeležite se v lastno korist tega tečaja I S slaka snlasUac v Ratečah jo priredila prva svojo mladinsko igro. Igrale so 8 — liietae eolske učenka igro a petjem v 8 dejanjih «Deklica a tam-burico». Igra te jo povsem pomočila, So se le pomisli, da kmetski otroci niso vajeni iger tako kakor mestni. Zasluga k lepi prireditvi gre gotovo uči-teljstvu oodotne dvora srtdniee. Mak igralke so nastopala pogumne brez bojazni, se dobro krttalo ter lepo pele. Najbolj nam je ugajala osemletna Lučiaka. Pred igro je deklamovala neka ponav-ljalka pomembno Gregorčičevo »Življenje ni praznik* ter tako prav poveljao rešila svtio nalogo. Prireditve ae je udežilo mnogo gospodi iz kranjske gort, precej domačink in vaških fantov — očetje •o pa doma ostali, kar pa ni bile prav. Udeleženci so glasno izjavljali, da so jim solze silile v oči, ko so videli nedolžno deco, kako i zborno igra in poje ter so izražali mnenje, naj te večkrat priredi kaka igra. čisti dobiček 28 kron st uporabi sa nakup Šolskega harmonija. Ia vsoor pred oveeatrje I Tri tedne oznanjamo žs celi Gorenjski, de ae v njeni metropoli vrli gostija, kakršna it ni videl trat. Naša protektorja Ciril in Metod, ki sta tako priljubljena pri vesli podanikih, da lati, ko slišijo njihov poziv, kar tekmujejo med seboj, kdo jim bo več položil na oltar, bosta gotovo naklonila tudi tej, njima v last In slavo prirejeni gostiji, svoj blagoslov, da se ho zaključila v polnem reda, soglasju in najvtčji sa* dovoljoesti vsakega posameznega obiskovalci. Sv. Ciril ia Metod sta zastavila' svoja uplivna glasova v to, naj te vrli keseteka gostija, češ, žt ime naše Gorenj*** in značaj našega ljudstva pomen j«, da amo agrikuUnren nasad; v naravi vsakogar že leži, da se povsod obnaša in zabava kar najbolj rov-tarsko, vesele In brez vse natemarjenosti. Vsakemu lahko poveš, kamor mislil, kakor krajcarji smo si ostilmetodaraki kmutje enaki. Nobenega lipša, laka, tlaka, stnoktage, ne žakeja, ne lilija, ne rokavic, pač pa nogavice, ae visokih ovratriikev, ne i spremi njsj o čin te kravat kratkomalo prav nič strica?-stega ne smejo biti komu visoki ikornji, hodulčni srajca rožasto vestjo, d^eU^o^kvvei* križavec, kratke jeiOBson Milo on^jaui«kolsasJr šare* prosto na, majhen klobuček z racmani in krivd ter slanico od vržinka naj sedi na skravžljaaih laseh, za ušesi pa in v gumb si ci par vržinkl Nobena podanica ciriimetodova ne sme imeti lepih, na vse mogoče načine prosniranih in prešitih kril, ampak lepo, široko nabrano, šumeča kolikor možno ziljansko krilo, navadne solne, lep interfat, pečo, pa že kar sliš! k stari noši naše Gorenjske. Plesali ia rajali bodo do ranega jutra, če pa ae bo oglasil veliki notranji zapovednik, tedaj pa ga ho mogel vsakdo kmalu pomiriti in u tešiti. Klobase vsake vrste, pečene, kuhane, frišpe in presajene, krvave in rsjžove, jeterne s zeljem ali repo, šunke n, plečeta, krače, parkeljce, rebra; z eno besedo celega prašiča bel lahko dobil, samo njegovih možganov as. Ribe, rake, arnke, pobane šnite, vse to pa bo moralo plavati, ffer pa je ob tem času tkoro vse smrz- 3eno, smo rešili na nekem skritem kraju že malo, i pravzaprav precej cvička, in ga borne, če se nam le to posreči, obvarovali, da ne zmrzne; kajti sicer bi morali ribe ia raki res tudi poginiti. Pijača pa je žt taka, da jo bol imel 1 liter zadosti, da se bol mogel prav luštno pogovarjati t svetniki. V tako visoke sfere te bo namreč privede! ža en sam hter tega nektarja. Urna pa smo za ta večer skrili, kajti sv. Peter mu je aa našo prlprolnjo dsl posebno delo V nebesih. Svetnik Bakhus bo prinesel le nebroj drugih svojih produktov s seboj: lampus, rizling, Irairmaul, Gumpolds-kirhner, pivo, menim ds iz vseh V naši gorenjski zastopanih pivovarn. Z ene besedo: Vse — sicer bi bil to Že takoj v začetka lahko povedal, pa bi me ne bili vsi tako natanko umeii, ker ste navajeni vedno le kislega življenja} kale in ričeta zelja in repe, česar pa seveda tudi ne bode manjkalo pri tej kmečki ofdi. No pa da bel prav tagvis&o prišel na njo, pa pripelji s seboj šef Mice in Meto, pa še Boštjana in Tineta, patud agava Speva naj pride -— ampak da zraven nate ne pozabil, ko bel vse te