ISSN 0351-6407 mi i min 770351h640019 Valentin prinese ključe do korenin. VREME Pretežno oblačno bo in mrzlo, • ^ponekod bo snežilo. . Murska Sobota, 11. februarja 1999, leto LI, št. 6, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT (IZ)BRANO, str. 9 BO SOBOŠKA TRŽNICA OSTALA BREZ SADJA IN ZELENJAVE? Najdražja zakupnina v Sloveniji DR. ALEKSANDER ŠIFTAR »Najprej je vse premajhno, potem je vse preveliko ...« BREZPLAČNI OGLASI Tel. 062/ 224-900 M/z si ne bi tudi svetniki z demografsko ogroženih območij zaslužili višje sejnine?« V šali izrečene besede občinskega svetnika Tiborja Voroša na l^ v Moravskih Toplicah Ze okroglih 50 let prihaja naš Vestnik vsak četrtek v vaše domove. Ob tem lepem jubileju bomo AKTUALNO DOMA Zaspanosti Televizijci so dan pred snežnim metežem v državi pri pregledu snežnih razmer zapisali, da je v Murski Soboti zapadlo skoraj meter snega. Po- MAJDA HORVAT timetre ven^ar' $° mar v Ljubljani, če so že verjeli v cen-sepreva^am^ ,e^a Pom‘s^k koko se rešujemo pred metežem, kako našem k^0 P° cesta^ Najbrž ne, saj je informacija, razen seveda na tam dale^’ K^er gladka mimo. Pomurje je pač še vedno metrski Sre^a- Zato, kaj bi se čudili temu, če bi nas pokril ZasSa' v zasPanem Pomurju čas pač lahko teče bolj počasi, v gospoda^ ^omurje’ pa ne le po svoji naravni prirodi, ampak tudi velikih StVU' ^re^emi v svetu in pri nas kar mrgolijo, povezovanja stegoval VrSt^°’ Poroke se sklepajo po tekočem traku. Mercator seje Loke q°° ^m°na Merkurju, Živila so si nagledala Loko iz Škofje penitnina p!U ‘Z ^rioje prevzem Swatija začasno preprečila vlada, ozira po r fk Je posegla po Pivki Perutninarstvo, Pliva pa se nevarno ni mej v p f.' "ln še bi jih lahko našteli. Le podjetij iz našega konca sklepa pov nih skladov širitev na bo izvedljiva niti politlC manj ekonomsko. J Tako se je Evropsk® znašla v paradoksalne!11 r tranzicije svojih inštitucij’ J na primer število korni5^ Evropski komisiji in v tu, načelo soglasnega sp1y nja nekaterih zakonskih | Svetu ministrov in stanje lahko poimenuj6 j stanje "tranzicijske šok : f za inštitucije”; po eni opska komisija namreč P na države kandidatke emanju ustreznih evr°Ps J onodaj, po drugi pa s ravno tako pospešeno janje svojih lastnih in^1 , (nadaljevanje prihod ranil ,11. februar 1999 GOSPODARSTVO Po težavah sredi lanskega leta bodo v Mlekoprometu poslovno leto 1998 sklenili brez izgube Več kot polovica izdelkov v izvoz Odkupa mleka letos še ne bodo omejevali Po težavah, s katerimi so se v ljutomerskem i e opro srečevali sredi minulega leta, se je poslovanje v rugi po o I leta uredilo in ljutomerski mlekarji bodo poslovno e o s brez izgube. Z vedno večjim odpiranjem slovenskega tržišča pa je pri mlečnih izdelkih pričakovati vdor tujih proizvajalcev, ki so cenovn konkurenčnejši, zato bo že v letu 1999 slovensko mlekarstvo pre p membno preizkušnjo. Zasičenost slovenskega trga z mlečnimi iz e je namreč že zdaj takšna, da je na njem le še 3 odstotke pros ora. pa se Slovenija srečuje s presežki mleka, ki že krepko presegaj milijonov litrov letno, se bodo pritiski na zniževanje cen na a jev Odkupna cena mleka je določena, zato se ta ne bo zniževa a, Pn pa bodo predvsem na predelovalno industrijo, ki se bo ta o znaš primežu med pridelovalci in potrošniki. Stroški prodaje se po letu 1990 močno povečujejo, zatrjuje Ludvik Bratuša, direktor Mlekoprometa, saj je pritisk trgovcev iz leta v leto večji. Trgovina se povezuje in izsiljuje vedno višje rabate in druge ugodnosti, poseben problem pa je plačilna nedisciplina, saj plačilo izdelkov največkrat presega 60 dni. Še leta 1990 je imel strošek prodaje v ceni izdelka petodstotni delež, zdaj pa se je podvojil in predstavlja že 10 odstotkov. O povezovanju bodo zato morali resneje razmišljati tudi v mlekarnah, saj zdaj v Sloveniji predeluje mleko 14 mlekarn, ki ga predelajo skupno 380 milijonov litrov letno. V Mlekoprometu imajo več razgovorov v tej smeri, odločili pa se bodo za najugodnejšo varianto, saj se zavedajo, da razdrobljeni ne bodo več konkurenčni. S kakovostjo bodo na tujih trgih lahko konkurirali, cenovno pa ne bodo vzdržali. Odkup vseh količin mleka na podjetje M. Sobota Zadovoljni z dolgo zimo ------—______________________ § rzevanje cest ni le njihovo breme - Nekatere občine jim —X^P2d°lgujej° okrog 200 milijonov tolarjev LVJ . rzevanje državnih cest v Pomurju, to je glavnih, regionalnih °kalnih cest, je od 1. julija lani resda na plečih Cestnega države Jetja Sobota, ki naj bi poleti letos prejelo tudi koncesijo vljanja Vzdrževanje cest. Koncesija bo zagotovila možnost opra-nost za 6 3 Za nada|jnJa tri ali štiri leta in pomeni določeno stabil-večjih nP^tje. Z opravljanjem zimske službe so zadovoljni, tudi morejo v'Pornd šoferjev ni bilo, res pa je, da na tisoč kilometrih ne listi. 24- '' 'stodasno na vseh cestah - čiščenje poteka po prednostni Pomern^00 dezurstvo Je še vedno, kajti zima ’98/’99 še ni končana, sti 6 m'r^a 'et°šnja pridobitev je stroj za mokro posipanje v vredno-n,hjonov SIT. Glavna cesta v Pomurju je le ena, in sicer od Ihove skozi G. Radgono do Lendave in do Murskega Središča, ki mora biti prevozna 24 ur na dan. V glavnem i« obnovljena, dela se izvajajo na odsekih Radenci-Mele, jeseni pa )e Predviden začetek del na obnovi mostov na Petanjcih in ceste skozi Tišino in Petanjce. Pravzaprav je 230 milijonovo za obnovo mostu načrtovanih šele v letu 2000. »Še prej bo potrebno usposobi-6 za obvoz tovornega prometa ce-s!o kipovci-Križevci-Radenci, ki le 5 metrov širine in krajani VerJetno ne bodo dovolili, da bi Slner prometa spremenili na vrat na nos, kot so to naredili v Murski Poboti, kjer sedaj že veliko let čakamo na primerno cesto in re-^nstrukcijo. V Lendavi so v tem času že pripravili projekte in gradijo obvoznico - končana bo verjet-n° do poletja - ki bi jo lahko ime-la že tudi Murska Sobota. Lahko bi imeli že prvo leto obvoznico, vsaj tako, kot so goričke ceste, če b' imeli večji interes za to, da re-s!/o Soboto. Pa so raje zapirali ce-s(o je povedal direktor Cevnega podjetja M. Sobota Mar- jan Pucko. Že to jesen pa naj bi začeli graditi avtocestni most, če bo seveda potekalo vse po načrtih - vsi namreč niso navdušeni nad harfo v prekmurski ravnini. In g. Pucko: »Enkrat ima naša pokrajina priložnost, da bo dobila nekaj lepega in mogočnega. Če znamo delati Trojane v super bogati izvedbi, tudi tukaj cena ne bi smela biti pomembna. V to pokrajino spada nekaj visokega, to si zasluži. Do sedaj pri avtocestnem programu niso nikjer varčevali, zdaj pa naj bi začeli prav v Soboti?« Ceste do mejnih prehodov v Kobilju, Prosenjakovcih, Do-manjševcih in Hodošu so bile lani prekategorizirane v regionalne ceste, prav tako Čepinci, Sotina, Korovci, Fikšinci, Kramaro-vci, Sobota-Puconci-Brezovci-Lemerje, Grad-Kuzma in na desnem bregu Ljutomer-Kamen-ščak-Tomaž. Za vzdrževanje teh ceste od julija lani skrbi država, to pa seveda ne pomeni, da bodo ceste takoj obnovljene in asfaltirane. Zaenkrat so dobili le denar za eno letno košnjo in so ga vključili v program zimske službe. Pogodbe za vzdrževanje imajo z govori z domačimi in tujimi kupci. Zlasti slednjim posvečajo posebno skrb, saj so leta 1991 izvozili le manjše količine sira, lani pa so izvozili že 55 odstotkov vseh izdelkov in s tem ustvarili 40 odstotkov skupnih prihodkov, vrednost izvoza pa je presegla 5 milijonov mark. Čez 60 odstotkov vsega izvoza bodo letos realizirali v ZDA in Kana- svojem območju in povečanje izvoza sta med glavnimi poslovnimi cilji, ki so si jih v Mlekoprometu zastavili v tem poslovnem letu. Načrtujejo, da se bo ponudba mleka povečala za 7 odstotkov, tako da ga bodo odkupili od 24 do 25 milijonov litrov, večino pa ga bodo tudi sami predelali. Tako bodo v letu 1999 di, nove možnosti se ponujajo v Evropski uniji, obdržati pa želijo tudi hrvaški trg in povečati prodajo v Dalmaciji. Ob rasti odkupa in predelave v Mlekoprometu skrbijo tudi za tehnološko posodobitev. Za naložbe bodo letos namenili nekaj sredstev, saj pričakujejo potrditev izvoznih licenc na zahodne trge, kamor izvažajo pod lastno V delniški družbi Mlekopromet so največji lastniki kmetijske zadruge, katerim pripada 45-odstotni delež tovarne, 39 odstotkov je v lasti zaposlenih, 7 odstotkov v lasti skladov in 9 odstotkov v lasti pooblaščenih investicijskih družb. Z rastjo odkupa mleka se število rejcev zmanjšuje, kar je posledica večje koncentracije prireje. Še leta 1991 je 2.400 rejcev oddalo 16 milijonov litrov mleka, zdaj pa se je število rejcev prepolovilo, a oddajo že 23 milijonov litrov mleka. naredili 1.400 ton ementalca, 300 ton zbrinca, 450 ton topljenega sira in 100 ton drugih sirov. Vse te izdelke bo seveda potrebno prodati, zato tečejo raz- blagovno znamko, posodobitev tehnološke opreme je neizbežna, zgradili bodo hladilnico, Mlekopromet pa bo letos pridobil tudi certifikat kakovosti. L. K. I vsemi občinami razen z občinami na ljutomerskem, lendavskem, moravskem in soboškem območju (s 1. januarjem 1999 so prekinili pogodbo brez pojasnila). Vsako luknjo in razpoko Fokovci-Prosenjakovci je ta čas prav gotovo ena najbolj kritičnih, ki so jih dobili v okvir svojega vzdrževanja po novi kategorizaciji - kdaj bodo dobili denar za obnovo po predlogu, ki so ga že poslali v Ljubljano, je vprašanje. Kritične so tudi ceste Bre-zovci-Lemerje pa Cankova - Ro-gašovci, križišče v bližini čarde v Martjancih, na desnem bregu Lukavci-Sv. Jurij, nujna pa je tudi rekonstrukcija ceste skozi Apače (še ni znano, ali bo prišla Pogodbe za vzdrževanje imajo z vsemi občirfami razen z občinami na ljutomerskem, lendavskem, moravskem in soboškem območju (s 1. januarjem 1999 so prekinili pogodbo brez pojasnila). Vsako luknjo in razpoko morajo zakrpati občinska komunalna podjetja. morajo zakrpati občinska komunalna podjetja. Letno vzdrževanje na osnovi aneksov k pogodbam bodo izvajali do julija letos, ko bodo dobili koncesijo za dobo od 3, 5 ali do 7 let za izvajalca na vzdrževalnih delih. Cesta Sebeborci- na vrsto letos ali prihodnje leto). Nujno bi bilo tudi asfaltiranti odsek Dolič-Martinje (verjetno šele prihodnje leto). Za vzdrževanje dobijo 30 % sredstev, za preostalo morajo pridobiti delo na trgu. BERNARDA B. PEČEK! Društvo vinogradnikov Ljutomer Četrt stoletja društva Betna skupščina članov in članic Društva vinogradnikov in prijateljev vina, ki je bila v ponedeljek, 8. februarja, v prostorih ljutomerskega hotela, je med drugim potekala tudi v znamenju praznovanja srebrnega jubileja. Po pozdravnih besedah je predsednica Društva Cvetka Sakelšek predstavila člane častnega predsedstva, nato pa dala besedo g. Slavku Žalarju, ki je bil prvi predsednik društva. Predstavil je začetke delovanja in se spominjal časov izpred 25 let. Prvega februarja 1974 se je ustanovne skupščine udeležilo le 35 članov, danes pa je to število že precej višje (več kot 200). Društvo pravzaprav nadaljuje tradicijo Vinorejskega društva Ljutomer, ki je bilo registrirano leta 1872 na Dunaju. G. Zalarje poudaril namen in pomembnost društva ter ugotovil, daje iz leta v leto uspešnejše. Na skupščini so izvolili delovno predsedstvo, kandidacijske komisije za volitve, sprejeli so zaključni račun, potekale so volitve članov upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča, sprejeli pa so tudi program za leto 1999. V letošnjem letu imajo v načrtih organizacijo strokovnega predavanja etnologa dr. Janeza Bogataja, ki bo predaval o vinu v kulturni dediščini Slovencev. Kot že lansko leto bodo tudi letos pripravili ocenjevanje vina in predstavitev na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Odpravili se bodo tudi na dvodnevno ekskurzijo na Primorsko in za tri dni na Češko. Sodeč po poročilih za lansko leto pa tudi lani niso bili nič manj aktivni. Zaščitili so blagovno znamko Ljutomer rizling, pod katero se prodaja makedonsko vino v Angliji, med drugim pa so sprejeli tudi sklep, da ocenjevanje vina organizira društvo. Junija 1998 so imeli enodnevno strokovno ekskurzijo na avstrijsko Štajersko, novembra pa so skupaj s turističnim društvom organizirali tradicionalno martinovanje v Ljutomeru. S kronanjem vinske kraljice za leto 1999 so končali lansko delovanje. Ljutomersko društvo se ponaša tudi s tem, da so pred desetimi leti v Sloveniji prvi organizirali izbor vinske kraljice. Gospa Sakelšek poudarja, kako zelo pomembneje, pritegniti mlade za delo na bogati prleški zemlji, jim pokazati možnost zaposlitve v vinogradu, vinotočih in turističnih kmetijah. Društvo bo skušalo vplivati na občinske organe, da ne bi bili prestrogi pri predpisih okrog odprtja turistične ponudbe, kajti le tako bodo lahko turistom pokazali naše lepote, ponudili dobro hrano in vino, predvsem pa prijaznost ljudi. DARJA TIBAOT ■ Projekt za prihodnost Po poteh dediščine Razvojni projekt ministrstva za kmetijstvo in angleške vlade, s katerim iščejo možnosti dopolnilnega zaslužka na podeželju M inuli teden, 26. januarja, so v Ljubljani predstavili zanimiv projekt, ki ga podpirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije in angleška vlada oz. njen Know How Found. V projekt je vključenih 14 občin, na tiskovni konferenci pa so sodelovali državni sekretar za kmetijstvo mag. Franc But in svetovalka vlade Janja Kokolj Prošek, predstavnik britanske ambasade g. David Lloyd (ambasador) ter strokovni izvajalec projekta Marko Koščak. Projekt Po poteh dediščine je zaenkrat pilotni projekt in že poteka od septembra 1998. leta v 14 občinah (Bloke, Cerknica, Cerkno, Dobrepolje, Idrija, Kočevje, Kostel, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče). Je skladen z usmeritvami Evropske unije ter hkrati s programom reforme slovenske kmetijske politike, z njenim četrtim stebrom, ki opredeljuje, da je potrebno razviti evropsko primerljive projekte razvoja podeželja. Izkušnje, ki jih bodo pridobili s tem projektom, naj bi ministrstvu pomagale pri pripravi koncepta razvojnega načrtovanja in regionalne politike. V okviru teh aktivnosti so obiskali 140 lokacij naravne in kulturne dediščine na območju pilotnega projekta. Vzporedno potekajo aktivnosti na področju trženja in povezovanja z aktivnostmi projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Pri nadaljnjem delu razvoja podeželja bo potrebno sodelovanje vseh ministrstev, saj gre pri razvoju podeželja za iterdisciplinami projekt, ki presega področje dela in aktivnosti kmetijskega ministrstva. BBPi 8 (IZ)BRANO 11. fabruar 1999, Iskrica »Sovražim biologijo!« adnje dni je pogovor v moji družbi kar nekajkrat nanesel na temo pouka biologije. Zanimivo je to, da je bila družba oziroma da so bili moji sogovorniki vedno drugi, iz drugačnega okolja, različnih poklicev in različne starosti. Takšno naključje! Saj to ni mogoče, nekaj že mora biti na tem, da moti toliko ljudi. Vsi so namreč govorili podobne zadeve: zakaj otroci v šoli najbolj sovražijo biologijo? Kako je to mogoče? Meni, ki imam rada naravo, se zdi kaj takega skoraj neverjetno. Potem pa mi je spomin segel malce nazaj. Kdaj pa sem začela bolj spoštovati naravo in iskati v njej lepote in mir? Ali sem sama našla v njej mir zato, ker bi me na to navajal kateri od učiteljev ali profesorjev? Kakšen je bil moj odnos do učenja biologije v osnovni ali srednji šoli? Nič od tega. Spomin se samo težkega učenja na pamet, s kakšno muko smo se naučiti vseh imen, sestav, zvrsti, samo da smo pisali teste pozitivno ... same neumnosti, ki ne prispevajo k resničnemu znanju in poznavanju. Prav zares, pouk biologije mi ni bil ravno pri srcu, nikakor pa ga ne morem povezati s sedanjim odnosom do narave. Tako sem bolj razumela srednješolca, ki reče, da sovraži biologijo in profesorico biologije, ki skoraj celotni razred utruja, s svojim načinom poučevanja. Najnižje ocene so pri predmetu biologiji ali v osnovni šoli pri predmetu, kjer je govora o naravi, geografiji - zemljepisu. Če imajo same petke pri matematiki ali angleščini, ki slovita kot najtežja predmeta, pa imajo najslabše pri biologiji in podobnih predmetih, ki so povezani s spoznavanjem narave in okolja. Je to normalno? Če ima celotni razred slabe ocene pri nekem predmetu, je problem v profesorju, ne pa v učencih. In potem ti učenci končajo osnovno in srednjo šolo. Se čudimo, če ne cenijo ne drevo in ne žival. Če mislijo, da so v Pomurju strupene kače, če morajo uničiti vse živo, ki jim pride na pot. Kakšen je namen pouka biologije v osnovnih in srednjih šolah? Samo to, da pišejo teste, da izpolnijo učni program. Učitelji so potem zadovoljni. Ali ne bi bilo bolje, če bi se profesorji trudili, da bi v mladih vzbudili zanimanje za naravo, če bi jih naučili spoštovati živali in rastline v njihovem, naravnem okolju, če bi jim pomagali pridobiti pravi odnos do okolja. Saj vem, učni program je takšen in takšen. Toda učitelj je lahko tudi takšen ali drugačen. Lahko izpolni učni program in hkrati naredi tudi nekaj več: mlade nauči gledati, da bodo videli lepoto in spoštovali naravo. Pravzaprav bi jih morali navaditi, da bi se učili od narave! BERNARDA B. PEČEK! Mnenje občana s Hotize zvezi z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Hotizi se nam je oglasil tudi občan Hotize, ki pa iz objektivnih razlogov ne želi biti imenovan v časopisu. Gradnjo po- dpira, ne pa predsednika imenovanega gradbenega odbora za kanalizacijo Stanka Geriča, ki je dosegel, da so sprejeli sklep o neenaki višini prispevkov za kanalizacijo: gospodinjstva 2.400 mark, drugi (gostinci, zadruga, trgovina, vrtec in Nograd ter bencinska črpalka) pa od 8.000 do 12.000 mark. Noben od teh ni plačal prispevka, zato sojih kanalizacijske cevi zaobšle. Občan sprašuje, ali je družbeno sprejemljivo, da trošijo denar občine in države, tudi mednarodnega Pfara) le za gospodinjstva, ne pa tudi za vse druge pomembne dejavnosti. Postavlja se mu tudi vprašanje, ali je res smotrno graditi vaško (ho-tiško) prečiščevalnico, ki ne bo imela pravega odtoka, kar pravilno ugotavljajo Kočani? Prav bi bilo, ko bi vse vasi od Hotize do Lendave (in Lendavo samo) priključili na čistilno napravo nekje daleč v lendavskem kotu; vsi, ki pa bi se priključevali na kanalizacijo, pa naj bi prispevali enako oziroma morda premožnejši simbolično, na primer tisoč mark več. Občan meni, daje treba predsednika odbora za kanalizacijo zamenjati, sicer se mu slabo piše. V Blagoslovitev slovenskega doma v Monoštru okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so v nedeljo ob otvoritvi jubilejne razstave LIKOS-a ter predstavitvi romana E. Ružiča Erd blagoslovili tudi slovenski kulturno-infor-macijski dom v Monoštru. Gospod Ivan Camplin, ki je opravil obred skupaj z g. Lojzetom Kozarjem ml., g. Štefanom Tothom in g. Zoltanom Ne-methom, je poudaril, naj bo ta slovenski dom dom miru in kulture. Tudi slavnostna govornica ga. Marijana Sukič je sklenila svoj nagovor z željo, naj ta dom ostane žarišče slovenskega življa in kulturnega utripa, ki se je še edini zmožen upreti vse večji asimilaciji in apetitu potrošniške družbe. redlog pokojninskega zakona bo po tem, ko ga bodo pretresli še parlamentarci, lahko doživel določene po pravke, vendar pa glede na dogovor v koalicijski skupini lahko pričakujemo, da bo šel brez večjih zapletov s sedanjo vsebino skozi parlamentarna vrata. Po veljavnem poslovniku bo predlagani zakon obravnavan v tristopenjskem zakonodajnem postopku. Splošno o zavarovanju Naš sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi imel po novem tri oblike pokojninskih in invalidskih zavarovanj: obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti, zavarovanje na osnovi pokojninskih varčevalnih računov ter obvezna in prostovoljna dodatna zavarovanja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju naj bi urejal le prvo in tretjo od navedenih oblik pokojninskega in invalidskega zavarovanja, glede varčevalnih računov pa bo sprejet posebni zakon. V obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju naj bi bile zagotovljene naslednje vrste pravic: pokojnine (starostne, invalidske, družinske, delne), kratkoročne.pravice iz invalidskega zavarovanja (poklicna rehabilitacija, nadomestila za invalidnost, premostitve in dela s skrajšanim delovnim časom, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in povračilo potnih in selitvenih stroškov), dodatne dolgoročne pravice (dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine, varstveni dodatek), ter druge pravice (odpravnine, oskrbnine in dodatek za rekreacijo). Te pravice naj bi bile po predlagani novi ureditvi osebne pravice, ki jih ni mogoče odtujiti niti prenesti na drugega ali dedovati. Krog zavarovancev Krog zavarovancev se po novem ne bo bistveno spremenil, novo pa je to, da naj bi bile v Protestni zbor krajanov Kota Jih skrbi potok ali »srbi« denar! Predstavnikov KS Hotiza niso povabili V as Kot je postala lani po daljšem obdobju vključenosti v KS Hotiza samo- stojna krajevna skupnost. Za predsednico so izvolili prof. Berna- Pokojninska reforma Pred vrati V parlamentarni čakalnici je od avgusta, ko se je o vsebini vlada dokončno uspela poenotiti, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno pokojninsko zavarovanje vključene tudi osebe, ki za delodajalca opravljajo določeno plačano delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi (sedaj le osebe v delovnem razmerju). S to zakonsko možnostjo bi se obvezno pokojninsko lahko zavarovale tudi gospodinjske pomočnice, delavci na kmetijah, družinski člani pa tudi direktorji in menedžerji, ki svoje delo opravljajo, ne da bi sklepali delovno razmerje. V enotno pokojninsko zavarovanje bodo še naprej vključene osebe, ki opravljajo določeno samostojno dejavnost in kljub pomislekom in pripombam tudi kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter drugi, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja. Samostojni zavezanci pa bodo lahko po novem uveljavljali tudi izvzetje iz obveznega zavarovanja. Do tega naj bi bil upravičen tisti zavezanec, katerega osnova za plačilo davka iz dejavnosti ne bo dosegala zneska polovice minimalne plače v zadnjih šestih mesecih pred izvzetjem. Navedena možnost naj bi bila dopuščena tudi samostojnemu zavezancu, ki opravlja domačo in umetno obrt ter upokojencu, ki ne opravlja dejavnosti s svojim delom. Nova pa je tudi odprava možnosti zavarovanja za ožji obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za tako obliko zavarovanja bi se lahko odločali le vrhunski športniki in detto Horvath, ki očitno namerava nekatere zadeve premakniti iz »mrtvega kota«. Na njeno pobudo so minulo soboto pripravili tudi protestni zbor krajanov. šahisti, člani telesnokulturnih organizacij ter osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje. Minimalni pogoji za upokojitev Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da naj bi bil minimalni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine naslednji: ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) je dopolnjena starosti 58 let. Ta starost bi bila enaka za oba spola; ob dopolnjeni pokojninski dobi 20 let bi bila starost po spolih različna, in sicer 63 let za moške in 61 let za ženske; ob zavarovalni dobi 15 let bi bila starost po spolih različna, in sicer 65 let za moške in 63 leta za ženske. V predlogu zakona pa so predvidene določene olajšave, s katerimi je mogoče predčasno pridobiti pravico do starostne pokojnine. Zavarovancu se starostna meja zniža za osem mesecev za prvega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima slovensko državljanstvo. Za vsakega naslednjega otroka se to znižanje poveča za po štiri mesece tako, da znaša znižanje 12 mesecev za drugega, 16 mesecev za tretjega, 20 mesecev za četrtega otroka in tako dalje. Torej, če ima zavarovanka štiri otroke, lahko njeno skupno znižanje starostne meje dosega 56 mesecev. Starša se o Posebej naj bi jih zaskrbela čistilna naprava za kanalizacijsko omrežje Hotize. Gre za biloško čistilno napravo z iztokom vode v potok Mala Mura, ki teče blizu Kapce in Kota ter se izliva v mrtev rokav reke Mure. Po mnenju Horvathove in zbranih »protestnikov« bi to lahko ogrozilo pod-atlnico z vodnim zajetjem za vaški vodovod, v rokavu Mure pa redke rastlinske in živalske vrste. Zato so se zavzeli, da bi bilo potrebno med Hotizo in Kapco zgraditi dodaten kolektor in šele tam (na koncu) zgraditi skupno čistilno napravo. Mar ne bi bila naložba v čistilno napravo tako cenejša? Predsednik KS Hotiza Štefan Sobočan in predsednik gradbenega odbora za zgraditev čistilne naprave Stanko Gjerkeš sta nam povedala, da jih je poteza Kota začudila, saj so v okviru skupne krajevne skupnosti res načrtovali skupno čistilno napravo, vendar potem ni bilo tamkaj nobene volje oz. akcije, da bi se vključili v projekt, tako da bi zbirali tudi finančna sredstva. Na sobotni protestni zbor jih tudi niso povabili, da bi podali svoja stališča. KS Ho-tivo ip mpHfpm nsnela nrineliati tem, kdo od njiju uveljavlja zrn žanje starostne meje, lahko sp« razumno dogovorita. Druga vrsta olajšav se na# na zavarovance, ki so se obveza pokojninsko zavarovali pred » letom starosti. Starostna meja H zniža za ves čas trajanja obvezne ga zavarovanja pred dopolnjen* 18. letom starosti. Ne glede na1* vedene možnosti znižanja staral meje pa zavarovanec ne motlf dobiti pravice do starostne p c AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; v čas; do 17. 02. 99; PETELIN IGOR S-J J NARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADOU k KUHAR 1 t 14 1 KUHAR - NATAKAR; nedoločen čas; J 99; TE-KRO D. O. O. SPLOŠNO GR® g PODJETJE, DOLNJA BISTRICA 22, CRt' NATAKAR .[ h NATAKARICA, STREŽBA V GOSTlNS^ 5 KALU; določen čas 6 mes.; 3 mes- n izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno^, 02. 99; TELKEŠ IGOR S. P. AVTOP^ ŠTV, TOČILNICA GLORIA, IŽAKOVCI TINCI; (*) . । (Ne) bodil skromni! izberite DARILO! nsmiK, n.februar1999 KMETIJSTVO 13 Jara žita za Pomurje v letu 1999 Ljutomerski Mlekopromet in rejci še vedno na dveh bregovih Skupaj poiskati najboljše rešitve Vsaka napačna odločitev lahko vodi v pogubo —i ara žita so poljščine, ki so našim kmetovalcem bolj malo I znane, jih pa običajno poznamo kar pod domačim ime-nom »jarine«. O njih manj govorimo, saj zaenkrat niso toliko zanimive, vendar nam lahko dajejo dokaj visoke in kakovostne pridelke. Jara pšenica dosega dokaj visoke beljakovinske vrednosti (odstotek beljakovin 16). .............. Glede na manjše število posejanih hektarjev z ozimnimi žiti v jeseni 1998 Vam predstavljamo sortiment jarih žit, ki jih boste lahko posejali na površinah, kjer ste hoteli zasejati ozimna žita, pa Vam zaradi slabega vremena to ni uspelo. Tu bi še opozorila, daje potrebno paziti na kolobarjenje (vrstenje poljščin) in ne sejati določene kulture drugo za drugo v monokulturi. Ravno sladkorna pesa je poljščina, kjer se ne priporoča sejati peso za peso. Na splošno velja še vedno, da je potreben čim širši kolobar, če se hočemo izogniti določenim opravilom, kot je škropljenje plevelne flore in uporaba sredstev proti preprečevanju bolezni in škodljivcem. Vsemu se ne da izogniti, določene ukrepe pa lahko omilimo. Priporočen sortiment jarih žit za Slovenijo v letu 1999 1. Jara pšenica Količina semena za setev I ha jare pšenice je pri vseh jarih pšenicah 200-220 kg, kar zadosti nekje potrebi 400-450 kalivih zrn/m2, odvisno seveda od odstotka kalivosti. Čas setve je v mesecu februarju in marcu, lahko tudi do konca marca, odvisno od vremenskih razmer. Globina setve je od 2 do 4 cm, zemlja naj bo čim bolje pripravljena. GORANKA je sorta jare pšenice, ki velja v uradnem preskušanju kot standard, to pomeni, da vse jare pšenice primerjajo z njo. Je precej stara s°rta, z nekoliko nižjimi pridelki, primerna pa je za pridelovanje po vsej Sloveniji. Po času zorenja spada med srednje zgodnje sorte. Po tipu klasa spada med resnice. Na voljo bo v trgovinah v Pomurju. PLANINKA je sorta jare pšenice, ki prav tako kot goranka spada med resnice. Po pridelku je nekje na ravni goranke, v določenih letih jo je prehitela. Spada med srednje rane jare pšenice, ima nizko slamo, odporna je Proti poleganju in je srednje občutljiva za pepelasto plesen. Primerna je za Pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije, da pa stabilne pri-elke. Je nekoliko starejša sorta jare pšenice in novega semena ne bo. REMUS je jara pšenica, ki po tipu klasa spada med golice, ki dajejo V|sje pridelke od resnic. Je srednje zgodnja jara pšenica, odporna proti P° eganju in pepelasti plesni, zrno ima zelo dobro kakovost za peko. Je novejša sorta. Po zagotovilih semenarjev in trgovcev bo te pšenice v vseh trgovinah dovolj. EGON je jara pšenica, po tipu klasa golica in je v Avstriji vodilna sorta ® lariniii Pšenicami. Ima visoke in stabilne pridelke, srednji čas zorenja, ■lp 'ano Pe^rsko kakovost pravijo ji celo izboljševalka moke, zelo do ro Lb°rnaproti PePelasti plesni. Priporočamo jo za pridelovanje po vsej odličn'11'V6ndar odsvetujemo setev te jare pšenice na slabših rastiščih. Je 2 ./^Pšenica in bo na voljo v naših trgovinah po Pomurju. ■ Jan ječmen semena za setev 1 ha je 220-250 kg, kar zado-Poraron bl Za 1 ha 450- 500 kalivih zrn/m2. Izjema je elisa, kjer je pn-ha Pri 3 9°sfota 310-420 kalivih zrn/m2 oziroma 150-200 kg semena/ eno bas za setev jarih ječmenov je mesec februar in marec, odvi- jAP^kih razrner. Globina setve je 2-4 cm. skušami16 naistarejša sorta jarega ječmena, ki je v naših uradnih prenizek I k Udarci. Je dvoredni jari ječmen z do 80 cm visoko slamo, Zrno i °Pr° *e °dP°ren proti poleganju in toleranten za sušo in bolezni, vost p Ve,ik°' >ma dober odstotek beljakovin in dobro pivovarsko kako- RnMT'eren ie za pridelovanje po vsej Sloveniji. Na voljo bo v trgovinah. pre , . RE ie zelo dober in kakovosten jari ječmen, ki se je v uradnem regis*USanju d°bro izkazal, vendar ga na našem tržišču še ne bo, je pa Pr'nas v Sloveniji in daje dobre pridelke. nas v Z6'° donosen jan ječmen, ki je dal v uradnem preskušanju pri Phdel 0V6n^ zel° dobre rezultate- Pnmeren je za pridelovanje na vseh območjih Slovenije in bo na voljo v trgovinah. skem । A je jari ječmen, ki se ga bo letos dalo kupiti v trgovinah. V lan-men '6 b''a nastavljena semenska proizvodnja v Sloveniji. Je jari ječ-P^cej visokimi in kakovostnimi pridelki. Daie a OR ie 'ar' iačmen, ki je primeren za pridelovanje po vsej Sloveniji. Pepel °bre rezukate in stabilne pridelke. Odporen je proti poleganju in 3 Qva$' Plesni. Na voljo bo širom po Pomurju. bUip0''čina semena, potrebnega za setev 1 ha, je 150-170 kg, potre-en 45O-5oo kalivih zrn/m2, čas setve je v mesecu februarju in mar-C\^naset^^ in st h' A se uporablja v uradnih preskušanjih kot standard. Ima visoke 0 abllne pridelke. srednji čas zorenja, pomeni, da je srednje zgodnji Za n rt113 d°bro kakov°st zrnja in je odporen proti poleganju. Primeren je Pndeiovanje povsej S|oveniji Na voljo bo v trgovinah. Drid ANDer ie dal v uradnih preskušanjih odlične rezultate. Ima visoke dobr k' so stabilni, je srednje zgodnji oves, odporen proti poleganju, z voii^ k akov°stj° zrnja. Primeren je za pridelovanje širom po Sloveniji. Na Ol)° ^trgovinah. k° ab 16 srednie zgodnji oves z dobro kakovostjo zrnja in zelo viso-bostoT^*00 'ezo' uradnih preskušanjih je bil boljši od standarda in ga E^kPPiii v trgovinah. qa iot . ie nova sorta ovsa, ki je dal pri nas zelo dobre rezultate, vendar p'°.s“™b»«tr9o»nah. Ietu 1 gq 'e slovenska sorta ovsa, katerega semenska pridelava je bila v Sloven "8 nastavliena v Sloveniji. Je dober oves, katerega pridelki so v našim 1)1 ne^e na ist'ravni k°t pridelki standarda (leanda) in je prilagojen 9S m Pridelovalnim razmeram METKA BARBARIČ, DIPL. INŽ. KMET. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE 12. februarja ob 9.00 bo v Križevcih pri Ljutomeru v gosti- lni Zorko redni občni zbor Rejskega društva za lisasto pa- smo govedi Ljutomer. Istega dne bosta v Martjancih ob 10.00 v prostorih KZ predavanji: Spomladanski ukrepi v žitih ter Sortiment koruze in je kmetovalcev rezultati poskusov. V Murski Soboti bo v prostorih Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje 15.,16. in 17. februarja z začetkom ob 9.00 tečaj za rejce drobnice. 