List 29.
Živinozdravilsk svet.
Izpod Mihovega se nam je pisalo , „da so pobili pretekli teden dva vola, ktera sta se 8 dni grozno trpinčila, sera ter tje se metala, kakor da bi norela; noben zdravnik jima ni vedil pomagati. — Se le pri crknjenih se je spoznalo , da sta se bila sparjene detelje nažrla. Ali ni nobene moči zoper tako živinsko bolezen?"
Odgovor. Sparjena detelja je zelo nevarna živini in težko je } jo ozdraviti, zlasti ako se pomoči ne išče brž izzačetka bolezni. Al iz popisa pričujočega je podoba, da možje niso spoznali bolezni, ktera druzega ni bila, kakor daje živino klalo (in morebiti tudi napenjalo), in da so seji pozneje čeva in želodec vneli. Prva je pri taki bolezni, čeva izprazniti s tem, da se živina klištira z žajfnico in soljo , — da se ji vliva olja in grenjke soli, — če jo pa napenja, živega apna itd. Al k vsemu temu je treba podučenega človeka,   da presodi, kaj je, in potem pravo storL
Saj smo našim ljudem spisali dobre živinozdravilske bukve; al kako malo gospodarjev je, ki jih imajo? Saj je v Ljubljani šola živinozdravilska, al koliko sosesk je še pri nas, ki nimajo nobenega takega poduče-nega človeka. „Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal" — je stari naš pregovor. Al ker ga ljudje ne ubogajo, jim tudi Bog ne pomaga. Kadar je nesreča v hiši, potem letajo ljudje okoli, kakor da bi bili obnoreli, al — prekasno je!
234