skupaj lovili Adijo pa zdrav ostani, pa doma pozdravil talki šport v Behlaja. Na ssnkališču v Bohinju je bilo 15. t. m. vse živo. Dollo j* na stotine ljudi s vseh strani, da ae udado zdravemu zlmstemu športu. Največji kontingent je dal Trst. V Bohinjski Bistrici je vrvela najživabuejle življenje do poznega večera, V slučaju »godnega vremena se je nadejati It številnejšega obiska prihodnje nedelje, Stanki spori v Bshlaja te razvija od'nedelje do nedelje. Minulo nedeljo je bilo blizu 500 obiskovalcev. Na sankališču je vladalo najnujnejše življenje ia po bližnjih hribih so se drsali smučarji, po lepi snežni planini, na ao dreale sani, med tem, ko je krasno zimsko selace obsevalo našo veličastno triglavsko panoramo v njeni celotni krasoti. Športni vlak je pripeljal največ gostov iz Trata in Gorice. Med njimi smo opazili ravnatelja državnih železnic gospoda Alta. Gslambosa. Bohinjski gostilničarji so imeli obilico dela, da so pogostili ia ustregli vsem izletnikom, kar je bilo teta težavnejše, ker je bil obisk velikaask. Vremenska poročila so št vtdno najugodnejša in nadejati to je, di bedo tudi prihodnjo nedeljo športno veselje na vrhunca. flaiiiio društva v Žabnici vabi na plesni venček, ki ga priredi v nedeljo, 5. februarja 1911, v prostorih g. Janeza Zakotnika na Trati poleg kolodvori. Svira domača godba, čisti dobiček se porabi za poplačilo gasilnega doma. Vstopnina ža nečlane 1 K, gospe in gospice proste; za člane gasilnih društev 50 h. Začetek ob S. uri pop. ■•Iitraaakl lovol priiede dna 29. januarja v hotetu .TttghiV v Mojittani pies. Oboal afer entlae gaJmg« aa Blodi ae vrši dae 2. svečana 1911 v četrtek, popoldne ob 2 ari v prostorih hotel «£aropa» na Bledu. Proti6oao BOdllfO ja imelo prostovoljno ga sitno društvo v Selcih zabaval večer. Ker st je ta veselica take dobro obnesla, si namerava ta predpust prirediti še en zabavni večer; Ctat aohvilolooit. Iz Brezja nem poročajo s Pred kratkhn je umrl ha uernlvtu občeznani kamnosek in posestnik France KocjaCČič, za- pusti vši kopico nepreskrbljen h otrok in žalujoča žene. Dokler je mož živel, se je žrtvoval z dušo in telesom klerikalni stranki, bil je njen svest pristaš, a sedaj, ko je zapustil ta svet, se vri našel niti en možakar, ki bi napisal le par vratic v •Slovenca* o življenju pokojnega Franceta- To je lepa hvaležnosti Živinska boloseo aa parkljah lo gobca st jt pojavila tudi že v okolici begunjski, žirovniski in radovljiški. Ubogi mesarji, še večji reveži oni, ki morajo kupovati meso. Se bo li kmalu našla kaka pomoč. Sila je skrajna I II bohinjskega kota. Znana prepoved papeža Pija, da ne smejo hiti posamezni duhovniki ns čelu denarnih zavodov, je menda prav dobro učinkovala kakor na poslušnega služabnika božjega na župnika Pibra, kajti pobral je lila in kopita ter odšel v Gorje, pustivši žalostne farane na cedilu. Kakor te čuje, mu misli kmalu slediti fajmošter Beriic, čel, ubijajte te drugi t konsumom. Misel ni napačna I Drobiš I Qsroajlko|l. Blejsko jezero je zamrznilo. — Okrožnim zdravnikom na Brdu je imenoval deželni odbor dr. Konstantina Koavalinka. — Na Koprivniku ae ji osem let stari posestnika sin med igro t škarjami sunil v desno oko in se težko poškodoval. Doneča plesna veselica se vrši 2. februarja t. L v gostilni »Triglav*. (Glej tudi današnji in-aerat.)___ Vabilo let m& vrSl na Svečnloo, dne 2. februarja v gostilni ,,pri TRI3LAVU". Svlrala bode godbe na lok. Na razpolago so pristna primorska in dolenjska vina kakor tndi raznovrstna topla in mrzla jedila. Vstopnina prosta. Začetek ob 4. nrl pop. K obilni udeležbi vabi najuljudneje Franc Rožič. 17 60-1 Dama ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko koso in bel teint, se umiva le z Statokosspferd lllijlsso mloöne milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., TeSiu ob Lahi. Komad po 80 v se dobi V vseh lekarnah, drogerrjah in trgovinah s parfumom i. t, d. EKaHireiner Kneippova sladna kava * ¿ služi zaradi svo-Jih netfosežnlh vrlin vsak dann» i ^m*ä*mM mmUML.. —~ - . _ naaätit m iBflL m 1 Ed i; saos i vi ISJWf 6»H0 XEE Xavrnton zavojih noorabl. Zd. Krajnc mWmmmwmWmWmWmmWmmMmmmWm^m^mmmwmmMmmmmmmummmmwamMy. 56