17. februarja ob 18.00 bo v Turnišču v dvorani KS predavanje: Obnova sadovnjakov, izbor sort. aradi plačilne nediscipline se krog tistih podjetij, ki se srečujejo z likvidnostnimi težavami, vedno bolj širi in prebroditi jih skušajo na različne načine. Pred nedavnim smo v Vestniku pisali o negodovanju rejcev krav molznic, ki tržne presežke oddajajo ljutomerskemu Mlekoprometu, ta pa jim del plačila poravnava v izdelkih. Začelo se je v lanskem septembru, ko naj bi po zagotovilu najodgovornejših v tem podjetju del plačila za oddano mleko poskusno poravnali v izdelkih, tudi z željo, da rejcem predstavijo paleto svojih izdelkov. Gotovo pa v tem tiči le del resnice, saj so tako rejci kot zadruge, ki so organizator odkupa mleka, prepričani, da so vzroki za takšno potezo tudi drugje. Pravijo, da v sirarni na ta način skušajo zmanjšati zaloge, po vsej verjetnosti pa so glavni razlog za to likvidnostne težave podjetje. Nekateri pridelovalci, zlasti tisti, ki oddajajo večje količine mleka, so se takšnemu načinu plačila zoperstavili, v Mlekoprometu pa so za letos že pripravili predlog nove pogodbe. V upravnih odborih nekaterih kmetijskih zadrug so o njej že razpravljali in oblikovali dodatne predloge, konec prejšnjega tedna pa so o tem spregovorili tudi na zboru rejcev v okviru Kmetijske zadruge Gornja Radgona. Ob paketih, ki sojih glede na oddane količine mleka razdelili v štiri skupine in zmanjšali njihovo vrednost, rejce zdaj vznemirjajo še stroški odkupa mleka. Del teh stroškov naj bi namreč po novem prevzeli rejci, o njihovi višini pa se bo potrebno še dokončno dogovoriti. Po sedanjem predlogu naj bi za stroške odkupa mleka rejci prispevali poldrugi tolar po litru, saj prav stroški odkupa in prevoza zaradi Druga svečniška trgatev na Janževem Vrhu Z ledenim vinom bomo nazdravili v letu 2000 podjetju Radgonske gorice so imeli na svečnico še zadnjo trgatev lanskega vinskega letnika. V vinograd na Janževem Vrhu se je podalo 30 trgačev in prav toliko gostov in novinarjev, ki so sledili temu slovesnemu opravilu. Očitno zadovoljen direktor Radgonskih goric Franc Škrobar je dejal: »Pravzaprav je to naša letošnja prva trgatev. Trgamo 800 trsov sorte chardonnay, iz grozdja pa naj bi stisnili 200 litrov mošta. Kot so pokazale meritve, je mošt zelo sladek, saj smo namerili več kot 160 0e°. Ker je bilo pred svetnico več dni pod ničlo, bomo pridelek deklarirali kot svečnično ledeno vino. S tem, kar bomo danes iztisnili, bomo nazdravili v prihodnjem tisočletju.« Ob degustaciji vrhunskih vin podjetja Radgonske gorice, med temi je bilo tudi prvo svečnično, ki so jo za goste pripravili v degustacijski kleti, je Franc Škrobar pove- 18. februarja ob 9.00 bo v Veliki Polani v dvorani KS predavanje: Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprava na setev. Istega dne bo v Dobrovniku v dvorani KD ob 9.00 predavanje: Pridelava mleka, MPG. velikega števila rejcev in obsežnega odkupnega območja mlekarno močno bremenijo. Vrednost paketov naj bi po novem zmanjšali, saj bo vrednost največjega 8.000 tolarjev (doslej 13.000 tolarjev), drugi pa bodo po 6.000, 4.000 in 2.000 tolarjev. Kaže pa, da bi v Mlekoprometu šli celo v kompromis, saj bi bili v zameno za prevzem dela stroškov odkupa pripravljeni plačilo v obliki paketov tudi ukiniti. Rejci, ki oddajajo mleko ljutomerskemu Mlekoprometu, so dobivali do zdaj le-to plačano v dveh obrokih, 22. in zadnji dan v mesecu za pretekli mesec, tudi pri tem pa naj bi prišlo letos do odloga! Tako naj bi dobili del plačila za mleko za pretekli mesec rejci 22. v tekočem mesecu, del pa bi jim izplačali 5. v naslednjem mesecu. Tudi pri tem bo potreben še kompromis, saj rejci zahtevajo izplačilo dal, da v njihovi kleti že zori 200.000 steklenic penine, s katero bomo nazdravili prihodu novega tisočletja. Steklenice bodo opremljene s posebno etiketo, ki bo označevala leto 2000. Skupno zori v Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek so na sejmu v Turnišču prodajali 65 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih od 25 do 30 kilogramov. Par je veljal od 13.000 do 15.000 tolarjev, prodali pa so le 11 pujskov. v enkratnem znesku, in to v prvem terminu, medtem ko v mlekarni ob enkratnem izplačilu pristajajo na 5. dan v naslednjem mesecu. Pravijo namreč, da za mesečno izplačilo mleka potrebujejo v podjetju 100 milijonov tolarjev likvidnostnega denarja, in priznavajo, da so to težavo v zadnjem času blažili tudi z delnim plačilom v obliki izdelkov. Rejci težave, s katerimi se srečuje njihova mlekarna, sicer razumejo, vendar zahtevajo, da bremena prevzamejo tudi zaposleni, ki bi po njihovem morali potem del plače prav tako prejeti v izdelkih. Poleg omenjenih problemov drugih večjih težav pri plačilu mleka doslej ni bilo, kaj lahko pa se zgodi, da se bodo razmere obrnile na slabše. Čas od odkupa mleka do prodaje izdelka je namreč izredno dolg, saj morajo siri dozorevati, če k temu dodajo še dolge plačilne roke, ki jih izsiljujejo trgovci in nemalokrat presegajo tudi 60 dni, potem je jasno, kakšno obremenitev predstavlja to za tovarno, kateri tudi država ne poravnava sproti svojih obveznosti. Plačilo izvoznih premij namreč zamuja, država Mlekoprometu za plačilo premij do zdaj dolguje že več kot 60 milijonov tolarjev, vse te težave pa jih lahko kaj hitro spravijo na kolena. Tega pa si gotovo ne želijo niti mlekarji niti rejci, zato bodo morali najti skupni jezik in poiskati najboljše rešitve. LUDVIK KOVAČ ■ kleti milijon steklenic vina, ki je namenjeno za znamenito zlato, srebrno in še kakšno radgonsko penino. BESEDILO IN POSNETEK: LUDVIK KRAMBERGER ■ Cena semenske koruze v kmetijskih trgovinah Pušenjak, Cezanjevci dea...........40 MK......7.549,00 eva...........40 MK......7.549,00 earla.........40 MK......7.549,00 helga.........25 MK......5.323,00 raissa........25 MK......5.323,00 matilda.....25 MK........5.323,00 clarica.......40 MK....9.245,00 danella.......25 MK......5.775,00 monessa.....25 MK........5.775,00 Robert Hozjan, Žižki alberta.......40 MK....8.470,00 earla.........40 MK....7.510,00 clarica.......40 MK....9.200,00 danella.......25 MK....5.750,00 dea...........40 MK....7.510,00 elita.........25 MK....5.750,00 eva........ 40 MK .....7.510,00 evelina.....' 25 MK....5.750,00 helga.........25 MK....5.295,00 marista.......25 MK....5.295,00 matea.........25 MK......5.750,00 matilda.......25 MK......5.390,00 monalisa....40 MK........9.200,00 .monessa....25 MK........5.750,00 raissa........25 MK......5.295,00 stefania......25 MK......5.600,00 stira.........40 MK......9.200,00 stira.........25 MK......5.750,00 bc318.........25 MK......4.070,00 artemis.......25 MK......3.950,00 KZ Beltinci, prod. Bogojina bc 191........25 MK.... 4.563,,60 bc 191........40 MK......6.972,50 bc 278....... 25 MK......4.563,60 bc 278........40 MK 6.972,50 bc318........25 MK......4.563,60 bc318........40 MK......6.972,50 bc 3786..... 25 MK......4.563,60 bc 3786..... 40 MK......6.972,50 bc 4088...... 25 MK......4.563,60 bc 4088.......40 MK......6.972,50 bc 462........25 MK......4.563,60 bc 462........40 MK......6.972,50 bc 492........25 MK......4.563,60 bc 492........40 MK......6.972,50 bc 5982......25 MK......4.563,60 bc 5982...... 40 MK......6.972,50 fant 36......25 MK....4.563,60 fant 36......40 MK....6.972,50 aurafao 190. 25 MK....4.492,00 aurafao 190.50 MK......8.886,60 dk 250 fao 27025 MK....4.492,00 dk 250 fao 27050 MK......8.886,60 artemis fao 32025 MK.....4.492,00 artemis fao 32050 MK.....8.886,60 Ig 2298 fao 32025 MK...4.492,00 Ig 2298 fao 32050 MK.8.886,60 hardis...................25 MK.4.492,00 hardis........50 MK....8.886,60 dea...........25 MK....4.745,00 dea...........40 MK....7.594,00 eva...........25 MK....4.745,00 eva...........40 MK....7.594,00 earla.........25 MK....4.745,00 earla.........40 MK....7.594,00 elita.........25 MK....5.810,20 elita.........40 MK....8.806,80 stira.........25 MK....5.810,20 stira.........40 MK....8.806,80 monessa.....25 MK......5.810,20 monessa................40 MK...........8.806,80 clarica................25 MK.5.810,20 clarica.......40 MK....8.806,80 monalisa...25 MK.......5.810,20 monalisa...............40 MK..........8.806,80 danella................25 MK.5.810,20 danella.......40 MK....8.806,80 stefania......25 MK....5.810,20 stefania......40 MK....8.806,80 evelina.......25 MK....5.810,20 evelina.......40 MK....8.806,80 laura.........25 MK....5.810,20 laura.........40 MK....8.806,80 matilda.......25 MK....5.351,50 matilda.......40 MK....9.632,70 alberta.......25 MK....5.351,50 alberta.......40 MK....9.632,70 helga.........25 MK....5.351,50 helga.........40 MK....9.632,70 raissa........25 MK....5.351,50 raissa........40 MK....9.632,70 marista.......25 MK....5.351,50 marista.......40 MK.....9.632,70 impact........25 MK....4.497,30 impact........50 MK....8.994,60 domingo.......25 MK....4.497,30 domingo.......50 MK....8.994,60 fanion ......25 MK....4.985,60 fanion........50 MK....9.971,10 gaucho........25 MK....4.985,60 gaucho........50 MK....9.971,10 galice........25 MK....5.550,90 galice........50 MK....11.101,90 gregor........25 MK....5.550,90 gregor........50 MK....11.101,90 14 IZ NAŠIH KRAJEV 11. februar 1999, ftSIlg Zlatoporočenca Paldauf 23. januarja 1999 je minilo 50 let, odkar sta se poročila Alojz Paldauf, rojen 1920. leta, v Vučji vasi, in Ana Slavič, rojena 1925. leta v Bunčanih, ki pa je po poroki prevzela možev priimek. Pred kratkim sta ljubezensko zaobljubo iz 1949. leta obnovila v župnijski cerkvi v Križevcih pri Ljutomeru. Po obredu sta jima prišla čestitat župan Feliks Mavrič in svetnik ter sovaščan Miran Ros. Alojz Paldauf je po končani meščanski in srednji kmetijski šoli delal v Kungoti. Po vojni se je zaposlil v Črncih, kasneje pa na Pe-tanjcih. Po poroki sta se preselila na Petanjce, kjer sta živela do 1952. leta. Potem sta prevzela na Alojzovi domačiji v Vučji vasi de-sethektarsko posestvo z govejo živino in konji. Alojz je s konji celo tekmoval na kasaških dirkah, Ana pa je vedno delala na kmetiji in skrbela za družino. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: hčerka Mira ter sinovi Slavko, Franc in Vlado. Imata osem vnukov, ki ju radi obiskujejo, in ona jih z veseljem sprejemata. Že nekaj časa sta upokojenca; kmetijo, ki stajo toliko let marljivo obdelovala, pa sta predala najmlajšemu sinu Vladu. KLAVDIJA PALDAUF ■ potoku Mokoš na ■ Ta Tišini blizu Horvatove HLM domačije so se naselili labodi. Ti se tam očitno dobro počutijo, med drugim zato, ker jim ljudje prinašajo hrano: krmila, koruzo, kruh... - Foto: F. Kuhar Labodi so ostali Aikido tudi v M. Soboti V okviru Društva za športno rekreacijo Murska Sobota deluje že dve leti tudi sekcija borilnih veščin aikido, ki jo vodi Rudi Košmrlj. Treninge imajo v domu TVD Partizan, kjer sicer vadijo tudi judoisti. Pred kratkim so Mateja Žalman, Marjan Lipaj in Goran Žibrik opravljali izpite za 5. kyu razred, Aleksandra Antič, Marjan Berke, Jure Novak, Rudi Košmrlj, Mihael Gyergyek in Boštjan Bolkovič pa so opravljali izpit za 4. kyu razred. Ocenjevala jih je komisija pod vodstvom mojstra aikida Boga Cerinška iz Maribora. - Foto: F. Matko OBRNITE SVOJO ANTENO V PRAVO SMER! Ko boste svojo anteno obrnili navpično 0 v smeri proti Pečarovceni, boste nemoteno sprejemali program GAJBA TV na kanalu 38 televizije IDEA TV. Veliko zabave! Koncert učiteljev glasbene šole Od Purcella do Piazzole S oboška grajska dvorana je bila prejšnjo sredo premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti koncertu učiteljev glasbene šole Murska Sobota. Mogoče gre res zasluga temu, kot je nekdo v občinstvu hudomušno pripomnil, da je bil vstop prost, toda to vseeno ne zmanjšuje pomena entuziazma, ki ga v zadnjem času Sobočani in okoličani kažejo za koncerte in kulturo nasploh. ma Polonezo v A-duru. Ludwig van Beethoven oziroma njegova Serenada je bila na programu flavtistke Felicite Heric in pianistke Erne Lukač, Wiedemannov Duet v dveh stavkih pa je bil na za Liszta v izvedbi Erne LuW na klavirju in Melodia en la^ nor Astorja Piazzole, s katero51 je predstavil trio harmo1^ Ištvan Varga, Matej Zaveti' Dejan Praši. Tudi tokrat je bil program koncerta raznovrsten in zanimiv. Prva sta nastopila Štefan Zrinski s trobento in Ernest Lukač na klavirju s Purcellovo Sonato za trobento in klavir, sledila je pianistka Lukrecija Marič s Chopinovim Preludijem v Des-duru (Sostenuto), Bachov Bouree pa sta predstavili Zora Vrečič na violini in Ema Lukač na klavirju. Vargov Triptih za harmoniko in klavirje zaigral kar Ištvan Varga s harmoniko ob spremljavi Kristjana Borovšaka na klavirju, Mazasov Duet op. 38, št. 12 v d-molu pa Erna Lukač s flavto ob pomoči Zore Vrečič na violini. Mouquetov Solo de Concours sta predstavila klarinetist Željko Ritlop in pianist Kristjan Borov-šak, pri Stradellovi Kirchen-Arie in Lajovičevih Bujnih vetrovih v polju pa je ob spremljavi Erne Lukač na klavirju zapela sopranistka Gabriela Bratina. Harmonikar Matej Zavec si je za svoj nastop izbral seveda koga drugega kot Astorja Piazzolo in njego- programu klarinetistov Jožeta Grleca in Željka Ritlopa. Sledili so še Funerailles Fran- vo skladbo Adios nonino, pianist Kristjan Borovšak pa je sam zaigral Chopinovo Vojaško oziro- TOMO KOLESI plošno znano je, da je stanje v našem kmetijstvu težko in daje žal vedno več kmetov, ki s težavo plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje, nemalo pa se jih tutii odjavlja iz tega zavarovanja pri SPIZ-u. Nekateri se potem odločijo za pokojninsko zavarovanje pri zavarovalnici. Emil Balek, ki je univerzalni zastopnik v zastopstvu zavarovalnice Triglav v Šalovcih, je skupaj s šalovskim županom uspel predstaviti kmetom in drugim pokojninsko zavarovanje, kot ga omogoča zavarovalnica, in v krajšem času se je prijavilo 60 občanov. Vključil se je tudi v tekmovanje zavarovalnice in dosegel prvo mesto na področju pokojninskih zavarovanj. Pred kratkim so mu podelili v Ljubljani posebno priznanje. - Š. S. Krvodajalci iz Gornjih Petrovec Krajevna organizacija RK Gornji Petrovci, ki jo vodi Zorica Kovač, je ena najbolj delavnih v J Dokaz za to trditev je tudi rekordna udeležba v krvodajalski akciji: te dni je darovalo kri kar 61 cev. Po vrnitvi domov je bilo v Domu na Goričkem srečanje krvodajalcev. Te je pozdravil žup* < Šlihthuber, predsednica Območnega združenja RK Murska Sobota Marija Zadravec pa je P0^/ krvodajalcem priznanja za večkratno darovanje krvi. Med temi je tudi Aleksander Bočkorec, ki Je kri 45-krat. - Foto: F. Matko VESTNIK, 11. februar 1999________________________IZ NAŠIH KRAJEV 15 Petišovski svet ob meji Življenje sredi vodnih in mednarodnih tokov Na robu naselja prečka reko Muro hrvašW kos zemlje in tam se včasih sprehajajo policisti sosednje države Ni še dolgo, kar smo pisali o Petišovcih, ki se jim po ma z reče Peteshaza, a je tukaj toliko zanimivega, da je po re n I marsikaj zabeležiti. Nekaj posebnega je sama lega nase ja, se končuje ob Reki Muri, ki je obenem meja s Hrvaško, s ozi nase teče radoživ potok Kopica in tod mimo se vije Ledava. Če v Petišovcih zavijete pred mednarodnim mejnim prehodom, ki vodi čez reko Muro na Hrvaško, v levo, se pripeljete v ulico 22. julija. V letih 1921 do ’24 so bili tukaj na prejšnje zemljišče grofov Esterhazy priseljeni Slovenci z Goriškega in Istrani. In ko se na koncu ulice razcepi cesta na dvoje, se levo pripeljete v glavni del naselja, desno pa se peljete ob nasipu, kjer so ob mrtvicah poplavni logi. Kot nam je povedal predsednik krajevne skupnosti Petišovci Geza Gbmbbš, lahko tukaj srečate celo hrvaškega policista. To zaenkrat ni nič Čudnega, saj je del tamkajšnjih zemljišč po katastru last sosednje države. Reka je bila nekoč zelo muhasta, saj je vijugala levo in desno in imajo prebivalci ob reki zemljišča na obeh bregovih oziroma zdaj v sosednjih državah. Leta 1943 so začeli v Petišovcih črpati nafto, še 1952. je bilo tu največje naftno polje v nekdanji Jugoslaviji. Po letu 1962 je podjetje Nafta Lendava zgradilo Na skrajnem koncu ulice 22. julija v Petišovcih se cesta razdvoji in na desni je kos hrvaške zemlje. Foto: F. Š. A ■ M dna žuta žunica ...To je le ■ »M ena iz niza več kot 30 ljudskih pesmi, ki jih prepevajo ljudski pevci iz KS Mostje - Banuta, vodi pa jih Mira Vučko. Najprej so pele v zbo ru samo ženske, pozneje pa so se jim pridružili še moški pevci, tako da jih je zdaj vseh skupaj 17. Pojejo slovenske ljudske pesmi (predvsem prekmurske), večkrat Pa tuc" madžarske ljudske pesmi, saj so pevci doma z dvojezičnega območja, t-etno imajo okrog deset nastopov, v tem letu pa jih bo zagotovo več, kajti doslej so peli na srečanju ljudskih Pevcev in godcev v Radencih (od tam je tudi posnetek), za njimi pa je tudi uspešen nastop na srečanju starostnikov v domači krajevni skupno-st* (Mostju). Posamezni člani zbora ljudskih pevcev sicer pojejo na pogrebnih slovesnostih. - F0t0; Š. Sobočan Ia tn o Sebeborci: Trčenje v križišču Državljan ZRJ Rifat R., ki se je peljal z avtom po lokalni cesti iz smeri Bokrač, v Se-beborcih ni upošteval prometnega znaka ustavi, ampak je zapeljal z nezmanjšano hitrostjo v križišče, nakar 'je prišlo do silovitega trčenja z avtom, ki je peljal po prednostni cesti. Vozil gaje Anton Havaši iz Fokovec. Voznika se k sreči nista poškodovala, pač pa sta dobili lažje poškodbe Havašejevi sopotnici: Petra B. in Anita H. Materialna škoda znaša 300.000 tolarjev. Večeslavci: Ascono so le našli Kaj veliko poročil o tem, kam izginjajo avti iz naših krajev, ni. Toliko bolj pa je vesel Marjan F. iz Večesla-vec. V noči z 2. na 3. februar mu je nekdo odpeljal iz nezaklenjene garaže osebni avto Opel ascona. Z UNZ Koper pa so 3. februarja oškodovancu sporočili veselo novico: avto so našli na območju Kozine. Nekdo, ki je avto ukradel, se je pač peljal po vsej Sloveniji, ne da bi ga prijeli, potem pa avto zapustil. Najbrž je bil kak tujec - ilegalec. Komaj se je začelo leto, že dve smrtni nesreči. Prva se je zgodila 30. januarja zunaj Ižakovec, druga pa teden dni pozneje, 6. februarja. Obe tragediji sta bili v soboto in obe na območju beltinske občine. Jozsef M., državljan Madžarske; prišlo je do silovitega trčenja, v katerem se je »katrca« obrnila, nakar jo je odbilo nazaj na voznikovo polovico ceste, kjer jo je oplazilo vozilo Antona K. iz Rade- nec, ki je vozil za njim. Tovornjak pa se je prevrnil v desni obcestni jarek. Na vozilih je škode za dva milijona tolarjev. Kaj škoda, za življenje gre! Dominikovo je ugasnilo na kraju nesreče. - Š. S. Omejena količina vozil NUBIRA s klimo že od 1.890.530,* sit PRIPOROČAMO OLJA Mobil T RAMIN»WIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 18 ŠPORT 11. februar 1999, ■m Prof. Evgen Titan - sedemdesetletnik Odbojka tako ali drugače zaznamovale pokrajino ob Muri. Uveljavil se je namreč kot tekmovalec, mentor, trener, sodnik, projektant, raziskovalec, inovator in še bi lahko naštevali. Še kot kratkohlačnik se je že pred drugo svetovno vojno vključil v soboški Sokol. Njegova športna nagnjenost ga je po končani gimnaziji, kjer se je prav tako udejstvoval v številnih športnih panogah, pripeljala na visokošolski študij fizkulture v Beograd, kjer ga je tudi končal. Bil je dejaven tudi med beograjskimi športnimi klubi, kjer je najpomembnejše rezultate dosegel v atletiki in hokeju na travi ter nastopal celo za jugoslovansko reprezentanco v hokeju na travi. Kot profesor na soboški gimnaziji je bil pobudnik za ustano- Pomgrad v Radovljici premagal Bled V trinajstem krogu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomgrad iz Murske Sobote v Radovljici premagal Elvo Bled z rezultatom 3 : 1 (5 : 15, 15 : 10, 15: 17, 15 : 9) in se tako oddolžil za poraz v Murski Soboti. Sobočani so igro prepustili gostiteljem le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa zaigrali tako kot znajo, dobili tri zaporedne nize in zasluženo zmagali. Pomgrad: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Bačvič, Marič, Tinev, Čeh, Demirovič, Fujs. Sobočani tako trdno pri vrhu. (FM) Tesen poraz Ljutomerčank v Novi Gorici V trinajstem krogu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi so odbojkarice Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera gostovale v Novi Gorici in tesno izgubile s 3 : 2 (15 : 8, 11 : 15, 15 : 6, 3 : 15, 15 : 13). V tretjem spomladanskem nastopu je bila to tretja tekma Ljutomerčank, ki so morale odigrati pet nizov. Škoda, da so igrale po izvrstnem četrtem nizu, ko so bile ve- liko boljše od domačink, v skrajšanem petem nizu premalo zbrano. ZM Ljutomer: Kodila, Šoštarič, Vrbnjak, Pirher, Kolar, Drevenšek, Kosi, Zver, Jureš, Tretinjak, Šerc. V petnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je zadnja Vuzenica nepričakovano premagala Ljutomer s 3 :1 (8 :15, 15: 12, 15:4, 15:6), čeprav so gostje po prvem nizu vodili. To je že četrti zaporedni poraz Ljutomera. Ljutomer: A. in B. Grut, D. in B. Kodila, Onišak, Marič, Špi-lak, Horvat, Pirher, Budna, Zidar. (NŠ) Predstaviti delo in dosežke prof. Evgena Titana, človeka, ki se je na vseh koncih in krajih zapisal športu že v svojih rosno mladih letih in jih dopolnjuje še danes, ko je dočakal sedem križev, je kajpak zahtevna Rokomet Zmage Poleta, Pomurke in Arconta Začel se je spomladanski del prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod. Pomurske ekipe so odlično štartale, saj so trikrat pa so v pomurskem derbiju premagali Krog z 28 : 18 (11 : 10). Ar-cont Radgona: Šic, Vučak 1, Vajngerl 2, Pintarič 2, Hojs 1, Smolko 6, Fartek, Klun 5, Trbuc 2, Žinkovič 4, Javernik 5. Krog: Grah, Smodiš, Lukač 3, Meolic 4, Babič 6, Čer-vek 1, Sedonja 1, Martinec 3. Derbi za prvo mesto dobili Beltinčani V petnajstem krogu prvensM tretji državni moški odbojkarski IS so odbojkarji Beltinec v derbi I# za prvo mesto premagali vodf drugo moštvo Fužinarja z Ra7®' 3 : 1 (15 : 9, 15 : 7, 12 :15,1 8). Beltinci: Gobec, Gumilar, in Marko Janža, Horvat, Luk# Prša, Balažič, Čenar, Časar, V petnajstem krogu prvensM tretji državni ženski odbojkarski’ je Kerna iz Puconec prenw Gedeon iz Slovenske Bistrice s’ 0(15 : 8, 15 : 2, 15 : 10). Ke’ Puconci: Kuhar, Mencigar, KB Kerčmar, Zorkovič, Moreč, G| boe, Časar, Bagari. OdbojW Braslovč pa so v Radencih Pr* gale Sonimexs3 : 0(17:15J 7, 15 : 12). Sonimex Radert Strnšek, Ješovnik, Zver, Sokleb in S. Vrbančič, Bezjak, Šavel,3 Klemenčič. (FM) naloga. Pa vendar ta jubilej, ki ga je praznoval te dni, ne bi smel iti mimo nas, ki smo spremljali in doživljali njegovo zagnanost in predanost športu, da ne bi spomnili vsaj vitev prvega šolskega športnega društva v bivši jugoslaviji ŠAG, ki se je kasneje preimenoval v Hermes in Enotnost. V pokrajini ob Muri je opravil nekatera pionirska dela in zmagale. Okrepljeni Polet iz Murske Sobote z igralci Pivovarne Laško Celje s Kovačem, Štrucom in Svetom, ki so razen dveh dosegli vse gole, je v gosteh premagal Py- Namizni tenis Zmagi Moravskih Toplic in Radgoni na nekatere njegove zasluge, ki so Atletika Odličen rezultat Špura v Miinchnu Na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Miinchnu v Nemčiji so sodelovali tudi trije člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se odlično odrezali. To še posebej velja za šprinterja Damjana Špura, saj je v teku na 60 m postavil nov osebni rekord 6,78, ki je le za stotinko sekunde slabši od državnega rekorda, in zasedel drugo mesto. Špur, ki vidno izboljšuje svojo formo, je tako zelo blizu normi za nastop na 7. dvoranskem svetovnem prvenstvu (6,70), ki bo marca na Japonskem. Izkazali sta se tudi Sonja Roman, ki je zasedla v teku na 800 m z rezultatom 2:09,32 prvo mesto, Marija Števanec (2:15,59) je bila druga. G.GRABAR tako pripomogel, da smo začeli razvijati nove športne panoge, graditi nove športne objekte in ustanavljati šolska športna društva. Projektiral je športne objekte soboške gimnazije, ekonomske šole, nogometnega kluba Mura, društva Partizan, v Rakičanu, Beltincih, Cankovi, Tišini, Bakovcih, Krogu, Dok-ležovju, Gornjih Petrovcih, Mačko-vcih in drugod. Bil je pobudnik in nosilec nekaterih projektov, kot so Pomurska planinska pot, Pot na Suhi Vrh, Pot k Bukovnici, Lackov pohod, Kovačev pohod, Zelkov, Dimekov in Hrovatov memorial ter drugi. Uveljavil se je kot organizator zahtevnih domačih in mednarodnih prireditev in tekmovanj. V raznih panogah je dosegel vidne tekmovalne rezultate. Udejstvoval se je tudi na raziskovalnem, kulturnem, inovativnem in drugih področjih dela. Kot profesor telesne vzgoje je pustil svoj pečat tudi na soboški gimnaziji, ekonomski srednji šoli in srednji šoli za telesno vzgojo, kjer je bil tudi ravnatelj. Ne miruje pa tudi sedaj, ko seje upokojil, saj pripravlja razne razstave, ki ponazarjajo njegovo bogato športno in drugo dediščino, srečujemo pa ga tudi na raznih športnih in drugih prireditvah. Ob tej visokem jubileju mu želimo, da bi se mu uresničile vse njegove želje in zamisli, ki jih še ima. FERI MAUČEC ramidijo iz Moškanjec z rezultatom 23 : 22 (10:12) in tako napovedal, da se bo potegoval za najvišje mesto. Polet: Roškar, Kovač 9, Pintarič, Žugelj, Lovenjak 1, Štruc 7, Merica 1, Svet 5, Manojlovič, Bogdanovič, Žabot. Vodeča Pomurka iz Bakovec je prav tako v gosteh premagala drugo ekipo Velike Nedelje z 29 : 23(15 : 11). Pomurka: Hanc, D. Kolmanko 6, A. Kol-manko 4, Zajnkovič 2, S. Husar 5, J. Husar, A. Vereš 3, S. Buzet! 3, D. Buzeti 1, Okreša 1, Ritonja 4. Rokometaši Arconcta iz Radgone Pomurka Ptuj Polet Pyramidia Arčoni V. Nedelja B Vuzenica Krog 8 8 0 8 7 8 8 8 8 8 8 4 3 3 3 2 0 0 1 1 1 o o 1 0 1 3 4 4 5 6 7 226:170 207:167 199:157 170:158 215:207 188:187 194:259 169:228 16 14 9 7 7 6 4 1 V dvanajstem krogu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi sta obe pomurski ekipi zmagali. Sobočani so gostovali v Križah in domačine presenetili z odlično igro, in čeprav je bil Kitajec nepremagljiv, dosegli pomembno zmago. Odločilnega pomena je bila zopet igra dvojic, v kateri sta zmagala Unger - Horvat. Pomembna je bila tudi zmaga Kocuvana nad Polanškom. Radgončani so v pomembnem srečanju za obstanek v ligi premagali Radlje. Dvoboj, ki je bil poln preobratov, je trajal več kot tri ure. Junak srečanja je bil Benko, ki je nepričakovano premagal vse tri igralce gostov, med njimi tudi Kusa. Veliko zaslug za zmago ima tudi bojevit Benkovič, ki je dvakrat zmagal. Pri rezultatu 4 : 4 sta tako Radgončane rešila Benko in Benkovič. Radgona: Radlje 6 :4 (Benko : Nišavič 2:1, Raihtarič : Petar 2 : 0, Benkovič : Kus 0:2, Rihtarič : Nišavič 1 : 2, Benko : Kus 2 : 0, Benkovič : Petar 2:1, Rihtarič -Benkovič : Kus -Petar 1 : 2, Rihtarič : Kus 0 : 2, Benkovič : Nišavič 2 : 1 in Benko : Petar 2 : 0). Učila Križe: Moravske Toplice Sobota 3 : 6 (Jazbec : Horvat 0 : 2, Xu Chi: Kocuvan 2 : 0, Po-lanšek : Unger 1 : 2, Xu Chi: Horvat 2 : 0, Polanšek : Kocuvan 0 : 2, Jazbec : Unger 0 : 2, Xu Chi -Vecko : Unger - Horvat 1 : 2, Xu Chi: Unger 2 : 0, Polanšek : Hor- vat 1 : 2). M.U. Kerna povečala vodst* V sedmem krogu prvenst^ drugi državni članski namiznot®’ ligi je vodilna Kerna iz Pucon# segla dve pomembni zmagi i* stovanju v Ljubljani in Kočevje drugouvrščena ekipa Petovi«* pričakovano izgubila, je Kert8' večala vodstvo na lestvici. . ekipa Moravskih Toplic Sobote! brez Koščaka dvakrat prepričlj^ gubila z istima nasprotnikoma' lamni: Kerna Puconci 0:6 diš 2, Sapač 2, Fridrih 2); Oli^ II: Kerna 2 : 6 (Kovač 2, Sm^ Sapač 1, Fridrih 1, Kovač-SaP^ Olimpija II: MT Sobota I' * Melamin : MT Sobota II 6:3 han 2, Gorčan 1). I VESTNIK NA INT»NETU Košarka Tekme v Bogojini, pri Gradu in v Soboti Košarkarski klub Cretaiv Sobota bo gostitelj kadetske košarkarske reprezentance Slovenije, ki bo od 15. do 21. februarja 1999 na pripravah v Murski Soboti. Treningi bodo v športni dvorani soboške prve osnovne šole. Istočasno bo tudi močan mednarodni kadetski turnir, na katerem bodo sodelovale reprezentance Jugoslavije, Hrvaške, Francije in Slovenije. Prvi krog turnirja bo v petek, 19. februarja, v športni dvorani osnovne šole Bogojina. Ob 17.30 bo tekma Hrvaška : Jugoslavija, ob 20.30 pa Slovenija : Francija. Drugi krog tur- Pogovor s Štefanom Vargo - trenerjem KK Mura iz Kroga Letos boljši dosežki od lanskih Sedemintridesetletni Štefan Varga se je več kot dvajset let aktivno ukvarjal s kajakaštvom in bil odličen tekmovalec, sedaj pa je že šest let trener Kajak kanu kluba Mura iz Kroga, hkrati pa tudi pomočnik glavnega trenerja slovenske članske reprezentance v spustu. Tekmoval je na sedmih svetovnih in dveh evropskih prvenstvih, na katerih je osvajal tudi medalje. Pomembno delo pa je opravil tudi kot trener, saj je v okviru kajakaške šole v Krogu vzgojil vrsto odličnih tekmovalcev, ki so se uveljavili v državnem in mednarodnem merilu, med njimi brata Iztoka in Boruta Horvata, Mirana Bokana in druge, ki so skupno osvojili kar enajst medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih, kar je svojevrsten rekord. Štefan Varga je prav gotovo najprimernejša oseba za pogovor, saj si brez njega ne bi mogli predstavljali uspehov pomurskih kajakašev in kanuistov. - Začniva pogovor s kajakaško šolo, ki jo pri KK Mura iz Kroga vodiš že vrsto let. Kako si zadovoljen z rezultati? »Z dosedanjim potekom kaja- kaške šole sem zelo zadovoljen, saj nam je uspelo v ta vodni šport vključiti številne mlade, med katerimi smo selekcionirali najboljše. Rezultati šole, kjer mladi dobijo osnovno znanje, in strokovnega dela v klubu so več kot očitni, o čemer pričajo rezulta i, saj naši tekmovalci ves ta čas posegajo po najvišjih naslovih doma in dobrih rezultatih tudi na mednarodnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. S kajakaško šolo, ki jo vedno organiziramo v poletnem času, bomo nadaljevali tudi v prihodnje.« - Zaradi svetovnega pokala, ki bo tokrat v Novi Zelandiji, se letošnja tekmovalna sezona začenja veliko prej kot po navadi. Kako ste se nanjo pripravili in kaj od nje pričakujete? »Priprave za novo tekmovalno sezono, ki potekajo na reki Muri, v telovadnici v Krogu in v fitnesu, uresničujemo v celoti. Naši najboljši tekmovalci - državni reprezentantje pa so bili na skupnih pripravah v Franciji in Rovinju (trikrat). Skupne klubske priprave pa bomo organizi- rali marca v Rovinju. Mislim, da se bomo do začetka pomembnih domačih tekmovanj, kot so državna prvenstva, dobro pripravili. Državni reprezentanti pa so že sedaj dobro pripravljeni, tako da lahko pričakujemo dobre rezultate tudi na tekmovanju za svetovni pokal in na evropskem članskem prvenstvu, ki bo tokrat pri nas na reki Soči. Mislim, da bomo letos dosegli boljše rezultate od lanskih. Pričakujemo najmanj tri državne naslove v članski konkurenci (klasični, sprint, maraton). Brez medalje ne bi smeli ostati tudi v mladinski konkurenci, kjer zlasti veliko pričakujemo od sester Kranjec. Za dečke pa bo tudi letos organizirano dokaj ugodno tekmovanje za pokal Slovenije, kjer bo osem tekem, od Nove Gorice do Kroga. Tudi v tem tekmovanju bi morali odigrati vidno vlogo. Od svetovnega pokala pa pričakujemo, da se bo kanuist Borut Horvat uvrstil med šest najboljših, kajakaš Miran Vereš pa med petnajst najboljših. To bi bile tudi najboljše uvrstitve doslej.« - Katere prireditve pa letos načrtujete v pokrajini ob Muri? »Letos bomo v Pomurju organizirali že tradicionalne prireditve. Te so: mednarodno tekmovanje na reki Muri, ki bo v organizaciji Kajak kanu kluba Mura Krog 24. julija, na kateri bo tudi tekmovanje za pionirski pokal. Teden dni kasneje bo Kajak kanu rafting klub Most Petanjci pripravil tekmovanje za pionirski pokal. V septembru pa bo Kajak kanu klub Bistrica pripravil državno prvenstvo v maratonu.