Deset sonetov
Novica Novakovič
Naveličano bobnanje puščave sesa iz maternice Časa strupe, z obrazom klovna, na kupe in kupe, saj pozlačen medaljon vzklika ave!
ob misli na plešca krepke postave. Kdo oblikuje zmaličene upe, lažne prevare in smešne obupe na repu nore, brezciljne odprave?
V škrlatni banji prepeva samuraj, ker strahovi požirajo resnico in prastari, izmišljeni mehki raj
zaradi pritiskov trpi krivico.
Podobno kot kamen, krvav od znotraj,
zunaj zasnežen, prekrit z govorico.
*
Različne barve, žive in kričeče, obdajajo grad v razdejani glavi in pojejo himno minljivi slavi, Čeprav snežinke in zvezde blesteče
umirajo v vrtnici, ki trepeče
v norem plevelu in požgani travi.
248
Divji strah bednika prekleto davi! Razrezano oko vpije boleče,
saj vse poti vodijo v norišnico, kjer umetna čeljust šklepeče v noči. Večna starka v črnem pokosi ptico
in v pasjem kriku se nebo razpoči, kajti vrtovi so obdani z žico, ki majhne spaja in velike loči.
* Mikavna izkopanina se vštuli na nagih ministrov srečanje tajno, kjer se v krogu nategujejo bajno, saj se krokodil za prevlado puli
in vsako nadčutnost kruto nahruli. Mokra skala veruje neomajno v deklico s krono, belo in sijajno, ker gorečneži so v strahu odpluli
na otok odišavljenih izmečkov, kjer sanatorij požira grafite. Piše, da vitezom ni do zapečkov,
ki kip spominjajo na satelite,
saj odstranjevanje glavnih koleščkov
pušča v prostoru obraze kamnite.
* Furijasta godba v tapecirani, z opojnim makom posrebreni sobi trobi koračnico skrivnostni dobi, saj so jodlarji pasterizirani
in v temno podzavest projicirani. Namišljeno upogljivi mikrobi prezimujejo v damski garderobi, ker so vigvami sterilizirani
k6t kot diagonalne ščipalnice. Zato spreobrnjena orhideja poljublja zavozlani vrat havbice,
Novica Novakovič
ki ne ve, kam je izginila meja, ali v močvirje ali v igralnice. Deklice v budoarju muči žeja.
*
Jazz. Izredna priložnost ne obstaja, saj se mlečnozoba deklica strese ob misli na škrbaste krvosese. Diamantni pes se hordi razdaja,
heroina brez heroina laja, cedilo prepušča gole hostese, penaste vrage in mračnjaške krese. Leopard se z arzenikom napaja
in obrobna graščina navdušuje, ko napihnjen grdun iz epruvete s častiželjnimi žonglerji trguje.
Sliši se smešno, spoved za preklete, toda brezdelnež kosti potrebuje, da bi sestavil cingljave skelete.
*
Medčasovno preverjanje norosti drsi po razklanem vratu kitare, ker pridiga ubija kot kurare, kot ikebana, ki se pusti bosti,
ko kos kosa kosi koso slabosti. Prestolonaslednika princip tare, saj pocestnica stkana iz sopare teptanja nima nikoli zadosti.
Liki so gosti in gosti so kisli, ko se rožnati stolp vitke postave seznani z zarjavelimi nesmisli
sluzaste in neprijetne sestave. Besede v številke, številke v misli, v mavrično perje bruhajoče lave.
*
Lep kakor objem usnjene torbice in klobuka v razteleševalnici,
Oeset sonetov
249
Novica Novakovič
saj puščava izgublja v igralnici in poljub modrooke hobotnice
ni sličen čarom velike Hotnice. O, pes počiva na natezalnici, ko čreda gazi z možgani v pralnici v ritmu zlatosrebrnkaste strojnice,
¦
se božjastnemu božanju predaja in mirno srka sluzasto votlost. Črni zmazek packarije podaja,
saj se pradavna mračnjaška upornost,
kot sokoljeglavi otrok navaja,
nežno spreminja v nadčutno opojnost.
*
Samostanska igrica z veseljaki, ki grobo vdirajo v mehko drobovje in preskušajo umetno zobovje, se spopade z versko blaznimi raki,
na katere vrže ogromen kaki, jih silno stisne ob spolzko skalovje, kjer jih natakne na staro rogovje in proti prvi usmeri odplaki.
Rdečelične bradavičke drvijo skozi pornografsko čiribirščino, saj divji psi v drevoredu lovijo
bele razpočnice s potegavščino. Beg v razgaljeno, razvratno misijo, iz močefita v zdriz, iz krvi v slino.
Prazni se jezerce Belcebubovo, nežno usiha živalska privlačnost, pada in izginja kakor opojnost, ki meji na jajce dinozavrovo,
na noro farso in sovo surovo. Sanja legionar mehko prebojnost,
251                                                                                                                       Deset sonetov
rokado, zlato kroglo in neskončnost, ki tiho diha kot božanstvo novo.
Naplavljena elastična kamela, leteča gorjača v tekoči krvi, odvratna lepotica iz bordela,
kjer čofotajo zamaščeni črvi, smodnišnica, goreča karavela... Votlost vlada, nagačeni so prvi.
Konjenik na žametni aveniji naskakuje razgaljene magnete, hrapave lutke in grde portrete, ki srčno uživajo v hudobiji
in se bašejo s starimi hipiji. Ogleduhinja preusmerja čete, ki sestavljajo lažnive pamflete in prepevajo v dvolični ariji.
Matirana dulcineja sanjari o rožnatih meglicah iperita, grof nevešče odjadra na safari
in v cepelinu preseneti kita. Zgodba o tajnem prehodu v omari je raztrgana in odlično skrita.