« FERI MAUČEC nirja bo v soboto, 20. februarja, v športni dvorani osnovne šole Grad. Ob 16.00 bo tekma Francija : Jugoslavija, ob 18.00 pa Slovenija : Hrvaška. Tretji in zadnji krog turnirja bo v nedeljo, 21. februarja, v športni dvorani soboške prve osnovne šole. Ob 16.00 bo tekma Hrvaška : Francija, ob 18.00 pa Slovenija : Jugoslavija. Za ljubitelje košarke bodo tekme vsekakor zelo zanimive, saj gre za ene najmočnejših reprezentanc. (FM) Namizni tenis Prva medobčinska liga Ljutomer - 7. krog: Kapital Broker: Kamen-ščak 4 : 5, Logarovci: SIP servis 0 : 5, Segrap : SIP II 5 : 3; 8. krog: Segrap : Broker 5 : 3, SIP II : Logarovci 5 : 0, Kamenščak : SIP 10 : 5. Vodi SIP servis I z 18 točkami. Druga liga - 8. krog: TEN : Vučja vas 2 : 5, Pristava : Bransolavci II 5 : 0, Kranjc : RTV-sen/is 5:3:9. krog: Branoslavci II: DemarkO : 5, Agroma : Vučja vas 5 : 3. Vodi Agrarna s Cvena s 16 točkami. (NŠ) V občinski namiznoteniški ligi Puconci so odigrali 10. krog. Rezultati - skupina A: Mizarstvo Gjeg-jek : Šalamenci 1 : 6 in Lemerje : Noršinci 0:7. Prvo mesto v skupini je zasedla ekipa Noršinec s 14 točkami pred KA-Elom, 14, Šalamenci, 8, Mizarstvom in Lemerjem, po 2 točki. Rezultati - skupina B: Lastovka Gorica : Pečarovci II 4 : 3, Pečarovci I : Zenkovci 5 : 2. Prvo mesto v skupini so zasedli Pečarovci I s 14 točkami pred Mar-kišavci, 12, Zenkovci, 10, Pečarovci II in Gorico, po 2 točki. Poraz Radenske v zadnjih sekundah V sedemnajstem krogu stva v državni moški košarka1^ B-ligi je ekipa Rogle Atras v P . cih v zadnjih sekundah prefi domačo Radensko s 77 : 41). Radenčani so tekmo0 začeli in povedli s 15 točkaf”^ nosti, vendar je gostom do®^ uspelo rezultat izravnati. V 7®. nem drugem polčasu so tik pred koncem povedli s nakar so gostje realizirali j sta meta, medtem ko niso izkoristili zadnjega Strelci: Besedič 34, Karlo1 11, Bratkovič 9, Ojsteršek 1 vlin 3. Druga zmaga Pomurja Skiny V tekmovanju slovenske košarkarske lige za razvrstit® j do 14. mesta, ki je hkrati kv^ cija za prvo državno ligO' 1 J| Pomurja Skiny v Ljubljani pr®, ji ŠD Šentvid z 79 : 59 (3Zu/ Strelke za Pomurje Skiny-25, Kraner 19, Svetina I4’ J Fefer 9, Gorčan 2. To je poredna zmaga Sobočani Poraz Creativa v prvem krogu ci V prvem krogu kvali‘%1 vstop v drugo državno m J šarkarsko ligo je ekipa bolda premagala Creati^ 87 : 67. J Najboljši strelci za - J Balažič 16, Niderl 12 it1 12. Creativ gostuje vsot gaški Slatini. t t k C z C d T rr s k D b WSHMK, ti . februar 199,9 ŠPORT 19 9. izbor športnikov Lendave Kegljanje Marika Kardinar in Robi Markoja športnika Lendave 1998 (2)^°^' 'n športnice Lendave za leto 1998. Stojijo od leve: Robi Markoja (1), Gorazd Recek Zauneker2 ^ajSer Tanja Koren (2), Tanja Štumberger (3), Marika Kardinar (1). Fotografija: Jure Športniki Lendava (1990-1998) 1990 - Bojan Sekereš (badminton) - Marika Kardinar (kegljanje) 1991 - Robert Šabjan (nogomet) - Marika Kardinar (kegljanje) 1992 - Robi Markoja (strelstvo) - Marika Kardinar (kegljanje) 1993 - Robi Markoja (strelstvo) - Marika Kardinar (kegljanje) 1994 - Robi Markoja (strelstvo) - Marika Kardinar (kegljanje) 1995 - Robi Markoja (strelstvo) - Marika Kardinar (kegljanje) 1996 - Robi Markoja (strelstvo) - Marika Kardinar (kegljanje) 1997 - Tomaž Gajser (zmajarstvo) - Marika Kardinar (kegljanje) 1998 - Robi Markoja (strelstvo) - Marika Kardinar (kegljanje) Nepričakovan poraz Nafte V trinajstem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je zadnji Fužinar nepričakovano visoko premagal Nafto iz Lendave z rezultatom 7 : 1 (5429 : 5219). Edino zmago za Nafto je dosegel Žalik, ki je podrl izvrstnih 921 kegljev, tekmovali pa so še: Felšo, 871, Peric, 869, Horvat, 858, Radakovič, 852, in Matko, 848 podrtih kegljev. Kegljavci Radenske so po pričakovanju v Radencih premagali Žalec s 6 : 2 (5065:4922). Za Radensko so zmagali: Drvarič, 791, Steržaj, 883, Hojnik, 831, Kučan, 858, tekmovala sta še Kos, 858, in Emeršič, 844 podrtih kegljev. (MŽ, FM) Slov. Konjice Litija Rudar II Radenska Hrastnik Konstruktor II Kovinotehna Nafta Črnomelj Šoštanj Žalec Fužinar 1312 0 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 9 1 7 2 7 1 7 0 6 6 6 5 3 1 1 0 2 1 3 0 2 1 1 3 4 5 6 6 6 7 6 9 10 10 80:24 68:36 56:48 58:46 55:49 52:52 48:56 50:54 48:56 39:65 38:66 32:72 24 19 16 15 14 13 13 12 12 7 6 5 Delavske športne igre V hotelu Lipa v Lendavi so devetič razglasili najboljše športnike, športnice, športne ekipe in perspektivne športnike Lendave za leto 1998 (občine Črenšovci, Kobilje, ; Lendava, Odranci in Turnišče). Kraj-1 ša nagovora sta imela župan občine Lendava Jožef Kocon in predsednik športne zveze Lendava Vili Sekereš. V imenu dobitnikov priznanj se je zahvalil Robi Markoja. Za najboljšega športnika Lendave za leto 1998 so razglasiti strelca SD Štefana Kovača IzTumišča Robija Marokojo iz Gomilice. Je član državne reprezentance in eden najboljših slovenskih strelcev, dobitnik zlate medalje na evropskem prvenstvu s samostre-lom z novim svetovnim rekordom. To je bil že šesti tovrstni naslov za Robija Markojo. Za drugega najbolj- Karate šega športnika Lendave so razglasili judoista Judo kluba Lendava Gorazda Recka, državnega kadetskega prvaka. Tretji najboljši športnik Lendave pa je postal član Aerokluba Mavrica iz Lendave Tomaž Gajser, državni prvak in najboljši športnik Slovenije med motornimi zmajarji. Za najboljšo športnico Lendave za leto 1998 je bila izbrana kegljavka Miroteksa iz Celja Marika Kardinar iz Dobrovnika. Je državna reprezentantka, najboljša slovenska tekmo- valka na svetovnem prvenstvu, slovenska rekorderka in, najboljša slovenska kegljavka za leto 1998. To je njen že deveti tovrstni naslov. Naziv druge najboljše športnice Lendave je pripadel članici roler kluba Do konca iz Lendave Tanji Koren. Je državna in pokalna prvakinja ter udeleženka svetovnega mladinskega prvenstva v hitrostnem rolanju. Za tretjo najboljšo športnico Lendave pa so razglasili šahistko, članico ŠD Beli grad Črenšovci Tanjo Štum- berger. Je večkratna državna mladinska prvakinja v posamični in ekipni konkurenci ter udeleženka svetovnega mladinskega prvenstva. Za najboljšo športno ekipo Lendave za leto 1998 je bilo izbrano Strelsko društvo Štefana Kovača iz Turnišča. Drugi najboljši športni kolektiv je badmintonski klub Mladost iz Lendave. Za tretji najboljši športni kolektiv pa so izbrali aeroklub Mavrica iz Lendave. Za najboljše perspektivne športnike Lendave za leto 1998 so razglasili: Sandi Lešnjak, članico plavalnega kluba Olimpija iz Ljubljane, Tadeja Časarja, člana Judo kluba Lendava in Aleša Nedelka, člana Judo kluba Lendava. Za najboljše perspektivne športne ekipe pa so izbrali: Judo klub Lendava - mlajši dečki, športno društvo Do konca - hitrostno rolanje in šolsko športno društvo Mladost iz Lendave - sekcija nogomet. FERI MAUČEC Mura pri moških, Potrošnik pri ženskah V gostilni Grajski konji v Rakičanu so razglasili rezultate delavskih športnih iger Mestne občine Murska Sobota za leto 1998. Po krajših nagovorih sta pokale in priznanja najboljšim podelila predsednik Športne zveze M. Sobota Stanko Kerčmar in predsednik odbora za delavsko športne igre Željko Kranjc. V desetih športnih panogah je sodelovalo 117 ekip s 556 tekmovalci, od tega je bilo 467 moških in 89 žensk. Največje zanimanje je za mali nogomet, kjer je sodelovalo 20 ekip. Zmagovalci v posameznih panogah so bili - kegljanje: Potrošnik (ženske) in Carinarnica (moški); mali nogomet: Mura; namizni tenis: Mura; odbojka: Mura (ženske) in Uprava javne varnosti (moški); košarka: Obrtna zbornica, Srečko Šarkanj (Mura) 127 košev; tenis: Obrtna zbornica; streljanje: Vojašnica, posamezno: Dušan Ziško (Vojašnica), Obrtna zbornica (ženske); športni ribolov: Mura, posamezno: Božo Irgolič (Mura); pikado: Komunala; šah: Društvo upokojencev. Skupna uvrstitev žensk: 1. Potrošnik 35, 2. Mura 33, 3. Obrtna zbornica 27 točk. Skupaj moški: 1. Mura 154, 2. Potrošnik 114, 3. Obrtna zbornica 95 točk. Končni vrstni red: 1. Mura 187, 1. Potrošnik 149, 2. Obrtna zbornica 122, 4. LB Pomurka banka 102, 5. Vojašnica 98, 6. Carinarnica 74, 7. SCT - TKO 67, 8. Uprava javne varnosti 56, 9. Zavarovalnica Triglav 46, 10. Mlinopek 43, 11. SGO Pomgrad 42, 12. Blisk montaža 41, 13. Elek-tro 38, 14. Komunala 36, 15. Društvo za rekreacijo in šport invalidov 35 točk. (FM) Dvoranski hokej Strelstvo Najboljša Triglav in Svoboda Vodita Rudolfova mesto za ekipo st. deklic Mura-kena Pri Lenartu je bila prva letošnja Pokalna tekma v karateju. Med do-krog 400 tekmovalci iz 28 klubov so sodelovali tudi pomurski karateisti in dosegli dobre rezultate. V ka-tah je bila najuspešnejša ekipa starejših deklic Mura-kena (Gomboc, Benkič, Jezernik) in zasedla prvo mesto. Tretja mesta pa so zasedle eWpe Radenec (ml. dečki in st. dečki) in Mura-kena (ml. deklice), četrta je bila ekipa st. dečkov KK Murska Sobota. Med posamezni-cami pri st. deklicah je bila Andreja Benkič druga, Andreja Gom-boc (obe Mura-ken) pa tretja. V borbah se je izkazala Tjaša Kozic, M ie zmagala pri ml. deklicah v kat. d° 45 kg, Sara Horvat (obe Mura-^n) pa je bila druga. Natalija Vbroš 16 v kat. do 48 kg zasedla drugo, Musa Gorčan (obe Murska Sobota) Pa tretje mesto. Pri st. deklicah je zmagala v kat. do 48 kg Andreja Gomboc, Andreja Benkič (obe Mura-ken) je bila druga, Maja Srpan Murska Sobota) pa tretja. Med st. dečki v kat. do 48 kg je bil Goran Trajbarič prvi, nad 48 kg pa je prvo mesto zasedel Marko Ružič (oba Murska Sobota). Tretji so bili Jasmina Kovač (OŠ Prosenjakovci) v kaL nad 58 kg pri st. deklicah ter čenis Ficko (OŠ Bogojina) in Roland Horvat (Mura-ken) pri st. deč-Mh. Sanja Jezernik (Mura-ken) je bila peta. V Murski Soboti je bil odigran tretji turnir za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju za člane. Največ uspeha sta imeli moštvi Triglava iz Predanovec in Svobode iz Ljubljane, ki sta po treh turnirjih osvojili enako število točk. Po treh turnirjih sta najboljša strelca Puhan (Triglav) in Kramar (Svoboda), ki sta dosegla po 12 zadetkov. Sledijo: F. Maučec (Lek), 11, Županek (Murska Sobota), 10, Kuzma (Triglav) in Kaluža Svoboda), po 8, Hiti (Svoboda), 6, M. Kulič in Fujs (oba Triglav), po 5, Štiblar (Lek), Obal in Poštrak (oba Triglav), Jug in R. Bratec (oba Svoboda), po 4, Smodiš (MS), Forjan (Lek) in Fajs (Triglav), po 3 zadetke. Rezultati 3. turnirja: Murska Sobota : Moravske Toplice 3 : 1 (Županek 2 in Horvat za MS ter Škerlak za MT), Triglav: Lek 4 : 2 (Puhan, Kuzma, Obal in Fujs za Triglav ter F. Maučec 2 za Lek), Svoboda: Moravske Toplice 13:0 (Kramar 5, R. Bratec 3, Jug 2, K6-nig, Hiti, Kaluža), Svoboda : Murska Sobota 6 : 0 (Kaluža 2, Hiti 2, L. Bratec, Jug), Triglav : Moravske Toplice 11:0 (Puhan 3, Kuzma 3, Zrim 2, Poštrak, Fujs, M. Kulič), Svoboda : Lek 4 : 1( Kaluža 2, Ki-ran, Hiti za Svobodo ter F. Maučec za Lek). Finalni turnir, na katerem sodelujejo štiri prve ekipe, bo v nedeljo, 14. februarja 1999, ob 10. uri v športni dvorani Krim v Ljubljani. V prvem krogu se bodo srečali Triglav: Murska Sobota in Svo- in Tišina Slovenija Danska Francija Nemčija Španija^ hoja mali nogomet plavanje plavanje plavanj®^ plavanje gimnastika hoja hoja mali kolesarstvo plavanje kolesarstvo tek košarka^? planinstvo badminton tenis kolesarstvo tenis jutr. gim. tenis alp. smučanje , kegljanje kolesa^ alp. smučanje rokomet mali nogomet gimnastika tek za zdravje in dobro počutje RHK ,11. februar 1999 23 Pustni krofi Branko ČASAR I__________________ a ste e nagradne križanke (28.1.1999): ^2lll?ševalce bomo razdelili: 11 nagrada v vrednosti 10.000 sit: J°že Flisar, Poznanovci 15, 9202 Mačkovci 2. nagrada v vrednosti s.ooo sit-. Blaž Radonjič, Vrazova 6, 9000 Murska Sobota 31 ■ 7- PRAKTIČNE NAGRADE: Melita Smodiš, Kruplivnik 88 a, 9264 Grad Robert Kančal, Mlinska ul. 10, 9220 Lendava Vrti Ščančar, Tomšičeva 14, Rakičan, 9000 Murska Sobota Gordana Zver, Ul. Petra Šoštariča 3, 9241 Veržej Rojan Karba, Cezanjevci 2, 9240 Ljutomer Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. UHVl ne rešitve Pošljite na uredništvo Vestnika. s Ca arh|tekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, ^sorr^nagradna križanka« do petka 19. februarja 1999. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 28.1. 1999: PROSTORNOST, TOMAŽ PANDUR, EZOP, ED, PRŠ, KRIŽEVCI PRI, LAO, IRA, RUTKA, JODAT, tAK, JOLA, ULANEC, NA, EVIDENCA, TIK, VEST, CITRAR, FRONTA, VTIRANJE, NARA, ODLOM, IRSKO MORJE, SAVIN, TREPETLIKA, ODLITEK, INŽ, KOŠARA, AO, SN, EVIPAN, AM, AB, RULANDEC, ASA, INDIRA, IKS, OVALNOST, SRD, TN, PLATANA, ALTISTKA, IDRIS, OKOVI, NARI-TA, NAVOJNICA, KASON, SS, LOM, TLAK, AJAS uj llTle in Priimek: Naslov D06AJA? S£ NADALJUJE-. BI L POJEDEL 7ISI0 CQ 2 2 to £ 0) »ti u> IZVLECI Pl HALNIK J I1W\ NIMA SMISLA. SO ŽE Pustni jedilnik Braska juha z ribano kašo Prekajeno meso, pečenica, pražen krompir, zabeljeno kislo zelje Braska juha z ribano kašo 800 g prekajenega mesa, 50 g korenja, 30 g peteršilja, 50 g Pasternaka, sol, poper Kaša: 120 g ostre moke, 1 jajce Prekajeno meso operemo. V lonec damo toplo vodo, meso in zelenjavo. Vse skupaj kuhamo. Ko je meso kuhano, ga vzamemo iz juhe. Po potrebi juho še začinimo s poprom in soljo. Zakuhamo ribano kašo in serviramo. Ribana kaša: Iz moke in jajca zamesimo trdo rezančno testo. Z ribežem ga naribamo na desko. Ko se kaša osuši, jo zakuhamo v juho. Prekajeno meso Kuhano prekajeno meso narežemo in v juhi segrejemo. Pečenice 4 pečenice, 5 cl olja, sol Pečenice kuhamo v slanem kropu 5 minut. V ponvi segrejemo olje, pečenice položimo v ponev, da se lepo rumeno zapečejo. Pražen krompir 900 g krompirja, 5 cl olja, 100 g čebule, sol, poper Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na rezine. Na olju prepražimo narezano čebulo, pridamo krompir, ga solimo in malo popramo. Vse skupaj pražimo, vmes obračamo z lopatico. Zabeljeno kislo zelje 600 g kislega zelja, lovorjev list, 5 cl olja, 60 g ocvirkov, 100 g prekajene slanine Zelje z lovorjevim listom damo kuhat in kuhamo približno 1 uro. Ko je zelje mehko, ga odcedimo in zabelimo z vročimi ocvirki in prepraženo prekajeno slanino. Pustni krofi 1 kg bele moke, 50 g kvasa, 6 rumenjakov, ščepec soli, 80 g sladkorja, 80 g masla, 6 cl ruma, limonina lupina, vanilijev sladkor, 50 cl mleka, sladkor v prahu, olje za cvrenje Kvas, kavno žličko sladkorja in 5 cl mleka postavimo na toplo. Vzhajani kvas dodamo ogreti moki. Posebej raztopimo maščobo, pridamo mleko, rumenjake, sol, rum, naribano limonino lupino in vanilijev sladkor. Dobro zmešamo in toplo vlijemo k moki. Zamesimo kvašeno testo, mesimo oziroma stepamo toliko časa, da se testo loči od posode. Nato pokrijemo s kuhinjsko krpo in ga damo na toplo vzhajat. Vzhajano testo damo na pomokano leseno desko. Razvaljamo na 2,5 cm debelo, z modelom izrežemo krofe, zložimo na pomokan prt, pokrijemo in pustimo vzhajati. Med tem časom si pripravimo olje za cvrenje, katerega globina v kozici mora biti 5 cm. Olje segrejemo do primerne temperature (nasvet: kuhalnico postavimo v olje, okrog nje se naredi venec mehurčkov). Vzhajan krof v roki obrnemo, da zgornja bolj vzhajana stran pride prva v olje. Posodo pokrijemo in cvremo. Ko se'krofi na spodnji strani ocvrejo, jih obrnemo in nepokrite cvremo do konca. Krofe zložimo na rešetko, da maščoba odteče, in potem na desko. Po želji lahko krofe nadevamo z marmelado. Pred serviranjem jih potresemo s sladkorjem v prahu. PUŠČICA 11. februar 1999, Lop po glavi za eksžupana Politični outsider Nemec navidezno slavi zmago nad Luigijem. Ustavno sodišče je razsodilo, da ljutomerski Stanovanjski sklad ni v neskladju z Ustavo in zakonom. (Še naprej bo lahko gospodaril, odločal in upravljal z občinskimi prostori, le da se je tokrat na Nemčevo mesto zavihtela svetnica Odarjeva ali zasluge morajo biti jasne news.) Občinska uprava V Ljutomeru so lahko pomirjeni. Še nekaj časa bo občina brez tajnika, ki bi vodil posle, ko župana ni. (Župan je šele predlagal odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave news.) Prihodnjo nedeljo bodo pri maši duhovniki prebirali drugi del Rodetovega poslanskega pisma. Vsi, ki bi radi presvetlo mnenje o šolstvu, nikar ne zamudite. (Rad bi ga razrušil news.) Frlec se je ustrašil SDS-ove barve Janez Janša je globoko pretresen zaradi dogodkovna Holmcu. (Še enkrat je potrdil, da ga razen imena stranke s socialo ne veže prav nič, razen ko gre za vprašanje njegovih osamosvojiteljev news.) Po viharnem nastopu Anju Maruške, ki je Frlecu s poslanskega odra zavpila, da je meja od nekdaj reka Mura, je ta umaknil obmejni zakon ali naj se ve, kdo ima težo news. ' Motorheadi po Lotmerško Do nadaljnega ne bo z Motorheadi v Lotmerki nič, čeprav si je Gošnjak prizadeval iztisniti zanje nekaj tudi iz občinskega proračuna (Župan se boji stanovalcev ali Keček ni nastopil na pravi strankarski listi news) Minus deset Gjerkeševa in Steržaj za svojo posedanje po občinskih pisarnah ne bosta dobila dodatnih deset odstotkov funkcionarskega plačila news. So svetniki poslanci? Ljutomerske seje se začenjajo navsezgodaj zjutraj. (Tako so sklenili, ko so preverili starostno sestavo občinskega sveta news.) Ubogi Marjan Marjan Podobnik se je razjokal, ker ga je Drnovšek preglasoval. (Pozabil je, da je dobil Demšarja za obrambnega ministra in direktorico Sklada kmetijskih zemljišč Marjo Majer-Cuk news.) Vlada žrtvovala Likarja Slovenska policija je trenutno brez generalnega. (Sobočani se sprašujejo ali se bodo znebili svojega šefa news.) OJse (riše itagpnodala bom, jilt ga Svtopo dala bom, kaj dom ml bo, kaj takšen ko, sem gejna ptemočno. cp/todala ‘ET/tigfav s patkom kom, fivtopi seksat dala bom, saj kuAji Videg ge (mam, kot ku/ta seksat gnam. i>Unogi fedje na toj gemefjskoj kaugCt votjejo, ka de leta 2000 konec sveta. uTou napovidavfejo tagnotagni ptetoki pa tisti š^oga/tje, šteftl majo ptejk mejne gnanosti, s štetimi napeMejo naivne Cictij na tagne mogouče pa ne-mogouče dogodke okouft seke. Sdni v tou tak vbijejo, ka se na tou čista tesno ptiptavfajo. ^Bela je po vsej in{otmacijaj, ka ji ma, got ptišo, ka je tildi naša dtgava med njimi cfejst ttoši, vse pospoufoma odavfe - ve?ke {ime, male {ime -napou kšenki, cifou teckin, ga ministte postavka, što je pač {taj, ptavnoga iteda ne gtilita, jemfe vrfke ktedife, šteti nede nigdat mogfa gvetati, p. L d. O/ čakanji na konec, v štetoga un gftj ne votje, si je tak spopejvo: Qogdove še p/todala kom, ga vstop v nekesa dala kom, kaj gogd nam ko, kaj gogd tak ko, fukadat gte ga g?o. Še gemfjico p/todala kom, jo ga Svtopo dala kom, fivtopa gdaj naš nov ko dom, tesnično naš ko dom? ROMB Petek, 12. 2. 1999 Televizijski spored od 12. 2. do 18. 2. '99 TVSLOVENMA 1 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.10 Otroška oddaja 10.35 Varstveno-delovni center Tončke Hočevar 10.55 Humanistika 11.25 Dogodek v mestu Gogi, gledališka predstava 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Po domače 15.20 A. Schonberg: Ožarjena noč 16.00 Pisave 16.30 Mostovi 17 .00 Rdeči grafit 17.40 Mačke in psi, nizozemska serija 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izzivi prihodnosti, ameriška serija 18.35 Slovenski miti in legende 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.30 Najstrašnejši umor, angleška nanizanka 10.50 SP v biatlonu, 15 km (m.), sku. start 13.10 Veliko pričakovanje, risani film 14.15 Vesoljski prevozniki, ameriški film 15.45 Spoznavajmo, ameriška serija 16.40 Črni in beli, švedska nadaljevanka 17 .05 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka 17.30 Po Sloveniji 18 .00 Športni portret 18.20 SP v alpskem šmu., vele, (m.), 1. tek 19.30 Kolo sreče 20.00 Moški in ženske, angleška serija 20.55 Športna oddaja 21.20 Veleslalom (m.), 2. tek 22.15 Zbogom, ljubezen moja, ameriški film 0.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - lO.OOZa Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Blanche, nanizanka - 14.00 Brez zapor - 15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 16.00 Gorski zdravnik, nanizanka -17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Tango in Cash, ameriškif ilm - 21.50 Čudaki s telefona, ameriški film - 23.30 Čas za igrice, erotični film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka -10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Stilski izziv - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Izjemni domovi -16.50 Bravo, maestro - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Zadeti in zmedeni, ameriški film -21.45 Kvantni skok, nanizanka - 22.30 Vročica noči, nanizanka -23.30 Misija: Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Portret: Jože Pojbič -Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon -17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Sejem mode ’99: Čista moda in Mura, reportaža - 21.00 Otrok teme, otrok svetlobe, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 ■ Taborniki v Čilu, 10.30 ■ Zakoj pa nej: 11.30 • Risanke, 12.00 • Videostrani, 16.00-Gnes, 16.30-Taborniki v Čilu, 17.00 - Videostrani, 18.30-Risanka, 18.35-Sosedje (72. del), 19.00-Gnes, 19.30-TV-dnevnik S^venija, 20.00-Gnes, 20.30-Bideoboom 40, 21.25-Zgodovinaavtomobilizma, 21.550 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (72. del), 22.30 - Gnes, 23.00 ■ Najspot, 23.45 - Erotika, 01.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Dokumentarna oddaja - 14.25 Pol ure kulture - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke in mlade - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Po naši lepi - 22.00 Opazovanja -22.30 Večer z Željkom Ogrestom - 23.35 Nikita, nanizanka - 0.20 To je fantastično, nanizanka -1.05 Film - 3.00 Sedmi element TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.10 Prizma - 18.05 Hugo -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Roseanne, nanizanka - 20.50 Poročila - 21.00 Žrtev vojne, ameriški film - 22.55 Oddelek za umore, nanizanka - 23.40 Fatamorgana TV MADŽARSKA 1 11.00 Otroška soba - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.25 Nedokončane zadeve - 12.40 Senzacija, nanizanka - 13.30 Popolna varnost, nanizanka - 14.15 Nagrobniki - 14.25 Sposojena zemlja -15.00 Naravno zdravilstvo - 15.30 Za otroke: Otok metuljev - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.40 Risanka o davku -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Družina Smola, risanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Romanca ogrlice, nanizanka - 21.00 V mreži prava, ameriški triler TV MADŽARSKA 2 8.00 - 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, svet v slikah - 12.30 Dnevnik - 12.45 A.K.T. - 12.55 Nedokončane zadeve -13.00 Tv-magister -14.00 Vino in oblast, nanizanka - 15.20 Repeta, za šolarje - 16.55 Oregbereny, podeželske zgodbe - 17.30 Evropska galerija - 17.55 Madžarska hiša - 18.20 Delta 2000, znanost - 18.45 Prosta ura, o poeziji - 19.35 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zgodovina Madžarske in Erdelja - 21.00 Madžarska hiša - 21.30 Gospod in gospa Bridge, ameriški film - 23.30 Globoka voda TV AVSTRIJA1 9.05 Alpsko smučanje - 9.25 Obalna straža - 10.05 Žabe so tudi samo ljudje, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget - 13.50 Deklica s čarobnimi močmi -14.10 Tom in Jerry - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17,40 Močna družina - 18.05 Veleslalom (m.), prenos prvega teka iz Vaila - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Galec Asterix, risani film - 21.25 Veleslalom (m.), prenos drugega teka iz Vaila TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 To je bil Dunajski operni ples - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija t - 13.40 Dr. duinn - zdravnica iz strasti -14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Hochwiirdenove težave z rajem, filmska komedija EUROSPORT 8.30 Deskanje na snegu - 9.00 Smučarski skoki -10.00 Alpsko smučanje -11.00 Biatlon (m.), prenos iz Finske -12.00 Biatlon (ž.) - 13.00 Avto-moto šport - 13.30 Dirke na ledu - 14.00 Deskanje na snegu -14.30 Alpsko smučanje - 15.30 Biatlon - 16.30 Tenis, prenos četrtfinala iz Dubaija - 18.30 Veleslalom (m.), prenos prvega teka iz Vaila - 19.30 Tenis - 21.00 Alpsko smučanje - 21.30 Veleslalom (m.), prenos drugega teka iz Vaila -22.30 Rally na Švedskem - 23.00 Boks - 0.00 Igra življenja - 0.30 Ekstremni športi Sobota, 13. 2.1999 TV SLOVENIJA! 8.30 Nesrečniki, risana nanizanka 8.55 Otroška oddaja 9.20 Don Kihot, risana nanizanka 9.45 Slovenski miti in legende 10.15 Petka 11.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Turistična oddaja 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Polnočni klub 15.25 Jenki na dvoru kralja Arturja, am. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu . 18.40 Velike romance 20. stoletja, serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Šou bo šel 21,15 Pajčevina 21.50 Živali na filmskem platnu, serija 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 In življenje'teče dalje, ang. nadalj. 23.50 Grešnica, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.50 Nostalgija z beatniki: Faraoni 10.50 Otroška oddaja 11.35 Nash Bridges, ameriška nanizanka 16.50 Teniški magazin 17.20 SP v biatlonu, štafeta (ž.) 18.20 SP v alpskem smu., slalom (ž.), 1. tek 19.25 Videoring 19.55 Varčevalni ukrepi, angleški film 21,20 Slalom (ž.), 2. tek 22.20 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.50 Sobotna noč POP TV 7.00 Reboot, risanka - 7.30 Jetsonovi, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Iz knjige vrlin - 9.00 Maska, risanka - 9.30 Batman, risanka - 10.00 Muppet TV -10.30 Power Ran-ger - 11.00 Morska deklica, nanizanka -11.30 Beli očnjak, nanizanka -12.00 Mlada čarovnica, nanizanka -12.30 1,2,3 - kdo dobi?, ponovitev -13.30 Prijatelj Felix, nanizanka -14.30 Herkul, nanizanka - 15.30 Xena, nanizanka - 16.30 Izganjalka vampirjev, nanizanka -17.30 Pop’n' rol, glasbena oddaja -18.20 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Samo ti, ameriški film - 22.00 Komandosi, nanizanka - 23.00 Soba z razgledom, ameriški film - 2.00 Playboy special - 3.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11.00 Alf, nanizanka -11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Junaki, ameriški film -16.00 Živinski tat, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Profesionalci, nanizanka - 20.00 Zmenkarije -20.30 Sanjska prihodnost, dokumentarna oddaja - 21.00 Psi faktor, dok. serija -22.00 Nevarni strahovi, ameriški film - 23.45 Vražja novinarja, nanizanka - 0.30 Klub Avenija IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Sejem mode ’99 - 11.00 Pregled dogodkov tedna -15.00 Kleopatra, ameriški film, 1. del -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Super-manove dogodivščine - 19.00 Vprašajte Harriet, nanizanka -19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Boljše življenje, nanizanka - 21.00 Zoe do groba, francosko-ameriški film - 23.00 Goli v New Yorku, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 ■ Sosedje (72. del), 10.25-Videoboom 40, 11.20-Zgodo-vina avtomobilizma, 11.45 - Risanke, 12.00 ■ Videostrani, 16.00-Gnes, 16.30 • Zgodovina avtomobilizma, 16.55-Videoboom 40, 17.50-Videostrani, 18.50 ■ Risanka, 18.55 - Sosedje (72. del), 19.00 ■ Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.10 - Gnes, 20.40 ■ Rezerviran čas, 22.30 ■ Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.25 Power Rangers - 8.45 Risanka - 9.10 Otroški program -10.55 Deset velikih svetovnih pisateljev -12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijski svetovalec -13.05 Bilo nas je pet, otroška serija - 14.05 Risanka - 14.20 Briljantina - 15.10 Škotski dvorci - 15.40 Meje: Najvišji stolp, serija - 16.15 Poročila -16.25 Mount Royal. nadaljevanka - 17.15 Risanka - 17.40 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramska serija - 21.05 Film po izboru gledalcev - 22.55 Opazovanja - 23.30 Polnočna premiera -1.20 Frasier, nanizanka -1.45 Vampirjev poljub, ameriški film TV HRVAŠKA 2 11.25 Koledar - 11.35 Družinski album, serija - 14.35 Črno belo v barvah - 16.05 Motel Mimoza, ameriški film - 17.50 Vrnitev v divjino, serija - 18.20 Samoborski pust - 18.50 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler: Berlinska filharmonija - 21.15 Zlati gong - 22.05 Vesolje Stephena Hawkinga, serija - 22.55 Svet zabave TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Otroški program - 10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.10 Saint Tropez, nanizanka - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Odgovarjamo na telefone -12.25 Tevetka -12.55 Zlatoroki človek, ameriški film -15.00 Eva, ženski magazin - 15.30 Telešport, rokomet (m) - 17.35 Evropa si ti! -18.00 Mreža, reportaža - 18.30 Taktika in znanje, kviz - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme po Evropi - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Novi muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.00 Švindlerji, ameriški triler - 23.00 Umetniki za otroke obolele za levkemijo TV MADŽARSKA 2 10.55 Naš Charly, nanizanka - 11.40 Familija, 376. del -12.10 Zgodovina književnosti -12.40 Porimix, iz programa Pori jazz '96 -13.15 Okno v Evropo - 15.00 Triangulum, Orseg in okolica - 15.30 12 mesecev v gozdu, februar -16.00 Piroska Szanto -16.30 Po sledeh Balazsa Orbana, nanizanka - 17.15 Poglejmo v Indonezijo! - 17.30 Zakladnica - 19.00 Zvezdni utrinek, nanizanka -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Risanka -20.45 Vodni policisti, nanizanka - 21.30 Večerni šov, Sander Fabry - 22.25 Globoka voda TV AVSTRIJA! 9.30 Deskanje na snegu - 9.55 Vroča sled -10.20 Tabaluga -10.50 Smrkci - 11.15 Di-sneyev festival - 12.10 Šaljivec z imenom Carey - 12.35 Skoraj popoln - 13.00 Kirk -13.25 Princ iz Bel Aira - 13.45 Sabrina - 14.10 Davvsonov potok - 14.55 Beverly Hills 90210 - 15.40 Melrose Plače - 16.25 Ally McBeal - 17.15 Urgenca -18.00 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Vaila - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Rešite Willyja II, film - 21.50 Slalom (ž.), prenos drugega teka iz Vaila - 22.30 Srček TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Čajnica avgustovskega meseca, film - 11.30 Hochwiirdenove težave z rajem, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Operni ples, film - 14.50 Zvezda je padla z neba, filmska komedija -16.25 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos iz Eferdinga - 22.00 Čas v sliki - 22.05 Vse je komedija - 23.15 Nekateri so za vroče, filmska komedija ELROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.00 Bob, prenos iz Gortine - 10.00 Alpsko smučanje -11.00 Biatlon (ž.), prenos iz Finske - 12.45 Bob - 13.45 Sankanje -14.45 Biatlon - 16.30 Tenis, prenos polfinala iz Dubaija - 18.30 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Vaila - 19.30 Tenis - 21.00 Alpsko smučanje - 21.30 Slalom (ž.), prenos drugega teka iz Vaila - 22.30 Rally na Švedskem - 23.00 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani, prenos iz Pariza - 0.00 Pikado - 0.30 Rally Četrtek, 18. 2. 1999 TV SLOVENIJA 1 PUR iv 1.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka -11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Blanche, nanizanka - 14.00 Nikita, nanizanka - 15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 10.00 Gorski zdravnik, nanizanka -17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.1524 ur - 20.00 Brez zapor - 21.00 Prijatelji, nanizanka - 21.30 Policijska akademija, nanizanka - 22.30 Cybill, nanizanka - 23.00 Zlata krila, nanizanka -0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur 8.30An ban pet podgan 8.55 Moj prijatelj Arnold, nadaljevanka 9.25 Pod klobukom 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Otroški program 11.10 Službeni vhod 12.00 Živali na filmskem platnu, serija 12.30 Življenje slovenskih vasi 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17 .00 Tedi, oddaja za mularijo 17.40 Glejte, kako rastejo 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Resnična resničnost 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Tv-poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opus 23.20 39. Jazz festival Ljubljana TV SLOVENIJA 2 KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Murk in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Suze Orman - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - S starimi obrtmi v današnje dni - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi super-man, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno : Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 21.00 Ducat’umazanih: Usodna misija, ameriški film - 23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Kameleon, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Iz produkcije ZLTV, 10.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.00- Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 ■ Gnes, 16.30 - Iz produkcije ZLTV, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes, 19.30-TV-dnevnik Slovenija, 20.00-Gnes, 20.30 - Poslovno, 21.00-Rezerviran čas, 22.00 ■ Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani 10,30 Angel, varuh moj, nanizanka 11.15 Ipavci, tv-nadaljevanka 12,30 Svet poroča 15.35 Cof ko Cof, risanka 16.00 Varčevalni ukrepi, angleški film 17.15 SP v biatlonu za mladince 17.30 Po Sloveniji 18.05 Lukas, nemška nadaljevanka 18.30 Najstrašnejši umor, nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Evropska liga v košarki (m.) 22.00 Oči Azije, portugalski film 23.50 Aliča, evropski kulturni magazin TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub - 14.25 Živa resnica - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke -16.30 V vojni in miru - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Dominikanci v Dubrovniku -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 20.55 Pol ure kulture - 3.30.Kviz - 22.00 Opazovanja - 22.35 V iskanju izgubljenega časa - 23.25 Genesis. indijski film TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo -18.30 Trenutek spoznanja - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Tommyknockers, nadaljevanka, 1/4 - 21.15 Poročila - 21.25 Življenje z Roge-rjem, nanizanka - 21.55 CRO session - 22.55 Velike romance 20. stoletja TV MADŽARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.00 Družinski zdravnik - 11.30 V imenu ljubezni - 12.00 Zvon, dnevnik -12.15 A.K. T. - 12.25 Nedokončane zadeve - 12.30 Unija - 12.40 Druga možnost, nanizanka - 13.30 Tattingers, nanizanka - 14.20 Prosta ura, o poeziji - 15.10 Zvezde na nebu in na zemlji, nanizanka - 15.00 Za manjšine - 16.55 Gozdarskodovski magazin -17.20 Poročilo s seje vlade - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Komentar k biblijskim zgodbam - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ob treh začnem na novo, italijanski film - 21.45 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno - 23.10 Severni sij, isladska nanizanka TV MADŽARSKA 2 8.00 • 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Telešport - 12.30 Dnevnik - 12.45 A.K.T. - 12.55 Nedokončane zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast - 15.25 Repeta, za šolarje - 17.00 Oregbereny, podeželske zgodbe -17.30 Zakladnica -19.00 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ali vam je všeč al’ pa ne, spevoigra -21.55 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.20 Simpsonovi - 9.10 Močna družina - 9.30 Obalna straža -10.15 Usoda neke mačehe, resnična zgodba - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget -12.35 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 SP v nordijskem smučanju: otvoritev - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Zvezdne steze - 21.50 Dosjeji X - 22.40 ONE - 23.05 Oddaja o kulturi ' TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.00 Poročila - 9.05 Ja, ja, ljubezen na Tirolskem, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.25 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzam - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Nogomet: dvoranski turnir v Ženevi -11.00 Smučarski skoki - 12.00 Avto-moto šport - 13.00 Dirke na ledu -13.30 Deskanje na snegu -14.00 Judo: turnir v Parizu -15.00 Tenis, prenos iz Rotterdama - 17.00 Olimpijski magazin - 17.30 Nogomet: legende EP - 18.30 Tenis, prenos iz Hannovra - 20.00 Avto-moto šport - 21.00 Boks - 22.00 Sumo - 23.00 Nogomet: legende angleških klubov - 0.00 Avto-moto šport -1.00 Olimpijski magazin RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila.BBC -12.05 Obvestila- 12.30 Od petka do petka - 13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30^Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - 1,4.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.1 5 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo.- 19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna-21.00 Poročila-21.10 Gnezdo Murskega vala-24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 14. 2. 1999 TV SLOVENIJA! 8.25 Tabaluga, risanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.20 Zares divje živali, ameriška serija 9.55 Veliki skladatelji: Ludwig van Beethoven 11.00 Gospodarji živali, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12.00. Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.55 Šou bo šel 14.55 Pajčevina 15.20 Tv-poper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Naravni parki 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Velika operna noč 0.40 Trik-trak, ponovitev 1.10 Parada plesa TV SLOVENIJA 2 10.25 Zvezde Hollywooda, ameriška serija 10.55 Lovčeva kri, kanadsko-francoski film 13.00 Policija na naši strani 17.20 SP v biatlonu, štafete (ž.) 18.20 SP v alp.smučanju, slalom (m.), 1. tek 19.30 Videoring 20.00 Ipavci, tv-nadaljevanka 21.20 Slalom (m.), 2. tek 22.30 Šport v nedeljo 23.15 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.40 Zbogom, ljubezen moja, ameriški film Atomska avtocesta, mladinski tlim - 10.30 Kalltomljske sanje, nanizanka - tt.OO Be-ver\y Hite, nadaljevanka - 12.00 Nlekose Plače, nadaljevanka - 13.00 Angeli na delu, nanizanka - 14.00 Veter upanja, nemški film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.15 24 ur - 20.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 20.50 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.45 Športna scena - 23.00 Morilec prek oglasov, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Alf, nanizanka -11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Taggart, ameriški film -15.30 Ferris Bueller, nanizanka - 16.00 Družinske zadeve, nanizanka - 16.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 17.00 Klub Avenija -17.30 Žur leta, 2. del -19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Don Juan Demarco, ameriški film - 21.45 Zmenkarije - 22.15 Stilski izziv - 22.45 Zakaj jaz?, ameriški film - 0.30 Nema priča, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - S starimi obrtmi v današnje dni: Oljevo - Noč penečega vina, reportaža - Portret: Jože Pojbič - Sejem mode '99 - Tedenski komentar -Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Mestni pogovori, nemški film - 18.00 Supermanove dogodivščine - 19.00 Sony Play Station - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Nevarna razmerja, ameriški film -22.00 Lažnivo srce, ameriški film STUDIO AS 09.30-Gnes, 10.00-Teden ob Muri, 11.30-Taborniki v Čilu, 12.30 - Rezerviran čas, 13.00-Videostrani, 18.00-Gnes, 18.30 - Zakoj pa nej, 19.30-TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Rezerviran čas, 21.30-Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja -13.25 Mir in dobrota -14.00 Med nami - 14.30 Med dvema domovinama, dokumentarni film - 15.20 Oprah Show - 16.10 Opera Box - 16.40 Poročila - 16.50 Oči priče, ameriško-britanski film - 18.45 Otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sončni show -21.45 Berkeley Square, nadaljevanka, 1/10 - 22.40 Opazovanja - 23.10 Glasbena oddaja - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.45 Koledar - 10.55 Oddaja o kulturi - 11.25 Pustolovščine Robina Hooda - 12.10 Polnočna premiera, ponovitev - 14.00 Reški karneval, prenos - 17.00 Briljantina -18.00 National Geographic, serija - 18.55 Etnokajda - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vsi pravijo »ljubim te«, ameriški film - 21.50 Trije soprani - 22.55 Zakonske vode, nanizanka - 23.20 Romeo in Julija, britanski film 'J ■- - ».a-k A-- --- -- — ijUke madžaiske ^.a Minute za srečo - 12 35 Pesmi Bele Racza - 13.00 Vaška TJ - 13.30 Veliki Kandmskv, ameriški film -15.00 Tranzit - 15.35.Ekumenski program -16.00 Poslednje ure črnega medveda, dokumentarni film - 16.50 Delta 2000, znanost - 17.25 Državljan - 18.00 Odločate vi! - 19.00 Teden, dnevnik - 20.00 Ally McBeal, nanizanka - 20.45 Telešport - 21.00 Od gledališča do gledališča - 22.35 Večno članstvo, Erzsi Galamos - 23.30 Stalno omizje, klub intelektualcev v studiu TV MADŽARSKA 2 7.10 Kanon, vera in kultura - 7.40 Izobraževalni program - 9.40 Naš Charly, nanizanka > -10.25 Za otroke -13.05 Zlati dim, magazin - 14.05 Igra 100-članski ciganski orkester J -14.30 Moja hiša - 15.00 Bilo je nekoč gledališče - 16.50 Poglejmo v Indonezijo! -17.00 Koreografije I. Molnarja -17.30 Donator, šolsk galerija Barcsay - 18.00 Nova odprta knjiga - 18.30 Telešport - 19.05 Zgodba moje dijaške knjižnice, tv- film - 20.10 Egeto Eszter, nanizanka - 21.10 Madžarski boleto - 22.05 Tarnaš Molnar, portret 23.10 Universitas, video revija TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 9.05 Alpsko smučanje - 9.30 Tom in Jerry - 9.45 Silvester in Tweety - 10.15 Garfield - 11.05 Disneyev festival -12.00 Šport - 12.30 Velika dirka:, okoli sveta, filmska komedija -15.00 Vrhunski pes, filmska komedija - 16.25 Winnetou, III, pustolovski film - 18.00 Šport: smučarski tek - 18.30 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Vaila - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 MA 2412 -. : 21,30 Slalom (m.), prenos drugega teka in zaključne slovesnosti - 23.05 Kraj dejanja -0.35 Invazija ZDA, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dekle iz Holandije, filmska komedija -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Orientacija -12.15 Mini Lei Lei - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Divje življenje -14.55 Policijska inšpekcija 1 -15.20 Ja, ja, ljubezen na Tirolskem, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Harald in Edi - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe J Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Narodnozabavna glasba, prenos iz Innsbrucka - 21.45 Poročila - 21.55 Vse je komedija - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Vizije - 23.45 Enostavno klasično - 0.45 Portret: skladatelj Kurt Schwertsik EUROSPORT 8.30 Rally na Švedskem - 9.00 Bob, prenos iz Gortine -10.00 Tek na smučeh -11.00 Biatlon (m.), prenos iz Finske -12.30 Bob - 13.30 Tek na smučeh -14.30 Sankanje -15.30 Kolesarstvo, prenos zadnje etape dirke po Provansi - 16.30 Biatlon - 18.00 Bob - 18.30 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Vaila - 19.30 Tenis: finale v Dubaiju - 21.00 Dirke na ledu - 21.30 Slalom (m.), prenos drugega teka iz Vaila - 22.30 Zaključna slovesnost v Vailu, prenos - 23.00 Športne novice - 23.15 Rally na Švedskem - 23,45 Atletika: dvoranski miting v Birminghamu -1.00 Rally Ponedeljek, 15. 2.1999 TV SLOVENIJA! 9.25 Mačke in psi, nizozemska serija 9.35 Risanka 10.00 Rdeči grafit 10.40 Izzivi prihodnosti, ameriška serija 11.05 Na vrtu 11.30 Velike romance 20. stoletja, serija 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Lovčeva kri, kanadsko-francoski film 14.45 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.10 Intervju 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 RadovedniTaček 17.20 Zares divje živali, ameriška serija 17.40 Volkovi, čarovnice in velikani 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Panel (s turizmom v 3. tisočletje) TV SLOVENIJA 2 12.00 Črni in beli, švedska nadaljevanka 12,30 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka 12.50 Moški in ženske, angleška serija 15.25 Kinoteka: Fantom, francoski film 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio City 22.30 Zvezde Hollywooda, ameriška serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Fantom, francoski film POP TV 9,00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 12.45 Športna scena - 14.00 Fotomodeli, nadaljevanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -16.00 Gorski zdravnik, nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1,2 3 - kdo dobi? - 21.15 Popolna varnost, nanizanka - 22.00 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 22.30 Cybill, nanizanka - 23.00 Zlata krila, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Dan zaljubljencev - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadaljevanka - 21.00 Visoka cena strasti, ameriški‘film - 22.40 Alo, alo, nanizanka -23.15 Da, gospod minister, nanizanka - 23.45 Misija: Nemogoče - 0.30 Dannyjeve Zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Naj športnik Občine Gornja Radgona - Valentinovo, reportaža - 21.00 Nikita, francosko-italijanski film -23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Kameleon, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Mladinski film, 11.00-Risanke, 12.00-Videostrani, 16.00-Film, 17.30 - Videostrani, 18.30- Risanka, 18.35- Sosedje (73. del), 19.00 - Gnes, 19.30-TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Vestnikov dan, 22.05 - Sosedje (73. del), 22.30 -Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13.50 Poročila - 13.55 Triler -14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke -16.30 Karneval v Benetkah - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Obnova Hrvaške - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Ženski posli, poljska drama - 21.05 Ena in ena - 21.55 Opazovanja - 22.26 Z namenom in razlogom - 23.25 Doc Hollywood, ameriški film -1.06 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar -15.00 Dober dan -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Sedem vrhov: Alpe -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Prijatelji, nanizanka - 20.50 Poročila - 21.00 Newyorška policija, nanizanka -21.50 Stoletje narodov, serija - 22.45 Vidikon TV MADŽARSKA! 11.30 V imenu ljubezni - 12.00 Zvon, dnevnik -12.15 A.K.T. - 12.25 Nedokončane zadeve - 12.30 Unija - 12.40 Formula 1, nanizanka -14.20 Služba Alfa, zdravljenje nespečnosti - 14.35 Sosedje -15.10 Zvezde na nebu in na zemlji, nanizanka -16.00 Za manjšine - 17.00 Na pomoči, psihološki magazin -1,7.15 Bolezensko - pravni primeri -17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Nujna pomoč, karitativni program - 18.10 Evro-minu-te -18.15 Taktika in znanje, kviz -18.40 Srečanje z Jezusom -18.45 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Večerni show - 21.00 Nebodigatreba, nanizanka - 21.45 Klip-kop - 22.00 Aktualno - 23.05 Hudič in izkvizitor, nanizanka TV MADŽARSKA 2 8.00 ■ 12.00 Izobraževalni program, vems ob 9.00 Za upokojence in ob 10.30 Sosedje -12.00 Zvon, vaška TV - 12.30 Dnevnik - 12.45 A.K.T. - 12.55 Nedokončane zadeve -13.00 Tv-magister -14.00 Skupščinski dnevnik -15.05 Repeta, za šolarje - 16.40 Tropska vročina, nanizanka - 17.30 Pravljice - 18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Habule, tv- film - 21.25 Igralec, ameriški film - 23.25 Klub znanstvenikov '99 TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 7.50 Disneyev festival - 9.05 Alpsko smučanje - 9.20 Velika dirka okoli sveta, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Iznogoud - 13.00 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina -18.05 Zlata dekleta -18.30 Alpsko smučanje -19.30 Čas v sliki - 20.15 Mel Brooksov Draku-la: Mrtev, toda srečen, filmska komedija - 21.40 Silvijin trebuh, filmska komedija -23.15 Charleyeva teta, filmska komedija - 0.35 Ples strasti, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zvezda je padla z neba, film -10.40 Bogati in lepi -11.20 Konflikti - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.16 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti -14.30 Umor je njen konjiček - 16.16 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0,30 Oddaja o kulturi -1.00 ARTelje EUROSPORT 8.30 Rally na Švedskem - 9.00 Tek na smučeh -11.00 Alpsko smučanje -12.00 Rally - 12.30 Sankanje -14.00 Tenis: turnir v San Joseju (ZDA) - 15.30 Biatlon - 17.00 Alpsko smučanje -18,00 Sankanje -18.30 Stock Car - 20.00 Ekstremni športi - 21.00 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani - 22.00 Boks - 23.00 Evrogoll - 0.30 Vleka traktorjev 16.2.1999 TV SLOVENIJA 1 8.50 An ban pet podgan 9.10 Moj prijatelj Arnold, nadaljevanka 9.40 Pustolovščine, nanizanka 10 .05 Volkovi, čarovnice in velikani 10.15 Recept za zdravo življenje 11 .05 Trik-trak 11.35 Parada plesa 12 .05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 14 .00 Gore in ljudje 14.50 Panel 16 .30 Med valovi 17,00 Zlatko Zakladko 17 .20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 National Geographic, ameriška serija 19.30 Dnevnik 20.05 Učitelj, francoska nanizanka 21.00 Tv-konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Čas jerebin, češka drama 0.05 Gilbert in George, angleška oddaja TV SLOVENIJA 2 10.30 Sestre, ameriška nadaljevanka 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.45 Studio City . 14.15 Štafeta mladosti 15.15 Zvezde Hollywooda, ameriška serija 15.45 Jenki na dvoru kralja Arturja, am. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Steenfortovi, francoska nadalj., 1/6 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Športni film 21.00 Vesoljski popotniki, ameriška oddaja 21.50 Musliman, ruski film 23.40 Svet poroča Bornea tarifa, aareiarvVa - - M aa TaVia- no, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 15.20 Kassanta, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Ko mame več ne bo, nemški film - 21.40 Raztresena Nly, nanizanka - 22.30 Cybill, nanizanka - 23.00 Zlata krila, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka -12.00 Klub Avenija - 12.30 Bravo, maestro - 13.30 Oprah Shbw, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Oxana Baiul - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Nočna mora v Ulici brestov 6, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Da, gospod minister, nanizanka - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek - Valentinovo - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon -17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Fašensko in borovo gostovanje, reportaža - 21.00 Vojakinja, ameriški film - 23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Kameleon, nanizanka STUDIO AS 09.30-Gnes, 10.00 - Vestnikov dan, 11.30 - Risanke, 12.00-Videostrani, 16.00 -Gnes, 16.30-Vestnikov dan, 18.05-Videostrani, 18.30 ■ Risanka, 18.35-Sosedje (73. del), 19.00-Gnes, 19.30 -TV-dnevnikSlovenija, 20.00 -Gnes, 20.30-Teden ob Muri, 22.00 - Videospoti, 22.30 -Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.90 Dobro jutro -19.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Ženski posli, poljska drama - 15:05 Izobraževalni program - 15.35 Za otroke - 16.36 Carstvo divjine, serija - 17.00 Hrvaška danes -17.55 In tako dalje - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Tiskovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Ekran brez okvira - 23.40 Filmska noč -1.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Pazi, steklo! -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Seinfeld, nanizanka - 20.50 Poročila - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 21.50 Čudoviti angel, ameriški film laisSfKa. - -lv.\ - narirzanka - 15.55 1 aVtmgera. nanvzanVa - M.lOMaOariatfrsrima.Vlljnlmi aaTrš -14.35 Mecen, kultura -15.10 Zvezde na nebu in na zemlji, nanizanka -15.00 Za manjšine - 16.50 Begavčki, iščemo pogrešane otroke - 17.00 Enciklopedija narave - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška kronika - 18.20 Glasbeni kviz -18.45 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca, nanizanka - 20.45 Kriminalno - 21.30 Telesreča - 22.00 Aktualno - 23.10 Nenaseljeni človek, madžarski film TV MADŽARSKA 2 8.00 ■ 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.25 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje -12.00 Zvon, Svobodno tekmovanje, gospodarski magazin - 12.30 Dnevnik -12.45 A.K.T. -12.55 Nedokončane zadeve -13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast - 15.15 Severni jelen - 15.25 Repeta, za šolarje - 16.55 Oregberčny, podeželske zgodbe -17.30 Zakladnica -19.00 Madžarska danes -19.30 Pravljice -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Džumbuj-dnevnik, dokumentarni film - 21.15 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 22.00 Kralj bluesa, 50-letnica Gy. Deak - Billa - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.30 Simpsonovi - 9.20 Močna družina - 9.40 Obalna straža -10.25 Charleyeva teta, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget -12.35 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Pust v Beljaku - 22.40 Sončni reggae na Ibizi, filmska komedija - 0.05 Srečni vikend, filmska komedija - 1.25 Annie Hall, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Operni ples, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11:25 Dežela danes - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Pogled v deželo - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Dr. Quinn - zdravnica iz strasti - 14.00 Pust v Gradcu, prenos - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Wall Street, srhljivka - 22.15 Temna, skrivnostna Avstrija - 23.00 Oddaja - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Sankanje - 9.00 Alpsko smučanje -10.00 Biatlon - 12.00 Evrogoli - 13.30 Dirke na ledu - 14.00 Konjeništvo: svetovni pokal v Bordeauxa - 15.00 Sledni psi - 15.30 Biatlon - 17.00 Plavanje, prenos iz Malmdja - 19.00 Skoki s skale: SP v Brontallu (Švica) -19.30 Atletika: dvoranski miting v Madridu, prenos - 21.00 Boks, prenos - 23.00 Nogomet: legende EP - 0.00 Golf: turnir v La Jolli (Kalifornija) - 1.00 Rally na Švedskem Sreda, 10. 2.1999 ' TV SLOVENIJA 1 8.30 Otroška oddaja 8.55 An ban pet podgan 9.25 Moj prijatelj Arnold, nadaljevanka 9.55 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.20 National Geographic, ameriška serija 11.10 Tv-konferenca 12.05 Učitelj, francoska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Max Ernst, francoska oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Službeni vhod 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Košarkarjev dnevnik, ameriški film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Dvojno življenje Franza Schuberta, glasbeni film 0.20 Službeni vhod TV SLOVENIJA 2 10.30 Steenfortovi, francoska nadaljevanka 11.20 Vesoljski popotniki: Kometi in asteroidi 15.30 Antonieta, francosko-mehiški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 19,00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Košarka NBA 21.35 SP v biatlonu za mladince 21,50 Atentat, francoski film POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka -11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Blanche, nanizanka - 14.00 Raztresena Ally, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 16.00 Gorski zdravnik, nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Sosedje, ameriški film - 21.40 Nikita, nanizanka - 22.30 Cybill, nanizanka - 23.00 Zlata krila, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka -10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Julia Roberts in Susan Sarandon - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Glava družine, ameriški film - 21.45 Deklica M, nadaljevanka - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Da, gospod minister - 23.45 Misija: Nemogoče - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Fašensko in borovo go-stiivanje - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon -17.30 Mladi superman, nanizanka -18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - S starimi obrtmi v današnje dni: Rokodelstvo - 21.00 Nedosegljivi zakon, ameriški film - 23.00 Nikita, nanizanka -0.00 Kameleon, nanizanka STUDIO AS ■09.30-Gnes, 10.00-Teden ob Muri, 11.30 - Risanke, 12.00-Videostrani, 16.00 ■Gnes, 16.30-Teden db Muri, 18.00-Videostrani, 18.30 ■ Risanke, 19.00-Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 ■ Gnes, 20.30 • Iz produkcije ZLTV, 21.00-Kako biti zdrav in zmagovati, 21.30 ■ Najspot, 22.15-Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila,-10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Nev/ York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13,50 Poročila -13.55 Ekran brez okvira -14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke -16.30 Hrvaške manjšine v Evropi - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Hrvaški jezik v zrcalu - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica - 20.40 Sledi - 21.30 Poslovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Misli 21. stoletja - 23.35 Atentator, ameriški film - 1.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Morje - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dvorec Hohenstein, nadaljevanka - 21.10 Poročila - 21.20 Upravnica, nadaljevanka - 22.15 Črno belo v barvah TV MADŽARSKA! 11.00 Merilo, zaščita potrošnika - 11.30 V imenu ljubezni - 12.00 Zvon, dnevnik -12.15 A.K.T. -12.25 Nedokončane zadeve - 12.30 Unija -12.40 Formula 1, nanizanka - 13.30 Naše 20. stoletje: 1959 - 14.30 Zelena pošta, varstvo narave - 15.10 Zvezde na nebu in na zemlji, nanizanka - 16.00 Za manjšine - 16.50 Iščemo pogrešane -17.00 Zrcalna slika, družbenopolitični magazin - 17.45 Regionalni dnevniki - 17.55 Smernica, misterij praha in pepela - 18.20 Glasbeni kviz - 18.50 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.35 Demjen '98, posnetek koncerta - 22.05 Aktualno - 22.30 Telešport TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon, Publikum, kultura - 12.30 Dnevnik - 12.45 A. K. T. - 12.55 Nedokončane zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Pesmi iz pesmaric - 14.25 Štirje tankisti in pes, nanizanka - 16.25 Repeta, za šolarje -16.55 Oregbereny, podeželske zgodbe - 17.20 Mamutov sodobnik -17.30 Košarka za pokal Ronchetti (ž.) - 19.00 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Svet v petdesetih letih: Konec kolonializma v Aziji - 21.00 Drug za drugega, gala in zaključni program - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Winnetou III, pustolovski film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -11.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Kaznilnica odrešitve, film - 22.30 James Bond -Moonraker, akcijski film - 0.35 Supertipa v Miamiju, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Potovanje v Palermo, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.10 Tema - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila ■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.30 Kaj menite s »srečo«? - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos film EUROSPORT 8.30 Evrogoli -10.00 Biatlon -11.30 Bob - 12.30 Nogomet: legende EP -13.30 Golf -14.30 Tenis: pregled ATP lestvice - 15.00 Tenis, prenos iz Rotterdama - 17.00 Plavanje, prenos iz Malmoja -19.00 Avto-moto šport - 20.00 Pogon na štiri kolesa - 20.30 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani - 22.00 Sumo - 23.00 Fitness - 0.00 Avto-moto šport - 1.00 Dirke na ledu fBTH, 11. februar 1999 O TEM IN ONEM Slovesnost v grajski dvorani »Kulturni praznik bi moral biti vsak dan« Nastop harfistke Mojce Zlobko soboški grajski dvorani so minuli petek podelili nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku. Kot smo že poročali, je nagrado mestne občine Murska Sobota dobil Jože Grlec, plaketo mestne občine je prejela glasbena skupina Psycho-path, priznanji pa sta šli k lutkovni skupini Grajski strahci in soboškemu društvu upokojencev. Vse nagrajence smo že podrobno predstavili v prejšnji številki, zato tokrat omenimo samo, da se podelitve nagrad ni mogla udeležiti le skupina Psycho-path, saj je imela isti večer nastop na Vrhniki. Slavnosti govornik ob kulturnem prazniku je bil ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice prof. Jože Vugrinec: »Vesel sem, ker slovenskemu kulturnemu prazniku posvečamo vedno več pozornosti, vedno več je prireditev In manifestacij. Žal je moje sreče in mojega navdušenja konec kmalu po njem, saj bi si človek - idealist, kakršen sem, želel, da bi kulturo in njene stvaritve slavili kar nepretrgoma iz dneva v dan. Slovenska kultura bi si namreč takšno čast in siavo zaslužila. Vedno je imela neizmerno moč, tako tudi danes, čeprav se zdi, da nekoliko manjšo. Najbrž bolj kot vse drugo nas je Slovence skozi izredno težke čase pomagala C,7ROEm Vioc, Te| - 28 617 m,n9- ugodno prodam. r4gt ■ m22l45 ?■7- -987, registrirana do ^20.000 km SCe barve, prevoženih Popo|dan m?,P.r°dam- Tel.: 49 130 JUGo Kor 53 1990, zeln^L45’ 9aražiran, letnik 99 000 km ohranjen, prevoženih Pr°dam Toi e9!striran do leta 2000, FlATi26p 43 121 m22168 dobro ohran;'stnik 1990, registriran in 46 022 m2??' u9°dno prodam. Tel.: VW GOLF J rd®če barvo GTl 1’8> letnik 1989, Dk 1990 uk?11 shubishi colt 1.3, let-^°9ašovci r p7, u9odno prodam. 25580 m2? 9609 8^W 31 c । ^8000km6tnik 1982' prevoženih dam. t6| cena 240.000 SIT, pro- K|asepu 7lm22193 fflodr1 ’6|1 GTX’ letnik 1 994. 88 Ooo e barve, prevoženih 31 °°7. m22i98dn° naprodai' TeL: živali MESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex ln Srahaste ter nove Štajerke, preb ne’ snostjo in v začetku nesnosti, opra-vijena vsa cepljenja, prodaja Farma pn °stu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 1 o ena zastonj. Naročila spre-lemajo; gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gosti-'naRajser, Grad, tel.: 53148, gostilna J°zetaCeha, Nedelica, tel.: 72 146. m2lQ93 MESNICE, mlade jarkice, rjave, hisex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT, ,er grahaste, 500 SIT, prodam. Dosta-Va na dom. Tel.: 062 792 357. m22l75 Sprejemamo naročila za mlade nesni-ce tik pred nesnostjo. Tel.: 53 086. m22l80 PUJSKE prodam. Tel.: 49 371. m22i97 Plače občinskih funkcionarjev Zupanova plača neto 220 tisočakov Župan Anton Slavic je podelil priznanje članicam lutkovne skupine Grajski strahci, ki jo vodi Jožica Roš. Foto: JURE ZAUNEKER ohranjati na tem zemljepisno majhnem, a zelo pestrem in razgibanem prostoru. Če ne bi bilo Trubarja in Dalmatina, Linharta in Vodnika, Prešerna in Levstika, Cankarja in Župančiča, najbrž ne bi bilo naše slovenske države. Če ne bi bilo Temli-na, obeh Kuzmičev, Košiča, Kar-doša, Terplana, Ivanocija, Baše, Klekla in drugih, najbrž danes ne bi bilo slovenskega Prekmurja... Zato slovenski jezik na naših tleh ne bi smel biti manjvreden v primerjavi z tlrugimi, slovenska oblast ne bi smela obdavčevati knjige, naša kulturna politika ne bi smela prelagati bremena na pleča mestnih občin, če pa že hoče gmotno skrb s sebe preložiti na druge, bi morala najprej ustanoviti regije.« Posebna paša za ušesa in oči je bil nastop harfistke Mojce Zlobko, diplomantke ljubljanske glasbene akademije, ki je svoj magisterij končala na Visoki šoli za glasbo in teater v Hamburgu. Je redna gostja domačih in tujih prizorišč, pri založbi ' ZKP RTV Slovenija pa je že posnela samostojno ploščo. TOMO KOLESI posesti PONUDBA MESECA SPIN nepremičnine Tišinska 19, Murska Sobota Tel.: (069) 31 542; GSM: 041 728 093 ' KUPIMO: ■ garsonjero v M. Soboti - vzamemo v najem stanovanjsko hišo v okolici M. Sobote PRODAMO: - atrijsko novo hišo v M. Soboti - nadstandardno novo vilo pri Ljutomeru • stanovanjski vikend na Kapeli ■ nov vikend v Bogojini - starejšo hišo v Sodišincih - staro hišo v Gradišču (pare. 19 arov) - staro hišo v Renkovcih (paro. 20 arov) - staro hišo v Motvarjevcih (pare. 20 arov)- UGODNO kmetijski pridelki upan in svetniki občinskega sveta občine Moravske Toplice so na zadnji seji brez večjih problemov in le z nekaj spremembami sprejeli Statut in Poslovnik občine, ki ju je predhodno predstavila Nada Lutarič v funkciji občinske tajnice. Do polemike je prišlo šele kasneje pri sklepu o delovnih telesih, ko je Viktor Časar pri nalogah odbora za kmetijstvo protestiral zaradi posebej navedenih demografsko ogroženih območij. »Zakaj bi ta območja dvakrat dobivala sredstva, najprej od države, nato pa še od naše občine? Če pa že, zakaj tudi gospodarstvo ne dobiva denarja iz tega naslova?« se je vprašal. Na to je odgovoril predsednik odbora Tibor Voroš: »V stari občini gorički kmet ni dobil niti tolarja več kot tisti v nižinah. Država ima to opredeljeno in nikar si ne mislite, da so to velika sredstva za demografsko ogrožena območja. Ne morete pa primerjati obmejnega območja naše občine z nižinskim. Ta dva enostavno ne moreta biti uvrščena v isti rang. V prejšnjem mandatu nismo finančno naredili niti tolarja razlike. Lahko pa dokažem, daje doslej.prišlo z ministrstva več milijonov na spodnje območje kot na zgornje, proti čemur nimam nič proti. Tam so bili pač hitrejši, toda deljeno je bilo nepošteno.« So pa bili v moravskotopliški občini eni redkih, ki so na glas spregovorili o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles ter se pri tem niso »skrivali« za različne količnike in koeficiente, kot to radi delajo drugod. Podatke o tem je posredoval župan Franc Cipot: »Plača župana je določena z zakonom in znaša bruto 423 tisoč tolarjev, neto brez službenih let je to nekje med 218 in 220 tisoč tolarji, s službenimi leti pa približno 235 tisočakov. Član občinskega sveta dobi maksimalno štirideset tisočakov, s tem da je to odvisno od števila sej. Za udeležbo na eni seji občinskega sveta dobi član neto 13.770 tolarjev, za udeležbo na izredni seji pa 9836 tolarjev. Za predsedovanje občinskemu svetu se dobi 7860 tolarjev, predsedovanje seji delovnega telesa šest tisočakov, za udeležbo na tej seji pa dva tisočaka.« Ob tem dobi ysak, ki se udeleži seje, tudi povračilo potnih stroškov. Predsednik nadzornega odbora dobi za sejo 15.700 tolarjev, član nadzornega odbora pa 7800 tolarjev. Za podžupana je predvideno, da lahko dobi maksimalno neto 137 tisoč tolarjev, vendar je to odvisno od tega, koliko dela. Za nadomeščanje župana dobi 10.600 tolarjev, za pomoč županu maksimalno 21.293 tolarjev, za opravljanje drugih nalog pa še enkrat 10.600 tolarjev. Povprečno gledano z eno sejo na mesec bi to znašalo okrog štirideset tisočakov. TOMO KOLES I ' ‘Nepremičnine ‘Poslovne storitve nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 LM. Sobota (hotel Zvezda), tel.: 141255 gStM: 041 77 32 90,041 773 290 kmetijska mehanizacija ZAMENJAM belo vino, kvalitetno, za prašiča. Tel.: 28 567. m22155 JEDILNI KROMPIR prodam. Nedelko, Gomilica 136, tel.: 72 687. m22156 DOMAČI MED, cvetlični, gozdni, prodam. Alojz Cigan, Ribiška 8, Odranci, tel.: 70 173. m22157 SEMENSKI OVES, večje količine, prodam. Tel.: 49 057. m22158 TRAKTORSKI PLUG, 12-colni, prodam. Tel.: 76 334. m22192 NAJBOLJŠI ODKUP DELNIC MURE -gotovinsko plačilo. Tel.: 041 760 464. m22166 Preklicujem veljavnost potrdila o opravljenem tečaju II. stopnje nemščine, izdanega 11.4. 1995 na ime Mi-lanka Sukič, G. Petrovci 57. m22169 UGODEN ODKUP IN POSREDO- VANJE DELNIC. Gotovina. Tel.: 062 303 282 in 041 758 142. m221 77 KOLE ZA VINOGRAD, akacijeve in kostanjeve, prodam. Kupim akacijevo hlodovino. TeL: 65 983. m22190 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 200 I, ugodno prodam. Trnje 119, tel.: 70 251. m22191 ranje na domu. Samo resni pokličite 041 750 893. m22176 IŠČEMO KOOPERANTE za vzrejo južnoameriških činčil. Pogoji: prostor, odnos do živali, želja po finančnem uspehu. Tel. 069 22 753 ali 062 513 941. m22187 NOVO V SLOVENIJI. Če radi delate, imate možnost dobro zaslužiti. Tel.: 062 782 798. m22194 REDNO ZAPOSLIMO poslovodjo - prodajalko v trgovini s tekstilom v butiku »FAJNI GVANT« v BTC-ju v Murski Soboti z dveletnimi izkušnjami. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov EVROVI-SION, d. o. o., Smartinska 152, BTC, Hala D, 1000 Ljubljana. m22208 razno delo srečanja STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, takoj vseljivo na Hotizi, parcela 34 arov, naprodaj.Tel.: 51 080 ali 27 027, m21972 VINOGRAD in klet v čentibi, 5 arov, prodam. Tel.: 76 395. m22138 DVOSOBNO STANOVANJE na mirni lokaciji v G. Radgoni prodam. Tel,: 62 383. m22141 PRODAMO poslovni prostor v Ljutomeru, stanovanja v M. Soboti, hiše po Prekmurju in oddamo poslovne prostore v M. Soboti. Tel.: 141 255. m22195 POSLOVNI PROSTOR, cca 70 m2, registriran za trgovino, diskont ali primeren za sorodno dejavnost, damo v najem. Tel.: 31 323, po 18. uri. m22205 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 48 m2, v Lendavski ulici v Murski Soboti ugodno prodam. Tel.: 21 790. m22207 V RADMOŽANCIH prodam parcelo za nadomestno gradnjo (40 x 60 m) in njivo, 39 arov. TeL: 041 527 932. m22211 VINOGRAD, 6 arov, v Lendavskih goricah, 550 trsov, prodam. Anton Utroša, Hotiza 148. 17122214 PRODAMO TRAKTORJE STEYR 18 , 28, 40 in 45 KS. Prodajamo nove traktorje Steyr po zelo ugodni ceni. Informacije Lenarčič, Ropoča 51, tel.: 57 162. m22135 TROSILEC UMETNEGA GNOJA VI-KON 400 in 500 kg ter podrahljač naprodaj. Tel,: 63 692. m22140 PLUG IMT, 12-colov, visokoklinec in predsetvenik, malo rabljen, cena po dogovoru, prodam. Tel.: 69 562. m22167 PUHALNIK EOLO 33, na kardanski pogon, prodam. Barbarič, Peskovci 23. m22170 .. KOMBAJN CLASS DOMINTOR 85, z obema adapterjema, prodam. Tel.: 80 114. m22173 NIZKOTLAČNO BALIRKO, siloskom-bajn SIP in sejalnico za koruzo prodam. Gomilica 8. m22189 TRAKTOR TORPEDO 48-06 C, z originalno kabino in kompresorjem, samo 800 delovnih ur, registriran, prodam. Partizanska 30, Bakovci. m22200 PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Tel.: 70-299. m22203' KOMBAJN 133, letnik 1988, odlično ohranjen, z obema adapterjema, koruzni z mulčerjem, prodam. Informacije po telefonu 86 078. m22204 KOMBANJ ZA SLADKORNO PESO BARIGELI, triredni, 4 x 4, in lopataste brane, 3 m, ugodno prodam. Tel.: 041 647 079. m22206 KUPUJEMO, POSREDUJEMO prodajo delnic investicijskih skladov in drugih. Tel.: 64 370, 041 703 468. m21869 KLETKE ZA NESNICE in domače zajce iz pocinkane žice, plastične rešetke za svinjske bokse, plastične greznice in male čistilne naprave prodam. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a, informacije tel.: 421 096. m22072 GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjave -drva, premog, olju. Garancija za peči: 5 let. Tel.: 063415 011. m22103 TROJNA NOTRANJA VRATA, NOVA, lužen hrast s podboji, širina krila 75 cm, cena 13.000 SIT/kos, prodam. Tel.: 32 710, int. 414, do 15. ure. m22134 MURINE DELNICE odkupujemo po ugodni ceni. GSM: 041 512 428. m22146 KAVČ, dvosed in trised ter fotelj, star dve leti, cena 70.000 SIT, kavč trised z ležiščem in dva fotelja, cena 40.000 SIT, in Citroen XM 2,0 i, letnik 1991 december, z vso opremo, cena 900.000 ŠIT, prodam. GSM: 041 768 070. m22150 Če ste ostareli in osamljeni, brez naslednikov, a ne želite biti več sami, imate stanovanje ali hišo in pokojnino, se lahko preselite v lepo hišo z dobro oskrbo v prijazni družini in v lep kraj. Tel.: 069 27 983. m22159 ZGOVORNO, PRIJAZNO PRODAJALKO z avtomobilom karavan ali podobnim za prodajo prehrambenih artiklov na terenu iščemo. Informacije po telefonu 60 011. m22152 ŽENSKA SREDNJIH LET išče službo v strežbi, honorarno, ali vzame v najem gostinski lokal. Tel.: 43 113. m22154 PONUJAM DODATNO DELO na področju distribucije. Karl Rumpfr, Neu-dorf 2 h, 8410 WILDON, Austria. m22162 IŠČEMO SODELAVCE, ki imajo 2 do 3 ure prostega časa dnevno za kuverti- FANT, star 37 let, z majhn3 kmetijo, nekadilec in nealkoholik, bi rad spoznal dekle za srečno skupno življenje. Informacije na upravi lista pod šifro Srečna pomlad, m22165 storitve GRETJE IN VODOMONTAŽA ter GORILNIKI: Ivan Šarkezi, Petišovci, tel.: 76 376. m21905 NEMŠČINO za osnčvne šole inštruiram. Tel.: 48 437. m22174 VAM JE ZMANJKALO GOTOVINE? JO POTREBUJETE ŠE DANES? POIŠČITE PODJEJTJE 9M9 V I. NADSTROPJU V LENDAVSKI 11 V MURSKI SOBOTI ALI POKLIČITE PO TELELFONU 31 105. ?L* 1 bratranec Ladislav Vlado Kistlak 11 iz Poznanovec 53 I °b hudo boleči izgubi se iskreno zahval^e™uateljem iz Avstrije, h sosedom, vaščanom, vsem sodelavcem i odprtem grobu. Zahvala Antonu Coru za besede stov^ 1 Vsem Bojanovim sodelavcem m '1° vaia vsem za gasilskemu društvu Radovci iskrena hva • dragega 1 darovane vence. Vsem, ki ste se pnsh pošlo za svete I ada v tako izredno velikem številu, darov nam I maše ali druge namene, hvala. Zahvala ve j nieRovi osebni Pisno ali ustno izrekli besede sožalja. Lepa .. j terdr. Ani zdravnici dr. Vlasti Grabar za večletno zdravi] j bn0 I etrnik iz Golnika in prijaznemu zdravstvenem Golniku 1 medicinski sestri Ani Starc. Za nesebično pot zaUSpešno ' rancu in Mariji Flisar iz Kranja in dr. Am_ a zdravljenje najlepša hvala. Lepa hvala g. zupm pevcem Hriberniku in Frideriku Gumilarju za pogrebni obrea za odpete žalostinke in godbi iz Bakovec. s pogrebništvu Banfi. V sem še enkrat - lepa Poznanovci, 12. L 1999 neizmerni žalosti vsi njegovi najdražji, ki '"“l" Dragi dedi! Zelo te pogrešamo Tvoji Bojan, Janja in Denis Nad grobom tvojim burja brije, a v njem miruje vsak vihar. Simon Gregorčič V SPOMIN Minilo je že leto dni od takrat, ko nam je kruta smrt vzela našega dragega sina in brata Dušana Humarja Za vedno smo hvaležni g. duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za ganljivo odpete pesmi, vsem za darovane vence, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavljajo ob njegovem grobu, mu prižgejo svečo in zmolijo kratko molitev. Vsi njegovi najdražji Dal si ljubezen, dal si življenje, dal si neizmerno žalost, v mojem srcu ostal boš večno. V SPOMIN 9. februarja je minilo eno leto polne bridke žalosti in bolečine, odkar si nas zapustil, dragi mož, brat, svak in dedi Rudi Zelko iz Dankovec Prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj kot ena mala družina, sreča nam ni bila naklonjena, usoda je bila drugačna . kot vihar, ki pobere vsak cvet, najprej ljubega sina, potem še tebe - dragi mož. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da nadomestila in vrnitve nikoli več nazaj ne bo. Ostala pa bosta živa v mojem srcu in mislih do konca mojih dni. Počivajta v miru. Hvala za vsak obisk in darovano cvetje ter sveče. Vajini vsi najdražji Odšel si kot misel, ki tiho mine a nam pustil si žalost, bolečine. ZAHVALA i V 68. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat in svak Avgust Bukovec iz Kobilja 215 V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. fjvala gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi in govorniku za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi zaposlenim v Muri Lendava in podjetju Puh Ljubljana. Vsem - iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, tast in pradedek Jakob Pajek iz Zbigovec 82 pri Gornji Radgoni Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali v času bolezni. Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala patronažni službi, duhovniku g. Zrimu, gasilcem, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede in pogrebništvu Vrbnjak. Posebna hvala velja družini Pintarič iz Zbigovec. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Sedaj ostala je praznina in v srcih velika bolečina. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil po težki bolezni naš najdražji oče, dedek in tast Janez Drvarič s Petanjec 96a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, dobrodelne namene in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala g. župniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku gasilcev za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi domači in drugi, ki so ga imeli radi Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo tako lepo je bilo, živeti? Za ljubezen, dobroto in vse vesele srečne dni, ki nam jih podarila si, MAMA, HVALA TI! ZAHVALA V 85. letu starosti je prenehalo biti srce naše skrbne in dobre mame, tašče, babice, prababice in sestre Marije Ždkš roj. Vučko iz Kovačevec 23 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi za opravljene storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Dragica z možem Ferijem, Emilija z možem Ernestom, brata in sestre z družinami Babici v slovo! Vnuki: Jože, Lilijana, Danijela, Miran, Dejan ter pravnuki: Damjan, Ksenija, Denis, David in mala Tjaša »Zakaj Gospod Bog je sonce in ščit, milost in slovo daje Gospod, ne odreka dobrot njim, ki hodijo v nedolžnosti. Gospod nad vojskami, blagor človeku, ki v tebe zaupa!« Psalm 84, 12-13 ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Anton Sukič pastor Binkoštne cerkve Vadarci iz Vadarec 67 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke za dokončno ureditev mrliške vežice. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Iskrena hvala pastorjema Milanu Maučecu in Srečku Krajncu za pogrebni obred in pevskemu zboru za odpete pesmi. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Marija, otroci Tonček, Janez in Slavica, Marta, Jože, Drago, Marija in Mirjana z družinami Dragi pastor! Za vedno se bomo spominjali tvojih pridig, molitev in tvoje nesebične ljubezni verniki Binkoštne cerkve Vadarci 30 OGLASI 11. februar 1999, pOs 0609630898041630898 ŠOLA 10 % POPUSTA 800,00 SIT STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN KOVAŠTVO Murska Sobota Kroška 58, 9000 M. Sobota tel.: (069) 21 630 PRODAJA traktorjev ZETOR, plugov, prikolic, gum za traktorje, tovornjake, ki jih tudi zmontiramo PRODAJA avtomobilov LADA UGODNA POSOJILA OBIŠČITE AL! POKLIČITE NAS! Vrline GRAJSKA 1a , M. Sobota SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC: POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI. TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013 VEČER VESTNIKOV DAN cene so POPUST7/e časnik s težo sobota, 13. februarja Prebrati TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Veinarja 13, ETILH ® 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ST!H L Pooblaščeni prodajalec m serviser za Pomurje. ; VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 ABA ROLET ARSTVO Anton Arnuš izdelujejo in montirajo: PVC-okna, vrata, rolete, žaluzije, lamelne zavese* alu rolo garažna vrata* sklopljiva (»harmonika«) vrata evropske kakovosti Resnico od lazi, dejstva od domnev, zrnje od plev. Prebrati je treba, da bi na koncu lahko prebrali. AVTO DE TA Maistrova 29, Ptuj tel./fax: 062 771 409 22 364,87 873, 421 443 PLAČILO NA 6 OBROKOV. www.vecer.com HOVI d.o.o ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lel.: (069) 48 426, GSM: 041 733 948, 041 772 426 nllSSSAAAAn!!! ISTVO Slovenska 42/1, Murska Sobota Tel.: (069) 37 162 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! »PICOLO« na novi lokaciji Stalnim in novim strankam frizerskega salona PICOLO sporočamo, da smo začeli obratovati na novi lokaciji, in sicer v Slomškovi 29 v Murski Soboti (prek hotela Diana), telefonska številka (069) 28 290. prameni že od...... »trajna« že od..... barvanje že od ... moško ali otroško striženje že od. ..4.500,00 SIT ..4.000,00 SIT ..3,500,00 SIT KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 Frana Kovačiča 10, Veržej, tel.: 87 463 • HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m del. širine (ježi, valji) • PODRAHLJAČI Z valji • OKOPALNIKI za koruzo z dognojevalno napravo, 2-, 4- in 6-redni • OKOPALNIKI za sladkorno peso z diski ali zavesicami • KLINASTE BRANE: tri-, štiri- in petdelne • REZERVOARJI za kurilno olje, drugi izdelki po naročilu • TA OGLAS IZREŽITE IN GA PRINESITE S SEBOJ, ČAKAJO VAS UGODNOSTI! ■■ - budnica pihalnega orkestra iz Murske Sobote IM - začetek praznovanja v ogrevanem šotoru pred Zvezdo v Murski Soboti z ansamblom ŠARM MM - PTUJSKIH 5 HM ■ razglasitev VESTNIKOVE NAJ... TAJNICE . MM-ALFI NIPIČ z MUZIKANTI tfH-MLADE FRAJLE MM- VLADO KALEMBER MM - konec VESTNIKOVE akcije IZBERITE Sl DARILO (žrebanje) MM - RUMIČ In REMENAR ples MASK - najlepša nagrajena MM- ansambel KINGSTON Cela ulica nori do polnoči, ples MASK - najlepša nagrajena Nekateri avtomobili so cenejši, nekateri boljši, nekateri oboi®' Poleg izjemno ugodne cene še popust za omejeno količino avtomobil£> Pooblaščeni zastopnik: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, tel. 061/17 10 840, http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci in serviserji: »NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 •AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • MG d.o.o.. Muta, telefon: 0602/ 61 760 • AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, tel:065/22120 •AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063,f 425 43 71 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, tel.: 065/57 012 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel.: 061/1627 100 • AVTO KUK, JSlov. Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tel.: 068/75180 • NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, tel:061/731143 • AVTOHISA KOS Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, tel:0608/81389 •A&M FERK. Maribor, telefon: 062/ 640 058 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tel.: 063/ 893 549 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel.: 069/ 32 209 nissan mn«. H. februar 1999 NAPOVEDNIK kulturni koledar Delimo vstopnice za kino Otvoritev razstave V ponedeljek, 15. februarja, ob 18. uri bo v kavarni Jelša otvoritev 3. klubske razstave fotografij Fotokluba M. Sobota na temo Portret. Gledališče V petek, 12. februarja, ob 19.30 bo v ljutomerskem domu kulture gledališka predstava Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo v izvedbi GS KD Bubla iz Radenec. Meddržavni tabor OŠ Kuzma bo od 17. do 18. februarja izvajala v okviru projekta Ohranjanje kulturne in naravne dediščine Slovencev na tromeji meddržavni tabor pod naslovom Ljudska obrt s poudarkom na izdelovanju rož iz krep papirja. Predavanje V četrtek, 11. februarja, ob 18. uri lahko v prostorih soboške Zavarovalnice Triglav prisluhnete predavanju Marinke Jerič z naslovom Japonska - kimono in mobitel. -vuuai Slomšek med nami V nedeljo, 14. februarja, ob 8. uri bo v kapeli sv. Primoža v Sitarovcih pri Mali Nedelji recital Slomšek med nami; le-ta recital bo tudi ob 10. uri v župnijski cerkvi v Mali Nedelji. Prireditev ■V nedeljo, 14. februarja, ob 15. uri bo v Sveti Ani v Slovenskih goricah zabavnoglasbena prireditev Glas Slovenskih goric. - V soboto, 13. februarja ob 13. uri se bo začelo v Moščancih gostuvanje po starih običajih; naslednji dan bo podobna prireditev v Vidoncih. Razstave murskasobota oalprt3^^ M- Sobota si lahko .v de lih umetnikov. °gledat°Žkem 9radu si lahko pokrai' 6f *udi Stalno razstavo odprt ^9a muzeja MuzeJje do 17 orkado petka, od 10. Pa op v s°boto in nedeljo deljahip ' do 13- ure- Ob ne-lahko o .avarovalnice Triglav si Prof, g9 ®date razstavo del Stenja |9n6na Titana Trdnost Kreft. slik dipl. ing. Otilije - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. -V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo fotografij Robija Bojneca. - V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij Fotokluba M. Sobota. - V Arena baru razstavlja svoje slike Geza Gibičar. GORNJA RADGONA - V radgonskem Starem špitalu je na ogled razstava Podoba vojaka generala Maistra. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - Galerija Antejg Trstenjaka je do preklica zaprta! - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava likovnih del s 26. mednarodne likovne kolonije in razstava Lendavski grad. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Ernesta Branšbergerja. PUCONCI -V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Adolfa Pena. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Občanom nudimo! I Kino Park Murska Sobota V četrtek in petek ob 17. ter v soboto in nedeljo ob 17.in 19. uri bo na sporedu angleška romantična komedija Ljubi me, ne ljubi me. V četrtek in petek ob 19. uri pa si lahko ogledate špansko erotično srhljivko Meseno poželenje. Kino Gornja Radgona V petek ob 19., v nedeljo ob 18. ter v soboto in ponedeljek ob 20.30, se bo vrtela ameriška akcijska srhljivka Kačje oči, druga ameriška akcijska srhljivka Pogajalec pa bo na sporedu v petek ob 21., v nedeljo ob 20. ter v soboto in ponedeljek ob 18. uri. Kino Ljutomer V soboto, 13. februarja, ob 19.30, ter v nedeljo ob 17.15 in 19.30 bo na sporedu slovenski film Blues za Saro. Žiro račune, tekoče račune, hranilne vloge, depozite, plačilne kartice in kredite za osebno potrošnjo na vseh poštah v Sloveniji. SKUPAJ PROTI 5 Prodajnem centru MS v Murski Soboti "^nio kmalu odprli našo deseto prodajalno v Sloveniji. Dressed to Kili, Nedotakljivi, Smrt zabriše vse sledi, Carlitov zakon, Carrie so še nekateri od legendarnih filmov Briana de Palme, tri od | njih pa je pravilno naštela tudi naša nagrajenka Lidija Horvat, Zorana Velnarja 42a, 9000 Murska Sobota. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Ko pride Joe Black, se v resnici pojavi igralec...? j Odgovor; Kupon št. 6 Odgovore pošljite do 16. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. NOBODVS WIFE - Anouk 2. ZORA SOURIT - Celine Dion 3. STO CON TE - Nek 4. BELIEVE - Cher 5. WHATS YOUR SINE - Des’ree 6. TU AMOR - No Mercy 7. ON A DAY LIKE TODAY - Bryan Adams PREDLOGI: DAYSLEEPER - R.E.M. HANDS - Jewel W0RLD WITH0UT YOU - Trine Rein LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. POBARVANKA - Mia Žnidarič 2. DALEČ GRE SRCE - Regina in Trček 3. ZREILO JE ŽITO - Melita Osojnik 4. POROKE NE BO - Andrej Šifrer 5. GLAS SRCA - Evergreen 6. LAURE NI VEČ - Miran Rudan 7. PODAJ Ml ROKO - Brane Drvarič band PREDLOGI: JULIJA - Tanja Ribič ZEMLJA PLEŠE - Nino Robič SKUPAJ - Stane Bakan LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KAPETAN RIMEK - Šentjurski muzikanti 2. ZLATI ČASI - Braco Koren in Kraški kvintet 3. PREDRAGE ŽENE - Petovio 4. NOCOJ SE VESELIMO - Slovenski muzikantje 5. LUNCO BOM VPRAŠAL - Igor in Zlati zvoki 6. ŠE EN POLJUB DEKLE Ml DAJ - Završki fantje 7. V DOMAČI DOLINI - Ans. Lojzeta Slaka PREDLOGI: LE PRIDI K NAM V GOSTE - Ans. Janeza Goršiča MODRI VAL ZAŠUMI - Modri val MRZEL VETER TEBE ŽENE - Družina Galič Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 18. februarja 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Kupon Št. 6- GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: I I 7 VELIČASTNIH: I GLASBA | NAŠEGA SRCA: | Ime in priimek ter naslov: I I______________________________—______________________________I Za delo v moderni 600 m2 veliki prodajalni obutve vabimo k sodelovanju 1. Poslovodjo 2. Prodajalke - blagajničarke 3. Urejevalke regalov Pogoji: Podi.:lJ rezna izobrazba po zakonu o trgovini, izkušnje pri vodenju kolektiva, spo-nost organizacije in motivacije sodelavcev, urejenost ter zanimanje za Pod 2 • -pr° °' Preclnost bodo imeli kandidati z znanjem nemškega jezika. Pod 3-: Izoh^^ 'z°brazba, izkušnje pri delu z računalniško registrsko blagajno. razba blagovni manipulant ali dokončana osnovna šola. Ce veseli ■ P°sl°valnic ■ Kupinsk° delo v mednarodnem poslovnem sistemu z več kot 200 narn Pošljite pisne ponudbe v 7 dneh na naslov: ’ ■ o., kadrovska služba, Šentiljska 49, 2000 Maribor. Občina Gornja Radgona objavlja na podlagi 3. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list št. 75/ 94), 15. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. list RS št. 60/95) in Zakona o izvrševanju proračuna RS (Ur. list RS št. 5/96, 70/97) JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za oblikovanje programa akcij in projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 1999 sofinancirala Občina Gornja Radgona. 1. Razpisana vrednost za sofinanciranje programov znaša 9,100.000,00 SIT. 2. Na razpis se lahko prijavijo s predlogi programov, projektov, akcij ter drugih aktivnosti na področju kulture: - pravne osebe na območju občine Gornja Radgona, ki so registrirane za opravljanje kulturno-umetniške dejavnosti; - občinska kulturna društva in njihove zveze; - samostojni kulturni delavci; - mladi perspektivni ustvarjalci in poustvarjalci. 3. Občina Gornja Radgona bo sofinancirala: - programe in prireditve, ki predstavljajo kulturno dogajanje na območju občine Gornja Radgona; - programe, ki dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov. 4. Prijava mora vsebovati: - osnovne podatke o statusu in organiziranosti nosilca kulturnega programa; - vsebinsko predstavitev prijavljenega kulturnega programa; - izpolnjen obrazec »Prijavama razpis za programe na področju kulture v letu 1999«. 5. Predlagani programi ne smejo biti profitno usmerjeni. Izbrani programi bodo s sredstvi občinskega proračuna sofinancirani s sprejetimi merili za vrednotenje ljubiteljskih kulturnih programov v letu 1999. 6. Predlagatelji oddajo ali pošljejo svoje predloge v zaprtih kuvertah na naslov: OBČINA GORNJA RADGONA, Občinska uprava Partizanska ul. 13, s pripisom »ZA PROGRAM KULTURE 1999«. 7. Rok za oddajo je 25. februar 1999. Nepopolne in prepozno prispele prijave ne bodo obravnavane. 8. Predlagatelji bodo o uvrstitvi programa obveščeni do 25. marca 1999, o višini razporejenih sredstev pa 30 dni po sprejemu občinskega proračuna za leto 1999. 9. Razpisno dokumentacijo lahko kandidati dvignete na Občini Gornja Radgona, Partizanska ul. 13, soba št. 21, pri ge. Hibler. 10. Postopek javnega razpisa bo izvedla komisija, ki jo imenuje župan Občine Gornja Radgona. ZADNJA STRAN V gostiščih, kjer dobijo mlado in lepo kelnarco, hitro poraste promet. Šefu pa seveda ne godi, ko se deklina hitro zatreska v gosta, saj potem tak praviloma visi skoraj ves čas ob šanku. Dekle potem ni več sproščeno, saj izbranec pazi na sleherno prijateljičino kretnjo. Erna Lenarčič od Grada se je izobraževala za slaščičarko, I/ ifit Ipnčv pripravništvo pa je opravljala v * UVUjU JC gostilni, ker ni bilo možnosti za praktično izobraževanje v slaščičarni. Po preteku pripravništva je delo opustila, saj seje počutila nelagodno. Pa še nekaj je bilo vmes: Ivan Duh iz Segovec. Zelo pogosto je zahajal v lokal, kjer je delala Ema, in njenemu delodajalcu naj bi šel na živce. Dekletu so nekako namignili, naj ga pusti. Ljubezen pa ne pozna meja in premaga vse ovire! Erna je sledila glasu svojega srca in kmalu potem se je preselila na fantovo domačijo. S poroko nista odlašala, kajti medtem sta že »naročila«, zato sta stopila pred graškega matičarja, nato pa sta si podarila še zakrament svetega zakona v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu na Goričkem. Navsezadnje je to Emina fara in praviloma je cerkvena poroka v tistem kraju, od koder je doma nevesta. Obema sta bila priče njuna brata, ki sta (kakšno naključje) oba Robija. Gostije, o kakršnih pogosto pišemo v tej rubriki, pa ni bilo, ampak le poročna večerja za mladoporočenca in njuno spremstvo. No, nekaj daril pa sta le dobila. Tudi za sinka Žana, ki je prikukal na svet šest tednov po poroki. Pravi korenjak je bil: 3050 gramov je tehtal in 53 centimetrov je bil velik. Zdaj, ko je star več kot dva meseca, je seveda že težji in večji. Vsi ga radi razvajajo. Previja ga tudi očka Ivan. Mlada zakonca Duh stanujeta s svojim otročičkom v lepo urejenem podstrešnem stanovanju na Ivanovi domačiji. - Š. S. Menjalniški teča Pomurske banke 9. 2.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. 2. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,7338 13,7303 13,8725 Francija 1 28,8100 28,8027 29,1009^ Nemčija 1 96,6245 96,6000 97,6000 Italija 100 9,7601 9,7576 9,8586^ Švica 1 118,1871 116,9755 119,3803^ ZDA 1 167,0478 166,1704 168,7343^ 3 novi bankomat Cenjene varčevalce in občane obveščamo, da smo 26 bančnim avtomatom mreže v Pomurju dodali še tri nove: • v MS centru Slavič in v BTC- centru v Murski Soboti ter v • Dobrovniku. Bančni avtomat omogoča 24 ur na dan dvig ali polog gotovine na svoj račun ali informacijo o stanju na svojem tekočem računu. Bančni avtomat v Dobrovniku omogoča ob tem še plačevanje obveznosti s položnicami. /O J pomurska bank^ Pomurska banka d.d., Murska Sobota, S bančna skupina Nove Ljubljanske banke . iiLt: 13. februarja VESTNIKOV DAN - budnica pihalnega orkestra iz Murske Sobote 9.00 - začetek praznovanja v ogrevanem šotoru pred Zvezdo v Murski Soboti z ansamblom ŠARM 10.00 - PTUJSKIH 5 11.00 - razglasitev VESTNIKOVE NAJ... TAJNICE “H ■ ALFI NIPIČ z MUZIKANTI 14.0(1 ■ MLADE FRAJLE 15.00 - VLADO KALEMBER 16.00 - konec VESTNIKOVE akcije IZBERITE Sl DARILO (žrebanje) 17.00 - RUMIČ in REMENAR ples MASK - najlepša nagrajena ■■ - ansambel KINGSTON Cela ulica nori do polnoči, ples MASK - najlepša nagrajena presenečenja - žrebanje kuponov - nagrade: potovanje z Vestnikovim vlakom, Vestnikove majice pustna gostinska ponudba ZVEZDE - DIANE nedelja, 14. februarja SLALOM ZA VESTNIKOV POKAL 10.00 * na smučišču Kapela četrtek, 18. februarja JUBILEJNI VESTNIK V VSE POMURSKE DOMOVE V E S T NIK OV KOLEPAK 11. februar, četrtek, MARIJA 12. februar, petek, DAMIJAN 13. februar, sobota, KATARINA 14. februar, nedelja, VALENTIN 15. februar, ponedeljek, JURKA 16. februar, torek, pust 17. februar, sreda, SILVIN Lunine mene: 15. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in $ minut, zašlo pa ob 17. uri in 27 minut. Dan bo tako doli 10 ur in 21 minut, kar je za približno deset minut dlje m prejšnji teden. 16. februarja bo na nebu nastopil mlaj. Jj ra v upravo NK Potrošnik. To3« vznemirilo nogometnih krog0’! ampak rokometnega mogoči Zorana Jankoviča, ki mi plava31 en prevzem. petek, 19. februarja SLOVESTNOST OB 50-LETNICI VESTNIKA - Galerija v Murski Soboti OTVORITEV RAZSTAVE ENDREJA GONTERJA Moravski župan Ferek Cipot -Računski pripravlja v soboto me-ga VALENTINOVO srečanje za samske dečke, starejše od tridesetih, v filovskem kulturnem domu. To naj bi bil prvi ukrep za odpravo demografske ogroženosti moravske občine. Lepotce bo presenetil tako, kot so sodelavke znanega kulturnega menedžerja Mitjo Rotovnika. Predstavil jim bo namreč ukrajinske ženske akte. Da pa prireditev ne bo brez literature, bosta poskrbela alfi in omegi moravske kulture Jože Vugrinec in Ludvik Sočič, ki sta pripravila recital iz najnovejše knjige razvpitega ruskega politika Vladimirja Žirinovskega Abeceda se-xa. Na prireditvi bodo slavljencem točili sex koktejl Žirinovski. Povabljeni mladci se namreč z igro Ta Veseli dan ali Matiček se ženi niso strinjali. ****** Jeno Sapač - Brzi je začel z interventnim odkupom tržnih presežkov prašičev. Pretežno večino bo odkupil brez državnih intervencijskih sredstev, edina, ki naj bi bila pri odkupu deležna te milosti, sta Jože Štefko - Trikrat zdrav in Franc Kučan - Paulo Rosa. ****** Potem ko so na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj vzeli na znanje močno angažiranje Ministrstva za delo v nogometu, konkretno Živilih, so predlagali svojega mistra dr. Marjana Senju- ****** Geza Džuban - Termal je obijaj vsem kmetom, ki bodo imeli ko| ne, solo nastop s trobento. H ****** Danilo Kalamar - Policentrični bi graškemu svetu že predlaO3’; da tudi njemu asfaltirajo župa(1 vo cesto. Ceste naj bi bile °5^ dnja relikvija, ki bi spominjal3 | župane, namesto portretov, i ****** <5^ I ■ Visoka družba elitne četrti je pri Herbertu Šeferju °3® protestirala, ker jim ob vc6^ J snežni ujmi ni dal počistiti o ji rišč. ****** Po najnovejših informacijahn $ , po predlogu visokih državnih S I dnikov Lendava s Hotizo P°s> I prosta cona s triglavim 9 stvom. Tako bi si ga lahko d^ med sabo podajale, kakor® J | ustrezalo. Predstavnikom3^ njega ministrstva pa se ne več potrebno ukvarjati s P j meznimi krajevnimi skupn°s j ****** I Združenje balonarjevje h3 y pane naslovilo prošnjo, da 3 mesto javnega avtobusnega^ voza subvencionirajo Pr® baloni. Tako ne bi bilo P^J ' odmetavati denarja za c|S cest in ulično razsvetljavo- ****** Te dni so ulice znorele, P^ra radi Kingstonov, ampak <^4 narave, ki nam je odložil3 paket. Toda tudi Kingst° t hajajo. mili SESEDA Ul Foto.: NA TAŠA JUHNOV 18. februar 1999, nSB UREDNIKOM) g POMENEK S PRVIMA o * Brana beseda Že od prve številke Ljudskega glasa, ki je izšel pred natanko petdesetimi leti, je uredniška politika našega časnika stremela k podobam življenja, torej k sliki in besedi, ki naj zabeležita pomurski utrip. Tudi vsakdanji. Če bi listali stare časopise, bi namreč našli kopico zapisov o naših krajih, ki so v pol stoletja doživeli marsikaj: od socializacije vasi in zemlje do elektrifikacije in seveda zanosa naše osamosvojitve, ki je prav tako zabeležen na naših straneh. Tudi o tem smo se pogovarjali s prvima urednikoma našega časnika in sicer s prvim direktorjem in glavnim urednikom Jožetom Vildom, ki je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev in direktorjev Radia Maribor ter direktor Pomurskega tiska in z Jušem Makovcem, našim dolgoletnim odgovornim in glavnim urednikom. Skupinska fotografija honorarnih dopisnikov, poklicnih novinarjev in urednika Obmurskega tednika Jožeta Vilda (četrti v prvi vrsti z leve). Naš dopisnik Geza Kisilakje vzadnji vrsti (četrti z desne). Dopisnik izpred 40 let V uredništvu Vestnika se je oglasil Geza Kisilak iz Rogašovec in povedal: »Ob 50-letnici Vestnika sem malo pobrskal po arhivu in našel dopisniško izkaznico izleta 1957. V letih 1955-1960 sem se skoraj vsak teden oglasil s prispevkom za domači tednik. Poročal sem iz krajev Leda-vskega dola (sedanje območje občin Rogašovci in Can- kova). Pisal sem o delu društev, mladinskih organizacij pa tudi o delu komune (občine) Cankova. Po 1960. letu pa sem dopisoval le še občasno. Še zdaj napišem kako krajevno novico. j. aprila 1955 smo se srečali dopisniki z urednikom Vildom in novinarji ter se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Naj omenim nekaj tedanjih dopisnikov: Franc Križanič, Jože Gider, Franc Friškič, Ciril Tručl, Franc Hajnšek...« Jože Vild: Vse, kar vidimo v elektronskih medijih, je sicer sila aktualno, je čas, ki sem si ga težko zamišljal, vendar - časopis je časopis. Svoboda besede Iz zgodovine vemo, da ima beseda veliko moč, pa tudi novinarska je marsikdaj skoraj dobesedno spreminjala svet. Kako gledate na preteklo in sedanje novinarstvo? Ne mislim samo na tehnično plat nastajanja časopisa, temveč predvsem na svobodo besede? Kaj se v vašem času ni smelo reči? Ste imeli kot urednik kdaj kakšne težave z oblastjo? VILD: Razlika je nedvomno opazna. Ko smo ustanavljali časopis Ljudski glas, predhodnik našega Vestnika, je bilo to glasilo socialistične zveze. Mislim, da je bila tudi takrat svoboda v novinarstvu odvisna seveda od poguma novinarjev in redakcijske politike, kar je bilo prilagojeno takratnim razmeram. Ko sem bil namreč prvi urednik Ljudskega glasu, sem bil popolnoma sam urednik, zato sem iskal sodelavce na terenu. Razlika med tedanjim in sedanjim novinarstvom je v tem, da je danes veliko več kvalificiranih novinarjev z izobrazbo, zato se v današnjem Vestniku pojavlja mnogo manj »pišočih ljudi s terena«; imeli smo celo stopetdeset dopisnikov, kar je omogočalo živi stik z življenjem. Takratni Vestnik je bil le spremljevalec dogajanj brez komentarjev ali al ternativnega pisanja, ki je bilo resda malce mobilizatorsko, a takšni časi družbenega optimizma so pač bili. MAKOVEC: To primerjavo je zaenkrat težko narediti. Zakaj: mi vemo, kako je bilo, to, kar je zdaj, pa ni tisto, kar naj bi bilo. Še zmeraj se namreč sprašujemo, ali smo res pravna država. Mediji danes nekje visijo. In kako je bilo? Do šestdesetih let so bili svinčeni časi, a prave cenzure ni bilo, kljub temu da smo morali dati prve izvode časopisa kar iz tiskarne na javno tožilstvo. Do kakšnih problemov ali ekscesov z oblastjo pri nas ni prišlo! Pojavi se vprašanje: ali je bilo v nas toliko avtocenzure ali pa si kratkomaio nismo upali ali pa smo bili prepričani, da je tisto kar delamo, prav. Sam se bil sicer na sodišču, a zaradi nekih banalnih stvari, če pa bi razdiral sistem, bi mi prali glavo pri nas ali kje drugje. Podobe življenja Kakšna je bila takrat sploh uredniška politika? Po listanju starih časnikom sem dobil vtis, da ste se res zavzemali za beleženje podob življenja? VILD: Mislim, da je bila ta ugotovitev zelo točna in v tem smislu še vedno vidim Vestnik kot nadaljevalca. Seveda so zdaj Juš Makovec: Mi vemo, kako je bilo, to,kar je zdaj, pa ni tisto, kar naj bi bilo. bolj novinarji s svojimi širšimi pogledi tisti, ki upodabljajo sedanjo živo sliko naše ob-murske dežele, a mislim, da ta črta gre dalje. MAKOVEC: Mislim, da je bilo naše urednikovanje podobno vašemu. Imeli smo, a že pred mojim urednikovanjem, mrežo dopisnikov, ki so poročali o utripu dežele in se spuščali celo v kritično obravnavo problematike. Ja, tudi takrat je časopis dihal z ljudstvom, čeprav so bili nujno prisotni atributi socializma. Priti med bralce Kako ste prišli do bralcev? Kako ste razširjali naš časopis? Ste kasneje sodelovali tudi z radijem, ki je oglaševal, kot slišimo danes, prodorne in aktualne teme? VILD: V začetku izhajanja Ljudskega glasu in Vestnika smo ga razširjali predvsem preko Krajevnih odborov socialistične zveze. Sam časopis si je hitro ustvaril nekaj svojih žarišč dopisnikov, ki so hkrati tudi razširjali naš časopis. Pozneje, ko so nastopili malce boljši časi za časopis, ko ježe bil radio, kije deloval do 1967. leta v okviru Pomurskega tiska, smo seveda »razširjali« časopis tudi preko njega. Naj povem kot anekdoto: prve oglase v Vestniku smo si novinarji kar izmislili sami in pri tem celo imeli nerodnosti. Spominjam se, da smo objavili oglas »prodam kolo«, pa se je oglasil domnevni kupec. Oglaševalske politike in reklam ni bilo razen ob državnih praznikih ter ob novem letu. MAKOVEC: To smo stalno delali. Bili smo namreč v isti hiši tudi z madžarskim radijem ter Nepujsagom. Bilo je tudi ogromno akcij za razširjanje časopisa. Delali smo tudi različne ankete po vzorcu FSPN-ja koncem 60-tih let in ugotavljali, kakšno je razpoloženje ljudi glede razširjenosti časopisa. Odziv bralcev Kako ste sodelovali z bralci razen z dopisniki? S pismi bralcev? Ali ste na račun njihovi »pripomb« tudi kdaj posegli po Škarjah in platnu pri uredniški politiki? VILD:Da, tudi to seje dogajalo, a ne tako pogosto kot danes. Seveda smo tudi mi reagirali na kakšen sestavek bralca. Zelo koristni pa so bili vsakoletni posveti z našimi dopisniki, ki so takrat na marsikaj opozorili. Mnogokrat smo potem uredniško politiko usmerjali k tistim željam in predlogom, saj smo se zavedali, da odmev, kot smo takrat rekli, »iz baze«, zelo merodajen tudi za naklado. MAKOVEC: Ko sem že dejal, smo izvajali razne ankete, ki so nam bile nekakšen orientir, da ne bi plavali kot samotna barka po oceanu. Glavnega koncepta si cer nismo spremenili, prilagajali Pa‘ se. Če so bili namreč signali, daj^ več napisati o kmetijstvu, smo Pa^|f dali večji poudarek. Konec časopisi Kaj mislite, bo dandanašnja p°r elektronskih medijev, v mislih1^ predvsem radio, televizijo in in^ izrinili ali celo pokopali klasični pis? VILD: Prepričan sem, da ne11' Vse, kar vidimo v teh elektronskih je sicer sila aktualno, je čas, ki 3^’ nekoč težko sploh zamišljal, vendat pis je časopis. Vzamem ga v roko, rem in ob tem razmišljam. In moje sijanje me nekam pripelje. Ali se strl tistim, kaj časopis piše ali rie, ni tol stveno, bistveno je, da razmišljaj ostane v meni dalj časa. Sicer Paj kar na hitro ponuja televizija, vzbujaj sicer reakcije, ne ponudi pa mi tiste j mi da lahko le časopis. Brana bel namreč ostala. MAKOVEC: Mislim, da časoPJ bo nikoli konec. Časopis je pač Lahko da vtakneš v žep, ga sh1"3^ prebereš takrat, ko imaš čas. lahko imaš v žepu, a kar poslušaš, Ja, časopis bo vse te medijske P preživel.Samo poglejte, koliko (i televizijskih postaj imamo v Sloven” ! sopis živi naprej. 1 s « k o ji Sprememba , Če bi bili danes urednik Vestmi ko bi ga podobno urejevali? dodali, kaj odvzeli? VILD: Moj odgovor o tem, aj,j, šnja uredniška politika pravilna al^i» more biti merodajen. Mislim da1j danes tisto osnovno urednišk°/J n S, 11 n s< h. n, kakršno smo mi začeli - naj za m j./ navedem, da smo izhajali v nakf trinajst tisoč - a menim, da je vseB premalo besede bralcev. Pa n%, samo obliko pisem bralcev, ne, m /0 bi bilo dobro pritegniti ljudi, kira; »n ki imajo kaj povedati. Zdi se mitu ' J Vestniku malo preveč dolgih Prl Včasih je to potrebno, a najdem j. teče razvlečene sestavke, če(U f ' gre za »prostorsko normo novih MAKOVEC: Jaz o tem, ne ^ ja gibal vprašanju, nisem razmik .J Pr, sem sicer naredil program। nom Pečkom in Brankom Žun0®^,* da bi Vestnik obrnili čisto na jp/. bilo kakega navdušenja. Večn° Vestnika kot tednika je problem /x ne informativnosti. Zdi se mi, .L n no za tednik - preveč informatj malo komentatorski in raziskuj0^/ šanje namreč visi že od nekd^J 18. februar 1999 43 □J z 3 Ko sem v Vestniku, ki je izšel davnega 12. januarja 1956, prebral pričujoči komentar nekdanjega urednika domačega tednika Jožeta Vilda, v katerem se je lotil problemov novih občin, sprva nisem niti Pomislil, da je lahko ta sestavek aktualen tudi po več kot štirih desetletjih. In ko sem prelistaval še nekatere poznejše prispevke iz zaprašenih številk Vestnika, mi ie pogled obtičal v Vestniku, natiskanem 21. maja 1992, ko sem poročal z lendavske javne tribune o lokalni samoupravi s Pomenljivim naslovom Ne ustvarjati invalidnih občin! stavko t\ s?stn'murskosoboški p??? 'n P^šnjipredsednik . in f’je dobro seznanjen s s avlJaj0 bZavami, ki se v praksi ni°uprave UVeljavljanju lokalne In doti tc,kole:»Vrsta spre-k??1 nekaj i?r?ilev, kijih je v za-0 ^moui? ‘ dožlvel zakon o loju 'i?alne uL^1’ kaže na tkanje d’ v bist,„en°sti na lem področ- n.s °venske (aen °d temeljev mla- s^da Je m^k^cije. Vseenome-osamo- oz sJ?0^ °bčutuaSl’ ?ar v končni fazi ht^^vnell °b£ine kot temeljne ldhknP° ustanam’10™- Nenehneza-Hm nedvomt an]u novih ob£in tega Zah ePrestanim spre-t^°QCi kakavom °na’kar hkrati one-sik??finuncira„Sp?emembe naP°J t^o °bčim> 0° b°do tako za mar-^est^ipa težavo’ na ^.u občina cihCUtila tlld‘ na$a o so? ^stojnov P°stoPnem sla-4lVPretekloT^ osti, ki >lJam '>kolju vid? razvoia v na travnih bor^ ?e/itev v ustuna-« in evzel« infr^t ^ bi Postopa-^a1,h stroki ? Ukturna Področ-ajev Pasem dah UP?avlJala- Pre-žel/a ob strpnem usk-‘nak°Sti na druP,PtOtreb na eni ter '^no^ren ra^™ ^tovljen litviittakoZastJnase občine. Ne. ^PredvseZ? notranji ure-Q?Pri^ centra-la državni ravni, ravniiok . eSativno vplivalo kulne samouprave.« LOKALNA SAMOUPRAVA NA Mar prestiž nad pametjo?! V obeh primerih gre namreč za posrečen odsev dogajanj v minulem in tudi letošnjem letu, ko so začele z delom novoustanovljene občine. »Tega projekta se nismo lotili kabinetno, ampak smo zbirali konkretne pripombe na terenu. Bili smo že na okrog 80 posvetih po vsej Sloveniji. Vrišerjev model prostorske členitve je naletel na različne odmeve, pokazalo pa se je, da PROBLEMI NAŠIH NOVIH OBČIN j - ^»bude volivcev usmerjajmo ' h jkoristiiim dejanjem \ ’ nova -občipa, če trdilno,, da (je^zaživela , __ -občipa, pojem to pomeni, da so zfi' živeli'njerii sveti,^odbori, komisije', - krajevni odbori, jbori volivcev —. vsi ti so zkgrabilijpobude volivcev, članov SZDL. in skušajo z njimi doseči iekaji koristdeza. In če je , uvedba enotne ev' tike in ha'Ute’ razvoJ informa-nasi0 . rezP°selnost. To so podčrtani jemo il V L°vicah>s katerimi se sreču-nand°dnevna Tako kot na med' skem se tudi v sloven- ' Po kontOru srečujemo s težnjami DSeh h cJntraciji in združevanju na velikiSt™teška združevanja stveni S„na dnevnem redu. Prven-P°ložaC' S° lepiti konkurenčne jeneb ^in UmMti trge. Znano je, da kovitli^odarski subjekt lahko učin-le dela P^av, in da je uspešen ■ ’ ^la Prave stvari! n0 bolitem se tudi sloveniia ved' Prilaer^6 tropskim trgom in Prihod evroPski zakonodaji. S la poj^ hla8a iz tujine seje pojavi-^ačem^11 konkurenčnost na do-vih tr 1 tr&u' iskanje in osvajanje no-Veliki P°^e te^avno, povezano z tehtrs'h’'a^an^em' konkurenca na v ie še večja in bolj neizprosna vestnem in cenovnem pogledu. djem h ' i ugasnilo veliko po- t>cev’ Jso zaposlovala ogromno dela-brez/. eZ“ltat tega je nadpovprečna 'Zgubit ''St Razlog je večinoma v gojenortdiCi°nalnih tr80V in neprila-kakovS! na zahtevnejše trge tako v Vame ^kot konkurenčnosti. Roje-P°časnh S0sP°darskih subjektov je fantov’ brezPravih razvojnihpro-ne organi^^^ S° f0 neProizvod' nem f^darska tematika je na dnev-^edijeirb^^ časopisja in drugih odn°nC^Znopovzeta ter s kritični po(a°Snm do nepravilnosti pa tu-ki bi v razvoju gospodarstva, šanju brezped^ ^sPevai k zmanj-SenzaciVn0 lahko prebiramo dokaj Ujetij z°^alne članke o stečajih po-sL°Vanju °So novice o uspešnem po-^elene« V redkih podjetij tem bolj za- (jire, Mag. Viljem Kozic, dipl. inž., or Radenske Tri srca - Polnilnice mineralnih vod in pijač VSI NASI MOSTOVI Ne odtehtajo vrednosti enega pravega Tako je opisana beseda MOST v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (DZS, Ljubljana, 1995). Najlepše jih je vsekakor opisal nobelovec Ivo Andric v romanu Most na Drini: Nič od vsega kar človek v življenjskem slogu postavlja in gradi, ni v mojih očeh boljše in vrednejše kot mostovi. Pomembnejši so kot hiše, svetejši kot božji hrami, ker so bolj splošno uporabni. Last vsakogar, do vseh enaki, koristni, vedno postavljeni smiselno, na kraju, kjer se križa največ človeških potreb, trajnejši so kot druge gradnje in ne služijo ničemur, kar je skrito ali zlo... Murski mostovi To, da so murski mostovi postavljeni na pravem mestu, vsekakor drži. Da koristijo vsem, prav tako. Kako težko pa so Prekmurci in Prleki prišli do teh mostov - objektov - in kako hitro jih izgubijo, če je to nekomu drugemu v interesu, pa tudi vedo, če pokrajino povezuje s preostalo državo le most ga je potrebno le porušiti... Ko je 2. nemška armada 6. aprila 1941 prek Kučnice in skozi Gederovce ter Cankovo vkorakala v državo Jugoslavijo, se bataljona vpoklicanih rezervistov v Strukovcih in M. Soboti nista branila, ampak sta le porušila mostove na reki Muri in se nato umaknila na štajersko stran (katalog Stalna razstava Pokrajinskega muzeja M.Sobota, str. 297, prispevek Metke Fujs: Osvoboditev ali okupacija, Madžari, Vendi ali Slovenci). Tudi med slovensko osamosvojitveno vojno 1991. leta so murske mostove minirali - tokrat naj bi z miniranjem preprečili nadaljnje prodiranje Jugoslovanske armade v Prekmurje. Res pa je tudi, čeprav med Prleki in Prekmurci pred manj kot osemdesetimi leti še ni bilo zgrajenih mostov, da so obstajali številni prijateljski in trgovski mostovi. Čeprav so živeli v dveh različnih državah, so fizično oviro, reko Muro, vztrajno premagovali s pomočjo brodov in čolnov. Kdor je živel v bližini reke Mure, poznal obmursko šumo in muhavost reke, je bil v prednosti. Poglejmo sedaj tri murske mostove, ki so pomembni za cestno povezavo med Vzhodom in Zahodom in povezavo Prekmurja s Slovenijo. Veržejski most - Prvi most je bil zgrajen 1922. leta. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta so ga porušili, kajti bil je pomembna povezava med prekmurskim (za madžarsko ponovno pridobljenim) ozemljem in staro Jugoslavijo. Po vojni, torej 1945. leta, je bil zgrajen novi leseni most. Sedanji betonski most je bil zgrajen v drugi polovici šestdesetih let, začeli so ga graditi 1965. in ga končali po 1967. letu. V letu 1998 so ga obnovili. Če smo natančni, osrednji most so obnovili že pred leti, lani pa so obnovili mostove in cestišče čez mrtve rokave in poplavno območje, kar so imenovali nadvse moteče kot »inundacije«. Po zaslugi Janeza Ferenca iz Veržeja so morali delo »popraviti« in upoštevati protipoplavni nasip - to pa spet dokazuje, da vsi ne poznajo muhaste narave reke Mure. Petanjski most - Prvi spodoben most na Petanjcih so dobili šele po letu 1939. Otvoritev je bila junija 1940. leta, na mostu Bo pokrajina ob Muri dobila takšen avtocestni most, ki bo postal objekt stoletja in bo pomenil novo prelomnico v življenju ljudi ob Muri - na posnetku je najdaljši evropski most v Lizboni (18 km), ki so ga odprli 1998. leta. pa je menda pisalo, da je dopustna teža 18 ton. Že 1941. leta so jim ga porušili - z istim razlogom kot veržejskega, da bi preprečili povezovanje med levim in desnim bregom reke Mure. Trenutno oblast pač ni zanimalo, kako se bodo prebivalci preživljali, če so bili zaposleni pri Petanjskem vrelcu ali kje v goricah. Takoj po vojni so naredili novega, takrat največjega in najmočnejšega, ki stoji še danes, kajti ta most je po 1946. letu postal edina prometna povezava med Mursko Soboto in Mariborom. Danes je glavna prometna povezava med Vzhodom in Zahodom, ves tovorni promet med Madžarsko, Rusijo, Ukrajino, Turčijo in zahodnoevropskimi državami, kot so Italija, Španija in Francija, poteka prek tega petanjskega mosta. Če so še pred leti prepričevali domačine, daje še dokaj trden in da ni take nuje po obnovi, pa danes priznavajo tudi najbolj zadrti administratorji prometnega ministrstva, da je samo vprašanje časa, do kdaj bo zdržal. Upamo, da do takrat, ko bo končno prišel na vrsto za obnovo.'To pa bo šele takrat (če ne bo prej kakšne nesreče), ko bo obnovljena cesta Radenci-Vučjavas. Bistriški most - Most čez reko Muro na Bistrici, torej na cesti, ki pelje naprej proti Razkrižju in nato proti Šafarskemu ali proti Stročji vasi in Ljutomeru, je bil zgrajen nazadnje. Sedanji most, ki ima zelo dolg lok, je bil zgrajen 1976. leta na pobudo takratne okrajne oblasti s sedežem v Lendavi. Na čelu gradbenega odbora je bil domačin iz Bistrice, pisatelj in takrat pomembna osebnost Ferdo Godina. Most je bil obnovljen pred nekaj leti, žal pa so »pozabili« na moteči leseni mostovž čez mrtvi rokav reke Mure na desnem bregu, zaradi katerega je čez ta lepi most tovorni promet prepovedan. S tem bi se namreč lahko močno razbremenil promet v smeri proti Murski Soboti, Ra-dencem in naprej proti Mariboru. Harfa ■ da ali ne Vsa minula desetletja so Prekmurci in Prleki le s težavo dobili svoje mostove, tako pa je tudi z zadnjim, avtocestnim mostom, ki naj bi ga v okviru avtocestne gradnje od Maribora do Beltinec začeli graditi najprej. Idejni načrt je resda bil izbran, vse drugo pa je močno v zraku. Novi avtocestni most - znak v ravnini. Lani jeseni je bil na javnem natečaju za avtocestni most izbran idejni projekt profesorja Petra Gabrijelčiča, ki je ob tej priliki izjavil: »Priti z ene na drugo stran ni bilo od pradavnine naprej nikoli preprosto in samoumevno, zato so bila mesta prehodov vselej skrbno označena in zaznamovana in so izjemno nazorno odsevala kulturno in tehnično raven ter duha časa in družbe.« Po njegovem mnenju si skrivnostna pokrajina ob Muri končno zasluži mogočen objekt, ki bo tekmoval s topoli in zvoniki in bo v prostoru na ustrezen način označil prečkanje hitre ceste čez reko. Viseči most, ki je v celoti dolg 750-metrov, samo mostišče pa 300 metrov, je zaradi prefinjenosti imenoval »harfa«. Gabrijelčič je prepričan, da cena tega mosta ne bo kaj bistveno višja od drugih betonskih, oziroma cena pri tako pomembnem projektu stoletja ne bi smela biti pomembna: «...Hkrati se mi zdi za severovzhodno Slovenijo tudi pomembno, da s tem, ko se Veržejski most, zgrajen 1922. leta, je bil pomembna povezava med Prekmurjem in preostalim delom Jugoslavije. Železniška povezava je bila zgrajena šele nekaj let kasneje. Zato nas ne čudi, da so morali vojaki 1929. leta »braniti« leseni most čez reko Muro med Veržejem in Dokležovjem pred navalom leda. Najstarejši in najbolj uničen most na Petanjcih, ki mora zdržati težo celotnega tranzita med Vzhodom in Zahodom. Tovorni promet bi lahko usmerili čez bistriški most in naprej mimo Ljutomera in Ormoža proti avtocesti, če bi namesto lesenega mostiča na desnem bregu zgradili pravi trdni most. gradi avtocesta, pusti za sabo tudi kulturni svet in ne le praktičnost.« Ali bo spet zmagala plašnost pred kvaliteto? Kakor je slišati zadnje mesece v različnih krogih, je že tako: bojijo se, da bo preveč izrazito, predrago, neprimerno ... Pravzaprav bi se morali vprašati, od kje izhajajo pomisleki - jim jih kdo vsiljuje zaradi lastnih interesov ali je problem v njih samih - se res bojijo kakovosti? Ob tej priložnosti citiramo še izjavo enega največjih načrtovalcev mostov v Sloveniji (zmagal je na natečaju Črni kal) Marjana Pi-penbaherja, ki meni:«... Konstrukcijsko si omejen na materiale, z oblikovanjem objekta pa lahko prisluhneš tipiki arhitekture v tej krajini. Dva projektanta lahko imata povsem različne ideje, eden trdo, drugi bolj mehko varianto. Pri takšnem delu ne moreš govoriti, da delaš spomenik sam sebi; na koncu to res ostane za tabo, ven dar ostane tudi neko zadovoljstvo in lepo je, če si tudi ti sam z objektom zadovoljen, da ti je uspelo. Toda po navadi se srečujemo z vedno istim problemom: zmanjkuje denarja in govori se le o varčevanju. Včasih morajo biti kompromisi, vendar je zelo pomembna »osebna higiena«, če povem banalno, ko se zvečer uležeš, da se ne gabiš samemu sebi, ker si bil tak kom-promisar...« Kaj nas torej čaka pri mostogradnji čez reko Muro? V preteklosti so bili mostovi zgrajeni predvsem zaradi želja in potreb lokalnega prebivalstva. Bo novi most zgrajen zaradi potreb evropskih držav, potreb Slovenije ali potreb domačinov? Upamo, da bodo obnovljeni vsaj stari mostovi oziroma da (ne) bo prišlo do ukinitve velike prometne povezave med Zahodom in Vzhodom po neprimernih murskih mostovih. 46 18. februar 1999, < o § =) Življenje piše zgodbe. Vesele, žalostne in tudi tragične. V življenju Lebarjevega Tončka, Amerikanošovega, kot so ga klicali po domače, se jih je zapisalo veliko. Takšnih, o katerih mu je pripovedoval oče, pa še več tistih, ki jih je sam doživljal. Pa to niso le zgodbe Lebarjevega Tončka. Takšne in podobne so doživljali tudi drugi. Svet je vendar tako majhen in usode ljudi so si često tako podobne. Ana Korošec iz Okoslavec z Vestnikom, ki ga je shranila še njena mama. (Foto: JZ) Zanima jo predvsem kmetijska stran Vestnike nasploh rada ponovno jemlje v roke, naš časopis iz leta 1965 pa ji je posebej drag, ker so v njem kandidati za takratno republiško skupščino, med katerimi je spoznala nekaj okoličanov, in sicer Satlerja, Zupana in Alojza Markoviča iz Ključarovec. Najdlje se seveda ustavi na kmetijski strani, saj je tudi sama dober gospodar, zato jo je posebej zanimal članek o kravi, ki je skotila kar trojčke. Poleg časopisov, med njimi še posebej hrani številko o Titovi smrti, hrani tudi vse naše koledarje, obenem pa pravi, da ji je naš Vestnik všeč, saj prinaša vesti iz krajev, kijih PODOBE IZ ŽIVLJENJA ■ \ j । w a : r- . - J Lebarjev Tonček to noč ni mogel zatisni-, ti očesa. Preveč je bil utrujen in preveč misli mu je rojilo po glavi. S spominom se je vračal v preteklost, v čase, o katerih mu je često pripovedoval njegov pokojni oče, pa v leta, ki jih je doživljal kot otrok. Še najraje se je spominjal časov po vojaščini, ko je vsak večer zahajal v sosednjo vas k Angelci in se vračal od nje, ko so se že oglašali petelini. Angelca je bila čedno dekle s kmetije, kjer je pri hiši manjkalo delovnih moči, zato so ga njeni starši radi videvali v gosteh. Tončkov oče je bil priljubljen med vaščani in vsi so ga klicali Amerikanec. Menda zato, ker je bil rojen v Ameriki, kamor sta odšla njegova starša za kruhom že pred prvo vojno. Ko mu je bilo šest mesecev, se je mati z njim vrnila domov, oče pa je ostal čez lužo in od tam pošiljal dolarje. Dokler je prihajal denar, pri Lebarjevih niso čutili pomanjkanja, naenkrat pa je iz Amerike prišla vest o očetovi smrti. Življenje pri Lebarjevih se je spremenilo, Amerikanec, kot so takrat že poimenovali mladega Lebarja, je ravno tisto leto slekel vojaško suknjo in ni mu preostalo drugega, kot da se poda s trebuhom za kruhom. Tončku je velikokrat pripovedoval o tem, kako so morali v Baranji poleti vstajati, ko se še ni prav zdanilo. Žeti je bilo treba v rosi, da se pšenica ni osipala, v največji vročini pa so vihteli cepi. Težko je bilo, ven--dar tudi lepo, saj je bil mlad in prav na teh baranjskih poljih je spoznal Ančko, Tončkovo mater, z Markovskega. To je trajalo nekaj let. Na baranjska polja so odhajali sredi pomladi in se vračali pred zimo. Vse do druge vojne, ko je Amerikanec Ančko pripeljal na svoj dom. Petintrideseto leto je napolnil, mati ni bila več pri močeh, pri hiši pa so potrebovali pridne ženske roke. O časih med drugo vojno Amerikanec ni veliko pripovedoval in tudi Tonček ga o tem ni spraševal. Kako se mu je uspelo izmuzniti pred vpoklicem v madžarsko vojsko, je ostala njegova skrivnost, ni pa se očrnil in zato so ga imeli ljudje radi. Zaradi njegove poštenosti in preudarnosti so ga po vojni predlagali in izvolili v krajevni ljudski odbor. In prav o teh povojnih letih je velikokrat pripovedoval. Znal je biti tako nazoren, da so se Tončku vse te zgodbe zvrstile kot slike na filmskem platnu. Amerikanec ni bil bajtar niti kulak, kot so po vojni imenovali velike kmete, zato ga nacionalizacija in razlastitev nista prizadeli, ni pa bil tudi zraven, ko so delili zemljo siromakom. Bil pa je zraven na številnih delovnih akcijah pri obnovi domovine. To so bile prostovoljne delovne akcije, je zatrjevala tedanja oblast, vendar si dobil črno piko, če nisi bil zraven. Na robu Murske Sobote je že postavljena skupina barak, v katerih bodo nastanjeni delavci, brigadirji frontovci, ki bodo v letošnjem in prihodnjih letih s kopanjem kanalov, prekopov, z regulacijo, izsuševanjem močvirij in drugimi melioracijskimi posegi izpremenili in ustvarili iz nerodovitnih nroHdm/ Prokmnria hnnatA nlndnA polja. Na tisoče delovnih rok se bo strnilo v skupnem delu, ki bo rodilo tudi skupen uspeh: več tisoč hektarjev rodovitne zemlje. Frontovci večine naših vasi pravilno razumejo velik gospodarski pomen teh del za Prekmurje. To dokazuje, da naši delovni ljudje, delovni kmetje, zadružniki, prebivalci prekmurskih vasi hočejo napredno gospodariti, hočejo na svoji zemlji doseči čim višje hektarske pridelke, zato odobravajo ta korak naše ljudske oblasti. Čez ravna polja, polna zelenečih ozi-min, je zavela topla pomlad. Treba bo prijeti, zagrabiti za delo. Kmalu bo čez to ravan zvenelo škripanje vagončkov, udarci krampov, škrtanje lopat in vesela, ponosna pesem dela, je takrat na naslovnici zapisal Ljudski glas, glasilo OF obmurskih krajev. Amerikanec je bil v teh akcijah zraven, in ko sta se s Tončkom pozneje s kolesom vozila v Soboto, mu je vedno kazal polja, ki jih je pomagal izsuševati, in kanale, pri kopanju katerih je tudi sam dobival žulje. S kančkom grenkobe je vselej pripovedoval o obvezni oddaji pridelkov in živine v povojnih letih. V državi je takrat še vladala lakota, v -industriji je prihodnost, so zatrjevali vsi vprek in kmetje so bili tisti, ki so morali zagotavljati hrano delavcem. Da se je zagotovil in pravilno razdelil žitni fond, so izvajali obvezni odkup, kmetje in kmečke zadruge pa so morali prodati državi določeno količino žita po cenah, ki jih je določila zvezna vlada. Le kmetje z malo zemlje so bili oproščeni obvezne prodaje in nemalokrat se je zgodilo, da je kmetijam po obvezni prodaji zmanjkalo hrane za lastno preživetje. Amerikanec je bil zraven, ko so ocenjevali pridelek in določali količine za obvezno prodajo, in kolikor se je le dalo, je pomagal kmetom, četudi se je s tem spravljal v nevarnost, saj je bila za prikrivanje zagrožena visoka denarna kazen. Poleg obvezne prodaje je kmete v tistih letih pestila še ena nadloga. Na vasi mora prevladati socialistični sektor, saj je le-ta porok za hitrejši razvoj in odpravo izkoriščanja malih kmetov in bajtarjev, je zatrjevala oblast. Ustanavljali so kmetijske obdelovalne zadruge, v katere so skušali spraviti čim več kmetov in konec štiridesetih let je socialistični sektor marsikje zavzemal že več kot 80 odstotkov vse zemlje. Ponekod so se takšne zadruge obnesle in so se tudi obdržale, tam, kjer so nastale s prisilo, so klavrno propadle. Tudi z visokimi davki, ki jih večje kmetije niso zmogle, so kmete silili v zadruge, ki so bile oproščene plačila davka. Amerikanec se v zadrugo ni vključil, saj je v vasi ni bilo, često pa je pripovedoval o travmah in tragedijah, ki so jih doživljali posamezniki v okoliških vaseh. Tiste, ki so bili proti, je oblast razglasila za špekulante in sovražnike ljudske oblasti. Prav živo se je spominjal, kako je takrat o tem pisal Ljudski glas: Nekateri posamezniki na vasi poskušajo z vsemi sredstvi zaustaviti socializacijo vasi. Pri tem se poslužujejo različnih metod in delujejo odkrito, a ko v tem ne uspejo, nastopajo LEBARJEVEGA TONČKI odkrito. I/ preteklem tednu je bila razprava proti razbijačem socialistične skupnosti v eni od obmurskih vasi. Dva obtožena sta se uspela vriniti v organe ljudske oblasti, da sta kot taka lahko vplivala na sovaščane s prikrito protiljudsko propagando. Izrazito je to prišlo do izraza ob vstopu vaščanov v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Vstopili so vsi razen treh, delali so dva dneva, a tretjega pričeli z brigadirskim sistemom. Ob tej priliki sta obtožena samoiniciativno sklicala množični sestanek in odkrito propagirala proti delu v kmetijski obdelovalni zadrugi. Umaknila sta pristopno izjavo in prepričevala kmete, da bodo v zadrugi morali mali delati velikim in bodo tako vedno podrejeni. S takim kričaškim razdiralnim nastopom sta preprečila ustanovitev obdelovalne zadruge v vasi. Pred sodiščem se je delo te dvojice jasno prikazalo in priče so jasno izpovedale in prikazale razbijaško delo obtoženih. Na podlagi dokazov je ljudsko sodišče izreklo pravično kazen obojici razbijačev. Prvemu je bila izrečena kazen 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplembo celotnega premoženja, drugi pa je bil obsojen na 10 mesecev odvzema prostosti. Tonček je takrat že začel trgati hlače v šolskih klopeh, vendar mnogih stvari še ni znal prav dojeti. Tudi to mu ni bilo jasno, zakaj ga mama doma tako vztrajno uči moliti in ga ob nedeljah jemlje s seboj v cerkev, ko pa jih učiteljica v šoli vztrajno prepričuje, da Boga ni. Je pa kot prvošolček takrat že sodeloval pri gradnji zadružnega doma v vasi. V okoliških vaseh so takšne domove že imeli, pri njihovi gradnji pa so sodelovali vsi, od najmlajših do najstarejših. Ob otvoritvi je Tonček ponosno stal na okrašeni tribuni pred domom in slovesno razpoloženemu ljudstvu zrecitiral pesmico. S pesmico je nastopil tudi takrat, ko so v vas dobili elektriko, slovesnost za to priložnost pa so prav tako pripravili pred zadružnim domom. Nasploh so šolarje v tistih časih vključevali v vse akcije. V gozd so hodili nabirat želod in za izkupiček so dobili pravo usnjeno žogo, na krompirjevih poljih pa so iskali koloradskega hrošča. Prvo leto jim ga ni uspelo spoznati, že čez nekaj let pa se je tako razširil, da pobiranje ni več zaleglo. Močno se mu je vtisnil v spomin dan, ko je v vas prvič pripeljal zadružni traktor. Vsi, od najmlajšega do najstarejšega, so se takrat zbrali prav na Amerikančevi niivi k traktorju pa so priključili kar kravji pW zaorali prve brazde. V tistih letih sože^ tekala tudi prizadevanja za doseganje w hektarskih pridelkov, zadruge in kmet®' posestva pa so tekmovala, kdo bo P^' več. Z uvajanjem novih, predvsem®” • skih sort ter z gnojenjem z umetnimi F so pridelki naraščali, in ker ni b®k manjkanja hrane, tudi.obvezne pro^ bilo več. Nekoč je na teh poljih zraslo le ali 15 stotov pšenice, Pomurski vesm^ začetku šestdesetih let pa poroča že do 40 stotih na hektar pri italijanskih ter o 30 do 35 stotih pri domači sortzi V tem času je Tonček končal ob* | šolanje, Amerikanec, ki je bil takrats2 močeh, pa je odločil, da bo sin osta kmetiji. Bil je edinec in kmetija po^ ( naslednika, saj je dokupil nekaj ze^ dalo se je dostojno preživeti. Takrat)8 moderno, da so otroke rinili naprej* j in Tonček je bil kar malce užaljen. ’ moral ostat; doma. Razlika med dela» kmeti je bila takrat še očitna in nik^ mogel dojeti, zakaj ima sam zeleno2 j stveno izkaznico, zdravnika in zdravile, plačevati, njegov prijatelj iz osnovo8’ ki dela pri gradbenem podjetju, Pal! rjavo zdravstveno knjižico vse to C as je tekel in po vojaščini je pripeljal na svoj dom. Njeni preveč navdušeni, saj bi radi imeli 0^ da pri sebi, toda pri Amerikancu s0 imeli traktor pa nekaj druge mehaniz^ Tonček je zmogel delo na obeh kr® Oče mu je prepustil kmetijo, saj kmetje dobili možnost za upokojitev-je Amerikanec kmečko pokojnino °z poldrugo leto. J Tonček je bil gospodar na svol1 r vključil se je v zadrugo, prostovoljo0'^ kakršne koli prisile. Zadruga se jer0 ji zirala, združevala in spet razdruže® ni bilo slabo pa tudi posojilo je vz®''jf tako lažje obnavljal in modernizira' K Sprva je kazalo, da bo težko vra^|^K«i; kmalu se je obrnilo in posojilo je2 odplačal. S prodajo pridelkov in2' bilo težav, tudi na plačilo se ni čak® bila potreba, pa si tu in tam dobi celo vnaprej. Potem so prišli otroci. Prvi, dr. JI tretji. Da bo za kmetijo in za I j mu je zdaj skorajda žal, saj °tr°o5ji.l*‘ more zagotoviti zadovoljne prihodn j starejši, ki je na kmetiji, se kon^ v J saj pitanega goveda nihče noč6^ šiče pa mu ponujajo sramotno ce so se časi spremenili, razmišlja je bil oče v njegovih letih, mu Je 0 dpisala obvezno prodajo pridelkom zdaj pa kmetom dopovedujejo, zunaj cenejši. Le kdo naj se še takšno politiko. Hčerka, ta je na) jd5'' pred dvema letoma končala sre ne dobi službe, v negotovosti pa J dnji sin. V podjetju, kjer dela, poldrugo leto zajamčene plače, grozi še stečaj. j še^ V zvoniku čez cesto je odbi a■ 5« Film, ki se mu je vrtel v ra' ^1^ ustavil. Začenja se nov dan in f naloge in skrbi. Saj tudi njemu tih ni bilo z rožicami postlano, leto je šlo na boljše. Vselej s° 9 $0 sK pši prihodnosti in bili so časi, povedi uresničevale. Tončka fi življenje ni zapustila in prepr|C tl iHi tnl/rof , 18. februar 1999 47 KAKO O ŠOLSKI REFORMI V PETDESETIH LETIH IN KAKO DANES? Zdaj gre za osebnostni razvoj in naslonitev na evropsko dediščino Prav zanimivo je bilo listati številke, ki so izhajale v Petdesetih letih, kajti tudi takrat je bila na pohodu reforma osnovnega in srednjega šolstva. Tako so leta 1957 na veliko 9°Vorili in pisali, da je potrebno Uvesti enotno osemletno šolo, Prilagoditi okolju, narediti bolj življenjsko, odpraviti Prenatrpanost z učno snovjo... 1 n' bilo to dokaj napredno in hvalevredno za tiste čase? edanje ugotovitve o stanju v šolstvu in zamisli o šolski n reformi bomo izluščili še e oliko podrobneje, obenem a bomo na kratko predstavili ° uvajaniu devetletke, k0r ie zastavljen na OŠ II M. °bota, in dodali še splošen °9led na najnovejšo šolsko reformo. s-ra" v ki n iZ $ole’ Včasih ^ipole8 naše hiše ZciniSp0^U.« učno snov- (JCHOVl-----------OrBRldlO jo prenatrpana in da je predalo iivljenjska.'Med najbolj okorele io- o vsebini le likko tajamo dane, popolna - ji.na.lJ^ ki ■« «poud.lWo w . Neli ya ki so »i %si e™ klubu ustvarja-P°niemh . a ente’ so kasneje tlidi?netn s/0 ne Uspehe v širšem meiae^skem prostoru in n Piesalr SekakorlePotrebno ^i-Ud^P igral koreoRrafa Ma-^gaZ Matiašec l 8 asbeno skupi- ^qi^fVctnia St^^lcetzi»Im i l/L ..IZli .. i „Pokvarjena mladina" TovariS urednik! V svojem pismu bi rada o-pisala, kaj se je pripetilo našemu mladinskemu aktivu v Tropovcih. Ko smo pripravljali veseli večer, nas je prišel napadat oče ene naših mladink, ki je nekoliko prej zapustila dvorano in se po cesti sprehajala s svojim fan-torn,^ za kar seveda nismo bili krivi. Ko je oče te mladinke stopil v dvorano, je takoj začel groziti sekretarju aktiva. Izražal se je zelo žaljivo. Za njega smo bili vse, samo mladinci ne. Grozil je tudi s pretepom in eno mladinko sunil v mizo, da se je ta prevrnila. Razen tega pa nam je še govoril, naj gremo rajši v cerkev in se učimo »boga moliti«, ne pa da hodimo v dvorano čas zapravljat. Kljub njegovim grožnjam in nasvetom, smo uspeli in priredili veseli večer. Sedaj v zimskem času se zbirajo ženske pri lupanju se-mena in trganju perja. Ob takih prilikah nas rade obirajo; seveda ne vse. če se kateri mladinec _ bolj' »moderno« o-bleče, ga imajo takoj v zobeh. Podobne stvari se dogajajo iz dneva v dan. Članek iz leta 1962. Se danes dogaja podobno? darja, »vendar bi bolje .zalaufalo', če bi dobili nekaj denarja.« Morda bomo dobili kakšne svoje prostore, ko bo zgrajen kulturni dom v Lendavi. »Dejstvo je, da gredo mladi raje na ,drink’, kot bi dali nekaj tolarjev, da bi kaj doživeli. Vzrok za pasivnosti je v socialnem problemu. Mladina ne ve, za kaj bi se grebla, za kaj bi delala akcije, gledajo samo, kako bi preživeti dan. Zanimivo pa je, da mladi težko navezujejo kontakte, komunicirajo in se družijo. Preprosto bojijo se stopiti zraven.« Zabava - taka ali drugačna? Da bi se bolje zabavali se mnogi mladi sprašujejo, kako se za manj denarja čim bolje zadeti in čim dlje lepše imeti. Samo tako pozabijo na vse, kar se dogaja doma, kar počnejo ali ne počnejo njihovi »stari«, kaj se dogaja v šoli, kakšni so odnosi do prijateljev... V-zadetem stanju je marsikaj lažje prenesti, pozabiti in v meglenih mislih videti jasnejšo prihodnost. Če bi šli v kino ali na kako kulturno prireditev, bi porabili večino proračuna, ki ga imajo za en izhod. Po predstavi pa - gostilne so večinoma zaprte, s tistim drobižem, kar ostane, pa tako ali tako nimajo kaj početi. Iskanje svoje identitete, svoje vloge, ko nihaš med otroštvom in odraslostjo, ni bilo nikoli enostavno. Marsikdaj komu zaradi tanke linije med razumevanjem pravilnosti in nepravilnosti zdrkne v napačno smer. Prav zaradi tega so mladi vedno bili in bodo predmet obrekovanja starejših; nespodobni in nerazumljivi, kako se oblečejo, kakšno glasbo poslušajo, zakaj so dolgo zunaj in vse tisto, na kar pozabijo »nekdanji« mladinci. Zaradi napak in prestopništva posameznikov ni potrebno dajati vseh mladih v en koš in jim pripisati negativnih stereotipov. Vsak, če je koliko toliko iskren do samega sebe, je počel kakšne neumnosti, ob katerih se mu še danes dvigne adrenalin, naježi koža, in v tistem hipu še boga zaprosi, da tega njegovi otroci in starši ne bi izvedeli. Ampak mladost je tudi norost in zaradi tega je lepa. Nekaj je potrebno doživeti, še posebno, da ne bi na stara leta počenjali neumnosti. Da bosta mladost in iskanje identitete lažja, morajo k temu pripomoči odrasli. Pa ne s prisilo, ampak z obilico razumevanja in potrpljenja. Vsi smo bili nekoč mladi in vsi smo se bolj ali 52 18. februar 1999, Z VESTNIKOVIMI AVTOBUSI I Se morda spomnite, abrahamovci, kam smo potovali 1973. leta? »Sreda, 23. maja 1973. Končno je napočil dan za letošnji Vestnikov izlet. Ura je pet. Na soboški avtobusni postaji se zbiramo udeleženci potovanja. Prihajamo iz vseh krajev Pomurja pa tudi izžrebanci iz Slovenskih goric in Dravskega polja so sklenili, da se udeležijo izleta. Kako pa ne, saj vse kaže, da bo danes lepo vreme in bo potovanje prijetno,« sem zapisal v uvodu reportaže z Vestnikovega izleta pred dobrimi 25 leti. V muzeju evolucije (in ne revolucije) Na prvi večji izlet smo 1973. leta potovali v Zagorje na Hrvaško. Na pot smo se podali z več avtobusi. V Krapini smo si ogledali izkopanine krapinskega človeka in muzej evolucije. Kosili (obedovali) smo v hotelu Astra v toplicah v Stubici, nato pa smo si ogledali Gubčevo lipo. Potem smo potovali k romarski Mariji Bistrici in v Varaždinske Toplice, od tam pa v Varaždin lijepi grad. In veste, kaj smo si ogledali tam? Pokopališče, ki je menda eno najlepših v Evropi. Večerjali smo v Čakovcu. »Na današnjem izletu je bilo med nami, ki list ustvarjamo, in našim bralci kakor tudi med bralci samimi sklenjenih veliko prijateljskih vezi. To je šele začetek. Predlagajte, v kateri kraj bi potovali prihodnje - leto!« sem sklenil reportažo. Izlet v Logarsko dolino bilje čudovit Tako sem naslovil reportažo z Vestnikovega izleta 1974. leta v Logarsko dolino. Na izlet smo popeljali stotinjo izžrebancev. »Pot v Logarsko dolino nas je vodila skozi Maribor in Celje. Prvi postanek je bil na Golteh. Izletnikom se je ponudila priložnost vožnje z žičnico. Marsikomu so se tresle noge, ko je stopal v kabino, še huje pa je bilo, ko se je ta premaknila. Na vrhu je marsikateri srknil kozarček - za srečno vrnitev v dolino ... Naposled smo prispeli v Logarsko dolino...« Potem smo se vsi povzpeli do slapa Rinka. Vračali smo se skozi Šoštanj in si iz avtobusa ogledali visoke dimnike termoelektrarne. Za krajši čas smo se ustavili v Velenju, potem v zdravilišču Dobrna. Kar hitro smo pripotovali na Ptuj, potem v Ormož, kjer smo použili bogato večerjo. Fotografiranje zibelke prepovedano 1975. leta je poročal z Vestnikovega izleta Slavko Klinar. Izleta se je udeležilo 94 bralcev in ustvarjalcev. Tudi takrat smo (še) potovali z dvema avtobusoma. Prva postaja zaradi kavice in nula tri je bila na Ptuju, potem smo se odpeljali v Čateške toplice. Po Novem mestu se nismo mogli sprehoditi, ko pa je zelo lilo, pač pa smo si ogledali rojstno hišo slikarja Božidarja Jakca, nakar smo se odpeljali v Kostanjevico ob Krki in si ogledli Formo vivd, na kateri je bil tudi orjaški kip Matije Gubca. Cilj potovanje je bil Kumrovec, kjer smo si ogledali rojstno hišo tovariša Tita. »Najdlje smo se ustavili ob Titovi zibelki. Službujoči miličnik me je opozoril, da v tem zgodovinskem hramu ni dovoljeno fotografirati,« je zapisal poročevalec. Prvič z vlakom in na morje Vodja naše gospodarsko-propagand-ne službe (zdaj pa ohranjen upokojenec) Drago Beloglavec seje 1976. leta domislil izleta z vlakom. Ideja je vžgala. Ob odhodu z železniške postaje v Murski Soboti je igrala godba na pihala. Več kot pol kilometra dolg vlak je po 350 kilometrih vožnje pripeljal v Koper. »Z vlaka se je množica izletnikov podala na obalo morja. Mnogi so tokrat prvič videli sinji Jadran. Tudi najstarejši potnik 84-letni Franc Bojnec je bil med takimi. Velika luža je marsikaterega presenetila. Mnogi so si namočili noge, za kopanje pa ni bilo časa ...« Obiskali smo tudi tovarno Tomos in tam so nam darovali moped, ki ga je pozneje dobil v žrebanju Z. Matkovič iz Murske Sobote. Potem je vlak odpeljal v Postojno, kjer smo si ogledali jamo in človeško ribico. Vozi me vlak v daljave Resda sta Gorenjska in Primorska od Pomurja najbolj oddaljeni slovenski deželi, vendar le nista v »daljavah«, kot je bila naslovljena reportaža z izleta 1977. leta, ki jo je napisal Slavko Klinar. »Tistega sobotnega jutra se nas je zbralo skoraj 300 (od tega 90 izžrebancev), da bi se skupaj z nami in vrlimi delavci TTG-ja zapeljali v lep majski dan ... Prispeli smo do Bleda. Kdor ni videl bisera Gorenjske, soteske Vintgar, ta se je odločil za ne ravno kratko pot. .Čudovito je bilo,’ so sopihajoč dejali naši trimčkarji.« Z železniške postaje Bled - Jezero je vlak krenil do Nove Gorice, na pogostitev. Nekateri so obiskali tudi italijansko Gorico »Lepo je bilo. Sicer malo naporno. Še bi potovali z Vestnikovim vlakom.« 1200 vestnikovcev v Šaleški dolini »V vseh krajih, skozi katere je peljal Vestnikov vlak, so izletnike pozdravljali domačini. Tako dolgega potniškega vlaka že dolgo ni bilo videti na železniških tirih ...« smo poročali o izletu v 1978. letu. Na železniški postaji v Velenju nas je pozdravila rudarska godba na pihala. V Šoštanju smo si ogledali termoelektrarno. V Mozirju smo bili navdušeni nad ogledom Savinjskega gaja. Za kosilo smo použili enolončnico, potem pa smo bili sila žejni. V dvorani v Velenju, kamor smo se vrnili po ogledu okoliških zanimivostih, je bil bogat zabavni program. Industrijski Kranj in okolica 1979. leta je 1200 vestnikovcev potovalo z vlakom v Kranj in okolico. Na postaji v Kranju nas je pričakal predsednik medo-občinskega sveta SZDL Janez Varl, ki mu je vodja naše GPS v zahvalo izročil prekmurski lončeni vrč. Ogledali smo si tovarne: Iskra Kranj, LTH Škofja Loka, IBI in Peko Tržič, Elan Begunje, čevljarski muzej Radovljica, KŽK Kranj ...Tovarna LTH je podarila zamrzovalno skrinjo, ki jo je potem dobila po žrebanju Jožica Kseneman iz Murske Sobote. »Čeprav so izletniki prišli na vlak iz različnih krajev, so se hitro sprijateljili. Spodbuda zanjo je bila tudi pijača, ki so jo brhke natakarice pridno dobavljale,« smo zapisali. Nepozabni vtisi in nova prijateljstva Tako je naslovil Ludvik Kovač reportažo z izleta 1980. leta, ko smo potovali z Vestnikovim vlakom na Dolenjsko, katerega prestolnica je Novo mesto. Bilo je kar tisoč izletnikov. »V Novem mestu smo si ogledali Industrijo motornih vozil. Prijazni gostitelji so razdelili prospekte in značke ter popeljali na ogled tovarne, kjer izdelujejo avtomobi- N V L A K O1 d C' Iške prikolice. Z avtobusi smo se w na ogled Baze 20 v Kočevskem Poseben magnet Vestnikov^' nikov sta seveda pogostitev in tudi# program. V Novem mestu je bilaPj v športni dvorani. Ob domačem hUj Dodu je nastopil tudi novomeški 1° šperič. Varaždin je lijepi grad Vestnikov! izleti so bili in so P ji: prvo soboto v juniju. Leta 1981 Pa vali 5. septembra, in sicer v Var^B praznoval tisto leto 800-letnico. ključje: tudi izletnikov je bilo 800! P® dolga, saj je vozil vlak do tja le dve staro pokopališče smo videli. Bili si" podjetjih. Tedanji direktor Štefan Di'aV zahvalil gostiteljem in tudi našemu mu organizatorju vlakov Dragu nakar je prevzel »štafetno palico« k Štefanec. Sicer pa je bilo veselo. ker je nastopil varaždinski humoristk® »Vestnikovci smo seveda t^L spremljali člane folklorne skupine , raždinskega magazina, ki so pl®5 zanska kola in zagorske plese ■ : Tisoč Pomurc^ na Koroškem Na izlet na Koroško je P°l znani (zdaj žal že pokojni) harm®11^: van iz Bodonec, ki je svoj meh J-ob odhodu s soboške železniš^) »Velika večina namreč še niJ roške ... Več kot deset avtobus Ji: čakalo vestnikovce na železniški P Ravnah in nas odpeljalo v delovn® ve in bližnjo okolico ...« In kaj smo si ogledali 1982■ veda železarno, rojstno hišo J - Prežihovega Voranca in P0^ njegovo vdovo ... »Pred hotelom Merx na pravili kosilo na prostem. Ta h® . še ni imel toliko gostov. Cel® delal,« sem zapisal v reportaži- Radijska postaja na O izletu 1983. leta sta P1^ , Bavčar in Ludvik Kovač: »Kljub junijski vročini je bl Vestnikovim vlakom razpoloženje pa je poskrbelar staja, ki je delovala na zvočnikov se je kmalu Pr' pesem .vandrovcev’ in tako Je Kamnika...« iS| gOst ,.' prav Presenečeni pa hasoo^.^vade^ip6??mesta pijane. In ?cir,°, za n 6 Slrse9a pomena za k|in nsM centr, PSe?Tisti' ki so bili v ’ So trdilil, da so videli največ zanimivega. Spet drugi, da je bilo najbolj zanimivo v živalskem vrtu pa na gradu, od koder so lahko videli celo mesto ... Verjeti pa kaže tudi skupinam, ki so bile v pivovarni Union, da je bilo najlepše tam -če že ne zaradi drugega, pa zato, ker so se lahko dobro odžejali. »Prijetno je bilo posedeti na mehkih sedežih v prijetno hladni dvorani Cankarjevega doma in opazovati tapiserije jugoslovanskih republik po vsej steni...«se je zapisalo poročevalcu. 1988: V Celje po veselje V Celje po veselje smo reklamirali Vestnikov vlak ’88. Reportažo o njem je pripravila Silva Eory in v uvodu zapisala: »To je moj prvi vlak. Ob pogledu na množico, ki se zbira na soboški železniški postaji, se sprašujem, kaj je tisto, kar žene toliko Pomurcev na tradicionalni izlet. Dan je sončen. V našem vagonu je že veliko veselih mladih obrazov, kar pa ni naključje, saj je to disko na kolesih ...« Da, tisto leto je bil v vlakovni kompoziciji poseben vagon, ki smo ga namenili mladim. Tam je bila glasba samo zanje. Sicer pa smo potovali v Celje. Plesalo in pilo se je v dvorani Golovec. Potnica Marija Škraban iz Strukovec je povedala: »Na izletu sem skupaj z možem Štefanom in vnukom. To je moje 12. potovanje. Bilo je lepo.« Po tirih in vodi med ljudstvo O. K. je moralo biti tudi 1989. leta, ko je 800 izletnikov obiskalo Gorenjsko. »Na železniški postaji Lesce - Bled nas je pozdravila godba na pihala, prisluhnili smo nagovoru gostitelja ... Posedli smo se v avtubuse in odpeljali na ogled Krope in tamkajšnjega kovaškega muzeja, čebelarskega muzeja v Radovljici, Šivčeve hiše na Linhartovem trgu in tako smo spoznali arhitekturo 16. stoletja ... Bili smo v muzeju talcev na Begunjah, v tovarni Almira v Radovljici, na kmetijski farmi na Poljčah, občudovali smo lepote Blejskega jezera in otočka iz .ptičje perspektive’ - z blejskega gradu.« Tako sem zapisal v reportaži in nadaljeval: »No, za kaj takega pa vestniko-vci nismo, saj smo zelo miroljubni. Pomirjevalno pa je deloval tudi obisk v Marijini baziliki na Brezju.« Vestnikov vlak -za špas na Kras O Vestnikovem vlaku 1990. leta je potnik Štefan Železen iz Bodonec izjavil: »Špasa je bilo kar precej.« Končna postaja vlaka je bila Sežana, od tam pa smo se zapeljali z avtobusi na zanimive »destinacije«. V Lipici smo si seveda ogledali konje lipicance, v kraški pr-šutarni smo pokusili pršut, v Vilenici smo šli v kraško jamo in občudovali nenavadno oblikovane stalagmite, stalaktite in »zavese«. Zlasti starejši, ki so bili prvič v pod zemskem svetu, so imeli pozneje o čem pripovedovati. Na izletu smo si ogledali botanični vrt. V Štanjelu smo občudovali stare stavbe in tudi kontraste: zelenje in kamen (skale). Naša tedanja referentka v naročniški službi Erika Hertl je bila na trnih, ali bo z vlakom in potniki vse v redu. Slavje kot ga še ni bilo Z izleta 1991. leta smo poročali kar trije: Bernarda B. Peček, Geza Grabar in Štefan Sobočan, fotografirala je Nataša Juhnov. »V Zasavje na slavje je bil moto letošnjega izleta. Pred nami je bil zanimiv in lep dan, ki se ne ponavlja pogosto. Ravninski svet ob Muri se je vse bolj oddaljeval. Prišli so prvi hribčki, prišle so Slovenske gorice, Haloze, Celjska kotlina ... In prišlo je Zasavje. Svet, stisnjen v ozki dolini, je bil naš letošnji cilj.« Na tem izletu smo obiskali rudnik premoga Trbovlje. Nekateri potniki so se na zasavski Sveti gori udeležili verskega obreda, s Čebin so videli po sabo vse Zasavje »Meni je bil izlet še posebej všeč, ker sem videla in čuia peti Božidarja Wolfanda - Wolfa,« je povedala najstnica Danica Ci-gula iz Vučje vasi. Izlet na najvišjo točko »Rajanje na nadmorski višini več kot 700 metrov!« sem zapisal z velikimi črkami o izletu 1992. leta na Vrhniko, kjer se je rodil 1876. leta Ivan Cankar. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo, mesto, cerkev Svete trojice, dolino Pekel in slapove, dva izvira Ljubljanice, nekdanji grad, v katerem so živeli pozneje beli menihi, zdaj pa je tam tehnični muzej Slovenije ... Odpeljali smo se v zimsko rekreacijsko središče Ulovka, ki je na nadmorski višini 700 metrov, kjer je bil končni cilj potovanja. Tam so samo za nas postavili šotor, ki so si ga šli izposodit v Avstrijo. S streho je bilo vse v redu, gostinci pa so se ušteli in za nekaj deset ljudi je zmanjkalo hrane. Pesem pa je donela tudi na vlaku, ko smo se vračali domov. Zelo živo pa je bilo tudi v okrepčevalnici na vlaku. Nekateri so se celo »nacejali.« Vožnja z žičnico 1.590 metrov visoko Vestnikov vlak ’93 se je ustavil v Šmartnem ob Paki, kjer nam je tamkajšnja KS pripravila prisrčno dobrodošlico: pozdravni nagovor predsednika, venček ljudskih plesov, nastop okteta, pogostitev z domačimi kruhki in tekočim okrepčilom. Od tam smo se odpeljali z avtobusi v park slovenskih vrtnarjev - Savinjski gaj. V Nazarjah smo obiskali tovarno gospodinjskih aparatov, potem pa krenili v turistično rekreacijsko središče Golte nad Mozirjem, kjer se je velika večina popeljala z žičnico na 1.590 metrov visoko planino. Potem smo se peljali po ne ravno široki cesti ob Savinji v Solčavo. Tam smo si tudi ogledali cerkev Marije Snežne. Nekaj potnikov pa se je zapeljalo z avtobusom v Logarsko dolino. Morje je res slano Zanimanje za Vestnikov izlet v 1994. letu, ko smo se odločili za potovanje na morje, je bilo izredno. Samo iz Gerlinec se je prijavilo 70 potnikov! Z izleta je poročal Jožef Graj: »Ko se je ustavil vlak na železniški postaji v Kopru, nas je tamkaj čakalo 17 avtobusov, s katerimi smo se popeljali na ogled morja in obmorskih značilnosti. Ni bilo malo takih, ki so prvič videli morje. Nekateri so ga želeli tudi pokusiti in ugotovili so, da je zares slano. Med takimi je bila tudi 73-letna Helena Novak iz Sela, ki ni in ni mogla verjeti, daje morje res tako lepo; da ni videti konca vodne ,mlake’, da po njem plujejo tako velike ladje ...« Naš poročevalec je še zapisal, da je pri kosilu, ki je bilo v hotelu, nekoliko ponagajal dež no, vseeno pa bi lahko rekli, da je bilo potovanje z Vestnikovim vlakom na morje - prijetno doživetje. 24 ur na železniški cesti Prijetno doživetje pa je bilo tudi potovanje v juniju 1995. letu, dasiravno smo bili na »železniški cesti« 24. ur. S soboške železniške postaje smo krenili ob 3.45, vrnili pa smo se (v neddljo) ob 2.30. Cilj: Nova Gorica in okolica. Bili smo na romarski Sveti gori, kjer so sezidali 1544. leta znamenito Marijino cerkev, s čimer je bila uresničena (kot pravi legenda) Marijina želja, izrečena pastirici, naj zgradijo na tem mestu božji hram. Škoda, daje prav tedaj lilo kot iz škafa in smo bili od lep razgled po okolici. V Dobravi v Goriških brdih smo pokusili vino in češnje. Imeli so praznik češenj. V razvpiti igralnici Perla v Novi Gorici, ko smo se znašli v zemeljskih nebesih, pa smo imeli kaj videti. Zapisal sem: »Tisti, ki smo mislili, da v ta .posvečeni’ prostor smejo priti le milijonarji, smo bili v zmoti: po plačilu ustrezne vstopnine lahko vstopi vsakdo, od njegove volje in denarnih zmožnosti pa je odvisno, koliko bo porabil...« In koliko smo potrošili na izletu? Nekateri več, drugi manj. Z nami tudi Porabski Slovenci V Vestnikov vlak 1996. leta je prisedla tudi skupina Porabskih Slovencev, Potovali smo (kdo ve, kolikič!) na Gorenjsko. Vlak je ustavil v Lescah, nato pa smo se z avtobusi odpeljali do vznožja skakalnice Planica pri Kranjski Gori. Obisk blejskega gra du in razgled ter seveda tudi otočka s cerkvijo je bil enkraten. Izleta sta se udeležila tudi Janez in Irena Bratuša z Aženskega Vrha. Tistega leta sta pismonošu še posebej naročila, naj ja pride »kasirat« naročnino za Vestnik, saj sta upala, da bosta izžrebana. Kakšna sreča: bila sta izžrebana! Ribica in vitez Erazem 1997 . leta je peljal Vestnikov vlak v Postojno, da bi si naši bralci ogledali znamenito Jamo in še kaj, na primer Predjamski grad. In to so tudi storili. Videli smo čudežno človeško ribico. Potem smo se peljali na ogled Predjamskega gradu, ki »visi« sredi 123 metrov visoke stene, v njem pa je prebival (seveda ne v času obiska vestnikovcev) vitez Erazem. Splošno ljudsko veselje in pozno kosilo je bilo v hotelu v Postojni. Bila je dana možnost nakupa spominkov, čeprav je bilo sobotno popoldne. Na vlaku smo seveda kramljali o marsičem, tudi stalagmitih in stalaktitih, ko pa si marsikdo ne more zapomniti, kateri ležijo in kateri visijo, zato ponovimo: prvi so viseči, drugi pa stoječi kapniki. Ne!!! Obratno! Spet na slovensko morje V letu 1998 smo potovali v Portorož, da bi bili tisti, ki ne dopustujejo na obali, vsaj en dan »na morju.« In res so bili. No, ne ravno ves dan, ampak od 9.50 do 19. ure, ko je vlak odpeljal iz Kopra. Kar dovolj časa, da si nekateri niso le namočili nog v slani vodi, ampak so se celo nekaj ur kopali. Bili so celo taki, ki so zaradi kopanja »prešpricali« izdatno (in že plačano) kosilo. Obiskali smo tudi zdravilišče v Strunjanu pa oljarno, kjer stiskajo olive zaradi pridobivanja olivnega olja. Kosilo je bilo v hotelu Riviera in goste je pozdravila šefica hotela Irena, ki ima korenine v Prekmurju, zato je naenkrat »prešaltala« iz knjižne slovenščine v prekmurščino. Direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota Irma Benko se je javno zahvalila trem nekdanjim članom kolektiva: Dragu Beloglavcu, ki si je pred 25 leti »izmislil« Vestnikov vlak, Frančku Štefancu, ki je z delom nadaljeval, a je zdaj že dve leti upokojenec, in Eriki Hertl, ki je bila vrsto let na čelu naročniške službe (in vsako leto sodelovala pri organiziranju izletov. Čar lanskega izleta pa je bil tudi ogled osmih vojnih ladij, ki so v sestavu Nata, a so zaplule na obisk v slovenske morske vode. Vestnikov vlak v letu 1999 Seveda bo tudi letos peljal. Ta hip se še nismo odločili, kam. Bo pa tudi tokrat prijetno. Drugače tudi ne more biti, ko pa na izlet ne gremo zato, da bi se kislo držali, ampak, da se družimo in nam je lepo. 54 18. februar 1999, ŠPORTNI PEČAT MINULIH Vesnikov izbor PETDESETIH LE Športno uredništvo Vestnika se je leta 1961 prvič odločilo za izbor športnikov Pomurja med svojimi bralci z namenom, dati priznanja tistim športnikom v pokrajini ob Muri, ki dosegajo največje rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Športniki Pomurja po izboru Vestnika (1961-1998) Prvi poizkusi pa se kljub velikemu odmevu v javnosti v uredništvu niso nadaljevali. Šele leta 1965 so se v uredništvu ponovno odločili za izbor pomurskih športnikov in športnic ter tradicijo ohhranili vse do danes. Tako je bilo doslej organiziranih 35. jubilejnih izborov športnikov, športnic in športnih kolektiv Pomurja. Ta laskavi naslov si je največkrat pridobila kegljavka Ma-rika Kardinar iz Dobrovnika, ki je bila kar desetkrat izbrana za najboljšo športnico Pomurja (od tega leta 1987 kot najboljša športnica, ki tekmuje zunaj Pomurja). Med športniki pa je največ pomurskih naslovov osvojil namiznoteniški igralec Sobote Jože Žekš, ki je bil štirikrat izbran za športnika Pomurja. Ernest Pintarič iz Šalamenec govori o zbiranju naročnikov. (Foto: JZ) Ljudski glas v vsako vas »Ko je pred petdesetimi leti, natanko 18. feb. 1953,« pripoveduje g. Pintarič, »izšla prva številka Glasila OF obmurskih krajev, sem bil zaposlen pri KLO Šalamenci. Takrat me je doletela dolžnost in čast, da sem zbiral naročnike za Ljudski glas. Bili so težki časi, ki ga povojne generacije težko razumejo. Bila je revščina, vsesplošno pomanjkanje hrane, obleke, obutve. Nismo imeli elektrike, tu pa tam kakšen radio na baterije, zelo malo časopisov. Bilo je tretje leto prve in tudi zadnje petletke po sovjetskem vzoru. Spor med Titom in Stalinom je dosegel vrhunec, zato je bil junija 1948 sklican V. kongres KPJ, ki je zavrnil vse Stalinove očitke, hkrati pa je tov. B. Kidrič kljub vsesplošni krizi predlagal »boj za socializem z lastnimi silami in s Titom naprej«. Da ne bi preveč izzvali Stalina, ki je grozil, da bo kar z mezincem odpihnil Tita, smo začeli intenzivno graditi zadružne domove; vasi so kar tekmovale, katera bo imela večjega, hkrati pa so se ustanavljali kolhozi. Precej težav je imel predsednik puconskega kolhoza Zeleno polje, sicer nekdanji Demosov poslanec g. Karel Franko, saj brigadirji niso upoštevali njegovih navodil. Močno se je povečala tudi obvezna oddaja živil, ki je zaradi pomanjkanja prerasla v pravo nasilje, saj so aktivisti kmetu, ki ni izpolnil obveze, odgnali tudi zadnjo kravo ter odvzeli zadnje vreče pšenice. Čeprav je Ljudski glas izhajal vsak teden le na štirih straneh, je seznanjal delovne ljudi Pomurja z vsemi takrat aktualnimi vprašanji. Sam sem zbral prrecej naročnikov in ga nekaj časa dobival brezplačno; danes izhaja Vestnik na 32 straneh in prav gotovo sodi v vsako hišo.« 1961- 1. Feri Maučec (nogomet) 2. Oto Žunec (atletika) 3. Miro Sterežaj (kegljanje) 1965 - 1. Aleš Mrzel (motociklizem) 2. Miro Steržaj (kegljanje) 3. Miša Pfeifer (atletika) 1966- 1. Jože Žekš (nam. tenis) 2. Zelko Suzana (atletika) 3. Tibor Šimonka (nam. tenis) 1967 - 1. Jože Žekš (nam. tenis) 2. Vladidmir Kukanja (nogomet) 3. Miša Pfeifer (atletika) 1968- 1. Miro Steržaj (kegljanje) 2. Jože Žekš (nam. tenis) 3. Bojan Lebar (nam. tenis) 1. Miša Pfeifer (atletika) 2. Diana Škoberne (atletika) 3. Mira Kološa (nam. teniš) 1969 - 1. Jože Žekš (nam. tenis) 2. Edi Berden (motociklizem) 3. Milan Koblencer (nogomet) 1. Diana Škoberne (atletika) 2. Tanja Bavčar (nam. tenis) 3. Silva Zadravec (rokomet) 1970 - 1. Jože Žekš (nam. tenis) 2. Edi Berden (motociklizem) 3. Željko Kranjc (nogomet) 1. Ivanka Šormaz (košarka) 2. Lidija Kuzmič (atletika) 3. Marija vrdoljak (rokomet) 1971 - 1. Edi Berden (motociklizem) 2. Milan Balek (atletika) 3. Brane Klun (rokomet) 1. Ivanka Šormaz (košarka) 2. Tanja Bavčar (anm. tenis) 3. Lidija Kuzmič (atletika) 1972 - 1. Zoran Cirkvenčič (nogomet) 2. Brane Klun (rokomet) 3. Milan Balek (atletika) 1. Ivanka Šormaz (košarka) 2. Lidija Kuzmič (atletika) 3. Tanja Bavčar (nam. tenis) 1973 - 1, Igor Vinčec (nam. tenis) 2. Marjan Gumilar (nam. tenis) 3. Jože Kavaš (kolesarstvo) 1. Tanja Murmajer (šah) 2. Nada Kerčmar (kegljanje) 3. Tanja Bavčar (nam. tenis) 1974 - 1. Igor Vinčec (nam. tenis) 2. Ivan Šafarič (padalstvo) 3. Karel Gaber (motociklizem) 1. Ida Sabo (kegljanje) 2. Milena Jerebic (rokomet) 3. Ivanka Šormaz (košarka) 1975 - 1. Ivan Šafarič (padalstvo) 2. Igor Vinčec (nam. tenis) 3. Brane Klun (rokomet) 1. Marica Varga (kegljanje) 2. Slavica Šlibar (badminton) 3. Vera Škraban (atletika) 1976 - 1. Vlado Kocuvan (spidvej) 2. Igor Peternel (atletika) 3. Boris Horvat (nam. tenis) 1. Vera Škraban (atletika) 2. Ida Sabo (kegljanje) 3. Anica Hozjan (atletika) 1977 - 1. Igor Peternel (atletika) 2. Boris Horvat (nam. tenis) 3. Vojko Mecilošek (judo) 1. Zdenka Glažar (padalstvo) 2. Zdenka Benko (košarka) 3. Tatjana Murmajer (šah) 1978 - 1. Štefan Kovač (nam. tenis) 2. Vojko Mecilošek Oudo) 3. Miro Steržaj (kegljanje) 1. Martina Belci (judo) 2. Tatjana Murmajer (šah) 3. Zdenka Benko (košarka) 1979 - 1. Miro Steržaj (kegljanje) 2. Štefan Kovač (nam. tenis) 3. Danilo Ivančič (kolesarstvo) 1. Zdenka Benko (košarka) 2. Slavica Šlibar (badminton) 3. Joža Horvat Oudo) 1980 - 1. Štefan Varga (kajak) 2. Štefan Kovač (nam. tenis) 3. Miro Steržaj (kegljanje) 1. Greta Kardoš (košarka) 2. Jože Horvat (judo) 3. Majda Kovač (šah) Marika Kardinar - dobitnica Bloudkove nagrade (1992) za vrhunske dosežke v kegljanju. 1981 - 1. Andrej Halas (rokoborba) 2. Vlado Kocuvan (spidvej) 3. Marko Slavič st. (kasaštvo) 1. Milica Šinko (strelstvo) 2. Alenka Žitek (košarka) 3. Anica Hozjan (rokomet) 1982 - 1. Vinko Apšner (judo) 2. Alojz Slavič (kasaštvo) 3. Vito Šiftar (atletika) 1. Slavica Mlinarič (rokomet) 2. Joža Horvat (judo) 3. Nadja Koren (košarka) 1983 - 1. Franc Podlesek (rokoborba) 2. Alojz Slavič (kasaštvo) 3. Milan Balek (atletika) 1. Anica Utroša (rokomet) 2. Alenka Žitek (košarka) 3. Edita Banfi (atletika) 1984 - 1. Milan Balek (atletika) 2. Albert Kocmut (spidvej) 3. Darij Šemen (judo) 1. Brigita Čavužič (šah) 2. Terezijo Horvat (rokomet) 3. Edita Banfi (atletika) 1985- 1. Vito Šiftar (atletika) 2. Branko Puhar (kasaštvo) 3. Miran Marič in Niko Horvat (Kanu) 1. Marina Šiško (košarka) 2. Edita.Banfi (atletika) 3. Renata Bačvič (rokomet) 1986 - 1. Franc Podlesek (rokoborba) 2. Štefan Varga (kajak) 3. Janez Štefanec (avtomobilizem) 1. Marika Kardinar (kegljanje) 2. Brigita Čavužič (šah) 3. Breda Koren (badminton) 1987 - 1. Artur Horvat (spidvej) 2. Miro Matjašec (šp. ribolov) 3. Marko Slavič (kasaštvo) 1. Manuela Pergar (atletika) 2. Tatjana Rajnar Gudo) 3. Brigita Čavužič (šah) 1988 - 1. Rudi Kocmut (atletika) 2. Drago Pertoci (strelstvo) 3. Artur Horvat (spidvej) 1. Marija Števanec (atletika) 2. Manuela Pergar (atletika) 3. Melita Balek (karate) 1989 - 1. Štefan Varga (kajak) 2. Štefan Cigan (šah) 3. Artur Horvat (spidvej) 1. Marija Števanec (atletika) 2. Simona Nemec Oudo) 3. Sandra Fujs Oudo) 1990 - 1. Hary Steržaj (kegljanje) 2. Rudi Kocmut (atletika) 3. Milan Balek (atletika) 1. Marika Kardinar (kegljanje) 2. Marija Števanec (atletika) 3. Manuela Pergar (atletika) 1991 - 1. Marko Slavič (kasaštvo) 2. Milan Balek (atletika) 3. Rade Bačič (rokoborba) 1. Gabika Bočkaj (karate) 2. Marika Kardinar (kegljanje) 3. Marija Števanec (atletika) 1992 - 1. Hary Steržaj (kegljanje) 2. Boštjan Kampuš (motokros) 3. Iztok Horvat (kanu) 1. Marika Kardinar (kegljanje) 2. Marija Števanec (atletika) 3. Martina Marič (šah) Najboljši športniki Pomurja po prvem izboru Vestnika leta 1961. Od leve proti desni: Steržaj - kegljač 1810 točk (3. mesto), Oto Žunec - atlet, 1980 točk (2. mesto), E’ Titan - košarkar in hokejist, 1501 točk (4. mesto), Karel Glažar - dobitnik prve nag 2.000 dinarjev med anketiranci, Feri Maučec - nogomet, 2507 točk (1. mesto). Miro Steržaj - prvi dobitnik Bloudkove nagrade iz Pomurja (1968) za vrhunske dosežke v kegljanju. 1993 - 1. Damjan Špur (atletika) 2. Štefan Kovač (nam. tenis) 3. Hary Steržaj (kegljanje) 1. Marika Kardinar (kegljan je) 2. Marija Števanec (atletika) 3. Barbara Berden (atletika) 1994 - 1. Borut Horvat (kanu) 2. Hary Steržaj (kegljanje) 3. Štefan Škaper (nogomet) 1. Marika Kardinar (kegljanje) 2. Barbara Berden (atletika) 3. Lea Števanec (šah) 1995 - 1. Borut Horvat (kanu) 2. Marko Slavič (kasaštvo) 3. Hary Steržaj (kegljanje) 1. Marika Kardinar (kegljanje) 2. Barbara Berden (atletika) 3. Sonja Roman (atletika) 1996 - 1. Borut Horvat (kanu) 2. Hary Steržaj (kegljanje) 3. Marko Slavič (kasaštvo) 1. Marika Kardinar (kegljanje) 2. Sonja Roman (atletika) 3. Manuela Rudolf (strelstvo) 1997 - 1. Marko Slavič (kasaštvo) 2. Hary Steržaj (kegljanje) 3. Borut Horvat (kanu) 1. Marika Kardinar (kegljanje) 2. Sonja Roman (atletika) 3. Manuela Rudolf (strelstvo) 1998 - 1. Marko Slavič (kasaštvo) 2. Robi Markoja (strelstvo) 3. Dejan Nemec (nogomet) 1. Marika Kardinar (kegljanje) 2. Sonja Roman (atletika) 3. Manuela Rudolf (strelstvo) Športni kolektivi Pomurja (1974-1998) Za izbor najboljših športnikov kolektivov Pomurja so se v športnem uredništvo odločili nekoliko kasneje kot za izbor športnikov. Tako je bilo doslej 25 izborov. Za najboljša športna kolektiva v Pomurja sta bila doslej izbrana Namiznoteniški klub Sobota - sedemkrat in Nogometni klub Mura M. Sobota - šestkrat. 1974- NTK Sobota 1975- NTK Sobota 1976 - AMD Gornja Radgona 1977- NTK Sobota 1978 - NTK Sobota 1979- NTK Sobota 1980- AMDVarstroj 1981 - AMD Gornja Radgona 1982 - Konjeniški Klub Ljutomer 1983 - BD Mura Krog 1984 - ŠD Pomurje MS 1985 - Konjeniški klub Ljutomer 1986 - BD Mura Krog 1987 - AMD Lendava 1988 - ŠD Tišina 1989 - AMD Lendava 1990- NTK Sobota 1991 - NTK Sobota 1992 - NK Mura MS 1993 - NTKArcontGR 1994- NK Mura MS 1995- NK Mura MS 1996- NK Mura MS 1997 - NK Mura MS 1998- NK Mura MS Bloudkova priznanja (1965-1998) Bloudkova priznanja - nagrade kete so največja športna priznanja v $ niji. Teh so bili deležni tudi pomurski šj niki, športnice in športni kolktivi. Bl®^ ve nagrade je prejelo pet, Bloudkov® kete pa 35 posameznikov, klubov in0 nizacij. Bloudkove nagrade 1968 - Miro Steržaj iz Ljutomera 1973 - Jože Vild iz Murske Sobote 1977 - Konjeniški klub Ljutomer 1992 - Marika Kardinar iz Dobrovnika j 1996 - Tone Praček iz Murske Sobot® Bloudkove plakete 1965 - Evgen Titan iz Murske Sobot® j 1966 - Ljerka Zemljič iz Ljutomera 1967 - Ferdo Pihler iz Murske Sobo*® j 1968 - Tonček Žnidarič iz Radenec - ŠŠD Enotnost iz Murske Sob®'e j 1972 - Franc Flegar iz Murske Sobot® j - Krajevna skupnost M. Sobot® I 1974 - Irena Pevec iz Gornja Radg0®®1 - Henrik Hakl iz Murske Sobot® j 1975 - Ciril Tručl iz Murske Sobote 3 1976 - Peter Juteršnik iz Murske Sob® 1977 - Tone Pevec iz Gornje Radg0®.^ - Kolesarski klub Pomurje iz B®® j 1978 - Tone Praček iz Murske Sobot® I - Vili Sekereš iz Lendave 1979 - Krajevna skupnost Lipovci 1980 - Ludvik Lebar iz Lendave - Krajevna skupnost Bakovci 1981 - Mirko Unger iz Moravskih T°P - Viktor Pelc iz Gornje Radg°ne(e 1981 - Ciril Klanjšček iz Murske Sob® - Ivan Peršak iz Ljutomera 1983 - Tonček Kos iz Murske Sob®*® 1986 - Marika Kardinar iz Doborvn^3 - Dušan Jenko iz Rakičana 1988 - Jože Šumak, dr. iz Ljutomer 1990 - Rudi Kocmut iz Gornje Radb® 1991 - Vlado Škof iz Gornje Radg°n 1992 - Hary Steržaj iz Ljutomera - Iztok Horvat iz Kroga - Feri Maučec iz Beltinec 1995 - Brane Klun iz Gornje Radg°® 1996 - Borut Horvat iz Kroga 1998 - Boštjan Vogrinčič iz M. Sob® - Drago Potočnik iz Radene® JBWK, Ig. februar 1999 55 g SKOK ODBOJKE V REVOLUCIJO 1 Od igranja na dežju do novih pravil Pričujoči zapis je nastal 5. septembra 1952 v Obmorskem tedniku, turnir Pa je bil organiziran v soboto, 30. avgusta 1952, v okviru prireditve, imenovane Prekmurski teden. Zanimivo je, da so med takratnimi osmimi Moštvi na turnirju nastopale tudi ekipe Uprave državne varnosti, Korpusa narodne odbrane Jugoslavije (obmejne enote), sindikalne podružnice Narodne banke in Mestnega ljudskega odbora, ki bi se nam danes zdele »malo čudne«, takrat pa s° bile značilnost vsesplošnega razpoloženja. ODBOJKA Kakor smo ie omenili je, sodelovalo v »obojo popoldne at odboJkaMrem turnirja osem ekip, in to: TVD ,.Partizan" Sobota, Beltinci, Rakičan In Ttltaa, UDV, KROJ ter stnd. podr. Narodne tenke In MLO. V prvi tekmi eta »e srečal! moHvf „P«ttaaa" Sobota tn Tišina, Čeprav to odbojkarji Tičtao po« kazali solidno znanje, se niso mogli napefco sope-Stavljatl razpoloženim Sobočanom, k! ao srečanje odločili v svojo korist z rezultatom 2:0 (15:5, 15:«). Pri TU Drvarič in drugi. Vzpon soboške moške odbojke pa se z^atter. Vkk°l°vici osemdesetih let, veliko delaje opravil predvsem Sini sla^11 devetdesen^U Sm° d°km možnost za razvoj tega športa in na in re°rean 'yeP^k1 uvrstitev v drugo slovensko ligo, po razpadu Jugo-je v Zadt‘'?e le,i,novanja pa v prvo državno ligo. To pomeni, daje 9 poziciiiSmih letih vedno vPwi Vvseh sezonah, razen prve, denarne^ oljkarskega vrha. Morda sta prihod tujcev Stavh 'ahko uvrš^ e\eSU SosP°darskih firm pripeljala do tega, da se soboška Oarju a ob bok ravenskemu Fužinarju, Salonitu, mariborskemu b in gospodarstva še boljša kot doslej, ima ta šport eniji kot Evropada dostojnoprezentira mesto in občino tako ' I ■ temeljni pogoj za to pa je denar, denar, denar.« 3 : 1. Da je bila tekma privlačna, dokazujejo številni gledalci, ki so ostali do kraja ob mladincih, kljub hudemu nalivu ...« Treba je namreč vedeti, da so se odbojkarske tekme tistega časa najpogosteje igrale na prostem, tako da je igralce in gledalce ob začetku jeseni večkrat presenetilo slabo vreme. Škoda je, da v časopisu pod takratnimi športnimi poročili z odbojkarskih (pa tudi drugih) srečanj ne najdemo imen avtorjev. Glavni razlog je v tem, da domači tednik takrat še ni imel stalnega športnega novinarja, zato so poročila pošiljali .v glavnem odborniki, športni aktivisti in tajniki določenih skupnosti. Tako lahko sklepamo, da je bilo od leta 1949 dalje, ko je začel izhajati Ljudski glas, predhodnik današnjega Vestnika, v časopisu zabeleženih mnogo manj odbojkarskih srečanj, kot jih je bilo v resnici odigranih. (Ne smemo pozabiti, da se je odbojka v Sloveniji začela igrati že leta 1924 - v Mariboru, do leta 1931 pa je bila uveljavljena že tudi v Murski Soboti. Kogar zanima, lahko najde največ informacij v knjigi Hermana Šticla Odbojka v Pomurju - Začetek, razvoj in dosežki, ki je izšla leta 1993 pri Športni zvezi Murska Sobota.)' Drugače pa so mladi igrali odbojko ob različnih svečanostih in spominskih dnevih, po šolah, pri vojakih in na počitniških kolonijah. Je pa bilo v časopisju v letih 1949 - 1952 pogostokrat poudarjeno, da se kmečka in delavska mladina premalo zanima za telesno vzgojo in šport, zato naj bi jo športni funkcionarji nekako načrtno poskušali navdušiti za šport oziroma posredno tudi za igranje odbojke. Velik premik so pomenile ustanovitve Telesnovzgojnih društev Partizan, ki so leta 1952 nastala na osnovah Telovadnih društev. Ob koncu prve polovice petdesetih pa se je odbojka pošteno »razmahnila« in tudi zapisov je bilo v našem časopisu vedno več. Poglejte samo, kakšen bogat DAN ŠPORTA ŠD ,,SOBOTE* SPORED: Sobota, 8. avgusta: ob 15. uri: Plavalni dvoboj in waterpolo tekma med Plavalno sekcijo TVD Partizan-Sobota In PK Celje. Tekmovanje v Mestnem kopališču. ob 17. uri: Odbojka, predtekmovanje ob 20. uri: Finale tekmovanja v odbojki, nočna tekma pod lučmi ob'21. url: Boks; ekshibicijski dvoboj med BK Železničar in BK Branik iz Maribora. V dvo-boju sodeluje 9 prvakov Slove nije. Vse prireditve bodo na stadionu SD Sobote. Nedelja, 9. avgusta: ob 5. uri: Budnica po ulicah Murske Sobote ob 8. uri: Povorka vseh sodelujočih športpikov ob 9. uri: Kolesarske dirke po ulicah Murske Sobote ob 10. uri: na vrtu hotela »Zvezda« — šahovski moštveni brzo-turnir; V kegljišču gostilne Varga — kegljaška tekmovanja; ha stadionu SD Sobote — začetek lahkoatletskih tekmovanj ob 11.30: na stadionu SD Sobote — predaja diplom ustanovnim članom SD Sobote ob 13. uri: v mestnem kopališču — nadaljevanje plavalnega dvoboja — TVD Partizan Sobota . PK Celje ob 15. uri: na stadionu SD Sobote — začetek nogometnih tekem: pionirji, mladina in za zaključek mednarodna nogometna tekma med reprezentanco Prekmurja in nogometnim klubom iz Avstrije Po končanih športnih prireditva h v soboto tn nedeljo prosta zabava na stadionu SD Sobote. program (ki bi mu lahko zavidali tudi danes) se je pripravil ob dnevu športa Športnega društva Sobota. Že naslednji teden je o tem izšel zapis, ki gaje pripravil Štefan Dervarič, pojavila pa se je tudi ena prvih fotografij igranja odbojke v Obmurskem tedniku, kakor se je imenoval časopis leta 1953. Odbojka pa je začela vedno bolj zasedati naše časopisne strani takrat, ko je nastala organizirana moška odbojkarska ekipa Partizana Murska Sobota, ki se je vključila v ligaško tekmovanje. Celostno pisanje o odbojkarskih tekmah, tudi z vedno več fotografijami, se je -v. r tako enakomerno nadaljevalo, kakor se je tudi vedno bolj razvijal odbojkarski šport v Pomurju, še posebno v Murski Soboti. Rečemo lahko, daje odbojka v naši prestolnici doživela največ sprememb tako poimensko, kakovostno, funkcionalno in tudi sistemsko, saj je odbojkarski klub Pomgrad letošnjega januarja svoje mednarodno srečanje v osmini finala za pokal CEV proti Rigi odigral že po novih pravilih, ko se večina nizov igra do 25 točk, ki so ena najbolj revolucionarnih sprememb v kateremkoli športu nasploh. 56 18. februar 1999, ■m BI KDO ZAMENJAL »TIPKAČ« Z RAČUNALNIKOM? NE g UJ I— >09 50-letnica Vestnika, ki je začel izhajati v prvih povojnih letih, ko s(m)o marsikaj počeli ročno ali s primitivnimi delovnimi pripomočki, je priložnost, da obudimo spomin na obdobje, ko je bila tiskarska tehnika še močno gutemberška. Prav pa je tudi, da v poljudni obliki predstavimo, kako nastaja časopis danes - v času računalništva, digitalizacije... PODOBE IZ SPOMINA Elza Ros je shranila Vestnika, ki sta poročala o štafeti in Titovi smrti. Zvesta bralka z Gorenjskega Ob Vestnikovem jubileju se oglašam z Gorenjskega - iz Lesc, kjer živiva z možem Jankon. On je še v službi in dela v pekami, jaz (Elza) pa sem že upokojenka. Nekaj let sem bila kuharica, nazadnje pa sem delala v Iskrinem obratu v Otočah. Imava dva otroka: hčerko in sina, ki pa sta si že ustvarila družini. Jaz sem sicer Ljutomerčanka, mož pa je doma iz Ključarovec. V mladih letih sva odšla iz rodne Prlekije, toda vezi s svetom ob Muri nisva prekinila: nekajkrat gremo na obisk k sorodnikom, vsak teden pa nas obišče Vestnik, v katerem najrajši prebirava prispevke o življenju in delu ljudi iz najinih rojstnih krajev. Nekaj časopisov imava tudi shranjenih. V dokaz prilagam fotografijo. V rokah držim Vestnik z datumom 8. maj 1980, ki piše o smrti Josipa Broza Tita, in Vestnik z dne 23. maja 1980, v katerem piše o štafeti in dnevu mladosti. Vse vas lepo pozdravljam in čestitam ob jubileju. Od ročne stavnice do digitalnega zapisa Vestnik tiskamo v tiskarni SET v Vevčah pri Ljubljani. Tam tekst s filmov preslikajo na svinčene plošče, te pa potem pritrdijo na valje in poženejo tiskarski stroj. Preden pridejo iz ofsetnega tiskarskega stroja dobro natisnjeni izvodi, mora »mašina« nekaj časa teči. Nekoč so v tiskarni prepisovali novinarske tekste na tem stavnem stroju. Svinčene vrstice so potem zložili v članek, reportažo... Naslove pa so sestavili povsem ročno iz večjih kovinskih črk. Tekst iz kovinskih črk Vrsto let smo tiskali Ljudski glas in druge predhodnike današnjega Vestnika v tiskarnah v Mariboru in Murski Soboti. Novinarske tekste, napisane na običajnem starem pisalnem stroju, so tam prepisovali na stavnem stroju, v katerem so nastajale oziroma se vlivale svinčene vrstice, ki so jih potem v okvirju zložili skupaj v določeno poročilo, članek, reportažo, intervju ... Gre za tako imenovani strojni stavek. Iz fotografij pa so najprej naredili film, ki so ga nato »prefotografirali« na klišeje, potem pa dali v tekočino, ki je »izjedkala« podobo s filma oziroma fotografije. Klišeje s posnetki fotografij so nato zložili med članke, naslove pa so stavci povsem ročno sestavljali iz kovinskih črk, ki so bile seveda za večkratno uporabo, medtem ko so svinčene stolpce po uporabi pretopili v ploščice, pozneje pa so jih spet uporabili kot surovino v stavnem stroju. Temu tiskovnemu postopku pravimo tisk z izbokline. Tedaj smo tiskali na zaklopnih tiskarskih strojih. To je bilo pionirsko tehnično nastajanje časopisa. Papirnata stran časopisa Tiskarska tehnologija je napredovala in prešli smo na rotacijski tisk. Članke so v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani (pozneje pa v tiskarni Mariborskega tiska v Murski Soboti) prepisali z elektronskimi stroji, nakar so jih presneli na poseben papirnat trak z role. Korektor jih je pregledal iz zaznamoval napake, ki so jih »zagrešile« prepisovalke. Napake so potem od pravili z novim prepisom in novim prenosom na trak. Te trakove so dali v izhodne stroje, ki so tekst oblikovali v želeno širino stolpca (najpogosteje je bilo to 9,5 cice-ra). Trakove s teksti pa so v »papirni« montaži razrezali z običajnimi škarjami in jih zlepiti v obliko člankov, komentarjev itd., kot jo je sicer določil (narisal) tehnični urednik. Na mestih, ki so bila določena za fotografije, so prilepili črn papir. Potem so to papirno podobo časopisne strani prefotogra-firali na film v razmerju 1:1. Na mesta, predvidena za fotografije (na filmu je bila belina), so potem prilepili filme fotografij. Po štiri prefilmane strani časopisa so potem zlepili skupaj, nakar so jih v temnici prefotografirali na cinkove plošče (pocinkana pločevina, ki jo sleherni pozna, je seveda nekaj drugega!). Te so nato v posebni kislini izjedkali, potem so jih posušili in pritrdili na ofsetni rotacijski stroj, katerega značilnost je, da plošča z izjedkanim tekstom, fotografijo itd. ne pride v neposredni stik s papirjem, ampak stroj prenese barvo na valj, prevlečen z gumo, in šele nato pride barva na papir z role, nato pa tiskarska avtomatika oblikuje časopis, revijo ... Zapleteno? Za tiskarske mačke je vse to zelo enostavno. Izdelek potuje »po telefonu« Kar zadeva pripravo: sestavljanje filmov, izdelavo cinkovih plošč in tiskanje, se tehnologija (vsaj v tiskarni Set v Vevčah) ni spremenila. Velike pa so spremembe v »predhodnih postopkih.« Tako tekstov že lep čas ne pišemo z navadnimi pisalnimi stroji, ampak z elektronskimi računalniki. Potem ko izdelke pregleda odgovorni ure- dnik, lektorica pa jih popravi, da so slovnično v redu, jih urednik pošlje na računalnik tehnične urednice in/ali njenega pomočnika, ki na ekranu oblikujeta časopisno stran. Fotografije pa posnamemo s skenerjem in jih tudi računalniško prenesemo na določeno mesto na strani časopisa. Tako oblikovano stran potem odpošljemo prek ISDN telefonskega omrežja v Ljubljano v računalniški inženiring Lixuria, kjer osvetljevalna enota spremeni digitalni zapis v analogni (vidni), laserski žarek pa to »zapiše« na film. Tega potem razvijejo po mokrem klasičnem postopku in se prikaže stran časopisa. Potem filme (za črno-belo stran je potreben en film za stran, za barvne strani pa štirje filmi) odpeljejo v tiskarno Set v Vevče, kjer jih »pre-fotografirajo« na plošče. Kakšen je potem nadaljnji postopek, da dobimo tiskan list, smo že zapisali. fiBSsiS:* . ... Časopisno stran, ki jo oblikujemo v Murski Soboti, v Luxurii v Ljubljani prenesejo n3 pa potem »roma« v tiskarno. Danes pišemo na računalnikih; tudi oblikovanje strani je računalniško - na eko Kaj se zgodi, če ne pritisneš? Za ljudi, ki nis(m)o rasli v dobi računal štva, digitalizacije itd., ampak s(m)o pisa^ mehaničnimi pisalnimi stroji, je bil prehod1* elektronske računalnike - šok. Pa smo sil# »opomogli.« Drugače je seveda z generaciji rojeno v dobi digitalizacije: otrok se j skobaca iz zibelke, že se znajde pri racij niku. Je pa tudi res, da tudi pri tej moder tehniki vselej ne gre kot bi rad. Marsikom^ je že zgodilo, da je ure in ure pisal, as j umotvora ni shranil s pritiskom na tipko j’ samodejnim shranjevanjem je moralo biti ne ‘ narobe), izključil računalnik, pozneje, ko Pa/ je spet vključil, da bi pisal naprej, prebral, P slal uredniku na vpogled .... pase naeki*: nič ni prikazalo. Kaj pa zdaj? Naj človekP kolne? Ne pomaga. Treba je »jovo na no । Kljub občasnim nerodnostim pa menda veka, ki bi se mu stožilo po klasičnem P1 nem stroju in bi ga spet uporabljal nai” računalnika. In če bi to že počel, le kdo bi prepisoval v elektronsko različico? Fotografiranje z »digitalcem« Velik je tudi dosežek pri fotografij Več kot 40 let je Vestnik prinašal samo® bele fotografije, v zadnjih letih.paj®* barvnih strani. Črno-belega filma skoW. uporabljamo več, čeprav se marsikdo sR da ima svoj čar tudi črno-bela foto9raJ »Slikamo« torej na barvne filme. Pr®" ( dni pa smo kupili digitalni fotoaparat, je prijel vzdevek »digitalec.« Gre sej elektronski (digitalni) zapis fotografij®’/^ brez filma. Take posnetke lahko takoj j mo na ekran računalnika in vkomporj < elektronsko besedilo. To tehniko upor j zlasti za snemanje dogodkov, ki so se® ob sredah ko se zelo mudi s pošiljanje1^ sameznih strani v Ljubljano. »Ki 18. februar 1999 57 g POGOVOR Z ODGOVORNIM UREDNIKOM JANEZOM VOTKOM »50 let zgodovine, 50 let politike, 50 let Vestnika Petdesetletna Vestnikova zgodovina je tudi zgodovina odnosa med politiko in novinarji. Kako se je ta odnos modificiral, kje so bile Postavljene meje avtonomije oziroma kako se te meje kažejo danes, smo se pogovarjali s ^^vekom uredništva. Pa tist0 red2ato’ ker sPada med str ^urnalistično elito, ki kovnost pomeni več kot । Va|ospevi tega ali onega a*n®ga mogotca, ker mu %C°?ne manjka »zdrave« do oblastnikov, temveč re^j^ dl’ bil v Prejšnjem u sam »žrtev« nepravega funk ■ Kako so torej pritiski kak C'°n'ra''v Preteklosti in Urn Se ka*ej° danes? Kam kateri k >>objektivnost«, po Inn^° >>o9roženi« politiki. roko Sezadnje: kak° danes z Spital VOki st°Pata politika in kam ?V!da’da ne P°zabim: e bo zavihtel Vestnik v naslednjem tisočletju? Značilnost prejšnjega sistema je bila regionalna medijska organiziranost. Kakšna je bila funkcija medija, npr. Vestnika? V obdobju t. i. povojne obnove, vpetosti Jugoslavije v vzhodni blok, ki ni imel Marshallovega plana itd., je sistem potreboval promocijo samega sebe in to vlogo je lokalni medij nesporno opravljal. Za ta prostor so bili npr. značilni agrarna reforma, obvezna oddaja itd. Lokalni medij se je pojavljal v vlogi pozitivne animacije, po eni strani je prezentiral aktivnosti oblasti, po drugi pa poskušal delovati promocijsko v smislu kampanje, da bi začeli ljudje sistem sprejemati. Ker je šlo za pretok informacij od zgoraj navzdol, od spodaj pa je potekal afirmativni pristop, v stilu predstavljanja npr. portretov ljudi, bi težko govorili o nekem mnenjskem procesu ali celo mnenjskem mediju. Glede nato, da se je sistem po letu 1959 začel delno deblokirati, izrazit primer tega je kmetijstvo, kjer so začeli ukinjati delovne zadruge in ustanavljati kmetijske zadruge v pravem smislu kot združenje kmetov, je bil pozitiven »feed back« medija za oblast nujen. V primerjavi s tradicionalnimi vzvodi komunikacije in prenosa informacij - zbori občanov itd. -so bili mediji edini v tej »pozitivni« vlogi. Biti »naš« Moči medijev se je partija dobro zavedala, že če pogledamo članstvo posameznih novinarjev in njihovo kotiranje znotraj partijske hierarhije. V bistvu je bilo funkcioniranje medijev povezano s »pozitivno« kadrovsko selekcijo. Z ustanovitvijo je bil vzpostavljen lastniški odnos. Tovrstnih poslov pretežno niso opravljali profesionalci, ampak politiki, ki so šli v žur-nalizem, kar je za pisanje pomenilo a priorno determiniranost s politično lojalnostjo ali lastniškim odnosom. Spremembe pa tudi priprave nanje se v devetdesetih in že prej niso pripravljale na regionalni ravni. To funkcijo so prevzemali drugi časopisi in revije. Alternativa se nikoli ni delala znotraj lokalne scene ali pa se je delala in je na tem nivoju v tem prostoru ne moreš zaznati. Zaznavaš jo morda delno prek Bruca kot edinega »out puta«, ki je presegel okvir unificiranosti. Toda tu je zgodba samega Bruca in njegovih udeležencev dokaj zaprta in jih v tem trenutku ne kaže eksponirati na individualni ravni. To je bil edini vzpon neke alternative, katere kritika pa ni posegla na lokalno, temveč na državno raven. Znotraj lokalne ravni pa ni bilo kakega pozitivnega naboja ali pluralnosti. V bistvu je ves čas funkcioniral pretok informacije z družbenopolitične scene ali pa scene družbenopolitičnih organizacij v medij in na tej ravni so tudi potekale zadeve, če je bilo potrebno npr., recimo temu pogojno, »udariti«, se je »udarilo«, če je »udarila« nomenklatura. Tudi če bi šel po segmentih iskat posamezne kritične momente v razvoju firm ali kakršnihkoli konfliktnih situacij, bi v ozadju vedno videl stališče obstoječe nomenklature, ne pa neke samorefleksije ali kritičnega pristopa novinarja do določenega problema. Tipičen primer: konflikt med soboškim okrajem in občinsko nomenklaturo, ko je Čačinovič prišel z razvojnim konceptom, po katerem je poskušal pritegniti v to območje čim več izobražencev - to mu je delno uspelo v Muri pa vendar so na občinski ravni kritično maso domačega potenciala blokirali. In ta blokada, na politični in/ali ekonomski ravni, se dogaja ves čas. Čačinovič je zelo hitro po tistem odšel in začel z diplomatsko kariero. Naslednji segment, ko je zopet umanjkal kritični odnos, je ukinitev kmetijskih zadrug leta 1966, ki so bile edini razvojni generator, a so jih spravili v okvire kombinatov, s tem pa zatolkli zasebno iniciativo kmetov. Tako je oblast prenesla akumulacijo v sfero živilsko-predelovalne industrije. Za ta prostor je morda zanimiva prelomnica iz začetka sedemdesetih, ko se je na republiški ravni začela Popitova era, svinčena era po Zagrebu in študentskih gibanjih, in ko je v to marginalno okolje, pogojno rečeno, prišlo veliko kapitala na področju agrara. Tako se je začel nov razvojni cikel, tudi s pomočjo nepo vratnih sredstev Faa. Pa je partija zopet reagirala z intervencijo oziroma prenosom kapitala delno v socialo in ekonomijo, s tem pa si na neki način zagotovila, da ni bilo prenosa s študentskega gibanja na nivo delavcev in kmetov. Čeprav so slednji po tradiciji konzervativna skupina, bi do »eksplozije« lahko prišlo, saj so se po 1966. znašli v izredno marginalni poziciji. Zadruge so imele štirikrat več akumulacije kot pomurska industrija. Koliko so torej na politični ravni zadeve »zategnili«, toliko so jih poskušali s pomočjo kapitala stabilizirati. Pravi toni V medijskem prostoru je zaznati premik z Gorjupovimi časi pri Delu Do določene medijske liberalizacije na uradni ravni je prišlo v Gorjupovem času prek profiliranja zunanje politike, hkrati pa je bila edina alternativa, ki je takrat funkcionirala, Tribuna, edini kritični medij tedanjega časa. Če pustim ob strani manjko strokovne publicistike, in obstoj revij, okrog katerih je bila zbrana intelektualna kritična masa, ki je občasno posegla v politiko, se takratni slovenski medijski prostor nikakor ni mogel kosati s srbskim, kjer je bila npr. Politika medij s težo, in kljub »mass poku« ne s hrvaškim, kjer je obstajalo nekaj revij z izredno močnim kritičnim nivojem, česar v Sloveniji ni bilo. Na lokalni ravni se je začel prostor po sedemdesetih z vidika nosilcev politike kadrovsko negativno politično selekcionirati. Vse pomembnejše in nosilnejše funkcije znotraj politike so prevzemali učitelji, kar je svojevrsten paradoks. Ali pa ne. Dejansko moraš kadre zelo zgodaj iskati in »pravilno« usmerjati. Pa vendar je znano, da je v zgodovini lokalnega medija, ko je cenzura zelo dobro delovala in je bila selekcija zelo jasna v tem smislu, da je bila postavljena meja, do katere je novinar lahko segel, ki pa je seveda izključeval vsakršno osebno noto ali pa je zaradi »tona« tudi »odletel«... Model je bil nastavljen tako, da se je kljub kritičnemu diskurzu ob letnih srečanjih med politiki in študentskima kluboma, kjer smo se s politiki »klali« in npr. oponirali farmi Nemš-čak pa gradnji sladkorne tovarne itd., ves čas vedelo, kaj nomenklatura hoče doseči. Nosilca posameznega koncepta je nomenklatura branila do konca. To je bil njihov prag. Ko sem po golem naključju sredi osemdesetih prišel v žurnalizem, se je zadeva v mojem primeru začela lomiti na nivoju odnosa med partijo, Srednješolskim centrom in, v skrajni konsekvenci, medijem. Marginalni segment so bili odnosi na centru, prek katerega se je razgalila zgrešenost celotnega koncepta usmerjenega izobraževanja. Takrat sem precej pisal o nezdružljivosti posameznih šol, porinjenih v ta kombinat. Pa vendar se je sistem začel rušiti na ravni kolektiva. Pokazalo se je, da sistem ni praktičen in da je povsem zgrešen. Dokler sem stvari peljal na nivoju časopisa - od kritike sistema, analize medsebojnih odnosov - , se je to dalo speljati s pomočjo besednih iger, kjer sem npr. uporabljal izraz veliki manipiulator. Zalomilo se je na radiu, kjer je bila zadeva povsem trivialna. Tam dejansko nisem storil drugega kot pretipkal magnetogram razprave in ga po radiu prebral. Problem tako ni bil več samo šef šolskega centra in konflikti, ki so iz tega izhajali, temveč je morala vodilna nomenklatura priznati poraz v tem smislu, da so priznali zgrešenost koncepta. Meni osebno so takrat očitali »ton«, vprašanje »tona« pa je vedno vprašanje stališča do določenega problema - ali ga imaš ali pa ga nimaš in si »goli štancar«. In kakor hitro si imel stališče, je bila zadeva »kritična«. Problem »tona« je bil še vedno navzoč in povezan tudi z »zloglasno« objektivnostjo. Da. Ta problem se je (kljub negativni izkušnji srednješolskega konglomerata kot zgrešenega koncepta), ponovil, ko se je začelo promocijsko in v »pozitivnem tonu« pisati o elektrarnah na Muri. To je bil zopet projekt, ki ni imel svoje teže. Čeprav to ni logično, saj se je v tistem obdobju, če se samo spomnim srednješolskih časov, že začela oblikovati precej kritična masa. Da, vendar se to ni dogajalo znotraj unifi-ciranega sistema, ki je imel projekcijo elektrarn. V nasprotju z nami, ki smo napolnili soboško galerijo in pozneje tudi dvorano Cankarjevega doma in nasprotovali gradnji - navsezadnje je bil to čas Mladine, ki je začela promovirati civilno družbo, pojavila so se tudi marksistična študijska središča v okviru univerze, ki so na neki način podpirala alternativo -, je na konkretni ravni novinar Žunec deloval kot glavni promotor projekta murskih elektrarn, nato pa se je spreobrnil in po pozitivnem efektu, ki so jih nepričakovano imela naša prizadevanja, postal alternativec, saj je bilo slednje konjukturno za utrjevanje lastnega imidža, kar je seveda dokazljivo v Vestniko-vem arhivu. In to je problem žurnalizma. Ko gledamo nazaj na t. i. civilno družbo, npr. v Ljutomeru, je jasno, da je ob njej -torej ob tistih, ki so bili zunaj sistema -delovala tudi cela vrsta »alternativcev« v ZSMS. In vprašanje je, koliko so bili oni civilna družba. Seveda, zunaj sistema ni bilo mogoče biti. Mi smo na primer s Fištrovcem delali znotraj sistema univerze, določeno logistično podporo pa nam je dajal tudi Emri. V bistvu so tu stvari tekle po neki logiki in zakonitostih. Ko pa smo dali skozi galerijo, skorajda ni bilo pomembno, ali bomo imeli to podporo ali ne. In tukaj se je potem začela pojavljati kritična masa. Tem stvarem kot novinar ne moreš slediti, če nimaš dovolj teoretičnega in strokovnega fundamenta, ne glede na to, kaj ti je bolj všeč in kaj manj, pristajaš na logiko večnega skakanja. Medij, partijski servis Po letu 1991 je formalno prišlo do prestrukturiranja medijskih hiš, do preoblikovanja v delniške družbe itd. Dejansko pa nekje med politiko in medijsko hišo še ostaja. Ne nazadnje je to vidno tudi iz želje po desni opciji, kot jo je imel Slovenec, in levi, kot je bila Republika, to pomeni, da so vse te stranke razumele, da vsaka potrebuje svoj servis. Da, svoje trobilo. Dejansko gre za prenos sistema ali miselnega vzorca, ena partija, en časopis. Konec koncev bi lahko v prihodnje slovenski medijski prostor funkcioniral na tej ravni, če bi imeli dovolj demografskega potenciala, česar pa žal nimamo in stroškovno ne prenesemo te disperzije. Se pa zgodi potem to, da je ideologija oziroma zavezanost določeni stranki pomembnejša od strokovnosti. Najbrž je Mladina danes edina, ki prenese različnost, pa tega vendar ne počne na škodo strokovnosti tekstov. Prednost Mladine npr. pred Magom je v tem, da prva dela selekcijo na bazi znanja. Tukaj se vidi, kako fluktuira kader, ki se je tam pojavljal - npr. pri Delu ali na nacionalki. In najbrž ni tako zelo unificiran medij, kot se mu očita. Žurnalistični prastrahovi Iz prej omenjenih paradoksov - ena partija en časopis - izhaja najbrž tudi bojazen novinarjev, da bi se deklarirali kot pripadniki te ali one stranke. Kot da bi s tem izgubili svojo strokovnost. To je skorajda antropološki oziroma psihološki problem preteklosti, ko se v bistvu ljudje ne profilirajo. Vprašanje je, ali je problem delno povezan z unificiranim sistemom ali pa so vzvodi znotraj medijskih hiš kljub vsemu v veliki meri v rokah ljudi, ki nimajo profesionalnega oziroma teoretičnega fundamenta, da bi to možnost dopustili. Zato pa ribarijo v kalnem in se prilagajajo posameznim političnim opcijam. No, za slednje se danes uporablja predvsem »magična« beseda: kapital. O avtonomiji politike in ekonomije je absurdno govoriti. Ko gre predsednik vlade ali premier v tujino, vzame s sabo tudi gospodarstvenike. Navsezadnje to počne tudi Clinton. Zdi se, da je Ruplova teza, da bi bili v Natu, če bi odprli vrata ameriškemu kapitalu in bi imeli namesto enega npr. tri Gudyerje, točna. Politika torej posega prek kapitala, njegove sfere so razdeljene. Kolikor politiki ni uspelo priti v sfere kapitala, poskuša poseči na drug način. Na kolena?! V »službi« koga naj bo torej novinar, predvsem politični, danes? M službi javnosti, predvsem v službi šibkejšega sloja in ne samo v službi davkoplačevalcev kot takšnih. Pozitivna promocija v političnem prostoru funkcionira sama po sebi, novinar se torej, povedano na najbolj trivialni ravni, pojavlja kot kontrola oblasti, ki je najbolj pokvarljiva roba. Na kapitalskem -nivoju znotraj močnih ekonomij je to segment, ki mu obvladovanje resursov, na eni strani človeških in na drugi strani javnega mnenja, ki ima izreden pomen, če ne celo ključnega, ni neznanka. Torej, če se določeni problemi pojavijo, jih multinacionalke lansirajo same, saj je efekt še vedno pozitivnejši, kot če podatke izbrska konkurenca. Zato so veliki sistemi transparentni. Drugo so seveda zadeve, ki se zapletajo na robu vojaške industrije itd. No, fega za naš prostor nikakor ne moremo trditi. Seveda ne, vtem prostoru in tem tranzicijskem času se določena pravila igre med kapitalom in delavcem ne spoštujejo. Vsak namreč išče ekstra profit, do katerega pa ni mogoče priti na »pošten« način, pa ne govorim v smislu kraje, temveč v pomenu, da moraš nekomu vzeti, da lahko ustvariš ekstra profit. In tukaj zadeve niso transparentne in se skrivajo, kot se je tukaj dogajalo na nivoju agrara, ko je določena skupina politično močno privilegiranih ljudi poskušala zadeve obvladovati, pa jih je nato uničila, kot se je pokazalo na nivoju Panonke. Nasproten primer je npr. Bramac s podjetjema na Dolenjskem in Koroškem. Ob racionalizaciji podjetja se je izkazalo, da bodo obrat na Koroškem letos poleti zaprli, toda o tem so bili delavci obveščeni že lani jeseni. Povedali so jim razloge in jih ob tem niso diskvalificirali kot slabe delavce, hkrati pa jim povedali, kakšne pravice imajo, kaj bodo dobili itd. Ni bilo torej skrivanja, kaj se bo zgodilo. To je hkrati primer, ko se vidi, da do ekstra profitov v nekem normalnem sistemu ne moreš priti na pošten način. In predvsem tisti odstotek ekonomije, ki nima pozitivnega odnosa do javnosti, poskuša ta odnos vzpostaviti s pritiskanjem na medije. In tu se zadeve lomijo tudi na lokalni ravni, kjer po enakih principih deluje tudi politika. Potem se pojavlja še naslednji paradoks: zaradi neprofesionalnosti ali zaradi premajhne distance do oblasti se pojavlja v medijskem prostoru zahteva po »norčevanju« iz malega človeka. To je bila ena glavnih značilnosti rumenega tiska v njegovih začetkih. Vidno je bilo tudi pri Novicah. Da, vendar so zdaj ta nivo prešli, saj je prišlo na eni strani do zasičenosti, na drugi pa sta tukaj avtomatska reakcija in odklonilen odnos do tega. Npr. angleški rumeni tisk, ki je v svetu najbolj razvit se v glavnem ukvarja s kriminalom in ne gradi na zgodbah »malih« ljudi. V katero smer bodo torej šli regionalni časopisi? Če pogledamo analize in raziskave o Vestniku, ki jih opravljajo zunanje institucije glede orientacije in navzočnosti v prostoru, mislim, da je Vestnik visoko kredibilen časopis. V strukturi populacije, ki je mnenjsko pomembna - eno je zgodba kot zgodba, drugo pa je mnenjski vpliv -, je nadpovprečno dobro navzoč. To zdaj lahko obdrži z obstoječo ali še boljšo kadrovsko strukturo, vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi ta struktura padla pod to kritično maso. S tem ne povezujem naklade, temveč govorim o neki normalni strukturi funkcioniranja medija in njegovem vplivu na oblikovanje javnega mnenja. Druga zgodba je naklada, ki na neki način tudi ni kritična, odvisna pa je od cele vrste segmentov. S tega zornega kota, primerjalno, je Vestnik glede vpliva na oblikovanje javnega mnenja najbrž med prvimi v Sloveniji oziroma bi to morali pogledati. Vprašanje je, kako dolgo lahko ta tempo vzdrži in funkcionira na nivoju avtonomije. To pa je potem lahko vprašanje enega roza, ko so zadeva lahko sesuje. 58 18. februar 1999, LU »DO NEKE MERE, NEKE MERE Angleški novinar in satirik Evelyn Waugh (1903-1966) v svoji zajedljivi knjigi Scoop (težko prevedljiv angleški izraz za novinarski dosežek, ekskluzivno novico) opisuje prizor, ko lord Copper, lastnik bulvarskega časopisa Daily Beast, zahteva od svojih novinarjev, da potrdijo, da je črno v resnici belo. Odgovor, ki ga je v svoji želji, da njihovo čast podredi svoji uredniški politiki, izsilil, se je glasil: »Do neke mere, lord Copper, do neke mere.« Podobno bi lahko rekli tudi za oba razvpita reka, ki se nanašata na fotografijo: da je fotografija enakovredna deset tisoč besedam ter da fotografija ne laže. Eden in drugi sta, skupaj z novinarsko fotografijo, že dolgo žrtvi različnih interesov in vzrokov, ki so povzročili, daje novinarska fotografija po vrhuncih, ki jih je v svetu dosegla v petdesetih (razcvet ilustriranih revij, kot so bile Life, Look, Štern, Pariš Match, povojni vzpon gospodarstva, novi pogledi na svet in življenje) in sedemdesetih (ko je za nekaj časa fotoreporterstvo postalo moda, ko se je ponovno rodil Life, ko se je končevala vietnamska vojna in odpirala mnoga druga krizna žarišča po svetu in ko je tedanjo mladino preveval duh, ki je hotel pomesti z vsem starim in okostenelim), dokaj zdrsnila v okvir povprečnosti, navadnega poroče-valstva ali zgolj senzacionalnosti. Nekoč, tega je že davno, so se fotoreporterji velikih časopisov ali revij, ki so seveda morali biti veliko več, kot samo zelo zelo dobri, da so to postali, lahko enačili z malimi bogovi. Na njihovo željo so admirali premikali cela ladjevja, ker so zastirala pogled, general MacArthur se je na njihovo željo, ker jih pri prvem izkrcanju ni bilo, še enkrat izkrcal na Filipinih, kronane glave in nekronani diktatorji po vrsti so poslušno ubogali njihova navodila. Alfred Eisenstae-dt, Margaret Bourke - White, Robert Capa, Henri Cartier - Bresson, Carl Mydanster mnogi drugi so bili imena, ki jih je poznal ves svet, in ni bilo vrat, ki se ne bi odprla, ko so potrkali nanje. In ne samo to. Bili so zvezde in njihovim zahtevam so se uklanjali tudi uredniki revij in časopisov. Noben od njih si ni upal niti pomisliti, da bi odrezal del Bressonove slike, ker pač ni šla v okvirček, ki ji ga je puščal tekst. Eugene Smith, eden od najslavnejših in najbolj trmastih fotoreporterjev, je zapustil bajno službo pri reviji Life iz protesta, ker so njegovi fotoreportaži o slovitem doktorju Albertu Schweitzerju do- Foto.: MIŠKO KRANJEC Foto.: HENRI CARTIER ■ BRESSON j delili »samo« 25 strani (več kot je Ljfe kdaj dodelil komurkoli) in ni mogel objaviti vseh 250 fotografij, ki jih je izbral. Seveda so se uredniki in lastniki vseh teh revij in časopisov še kako zavedali pomena fotografije - seveda vrhunske, ne pa kakršnekoli. Še posebno se je to pokazalo, ko se je vse težja bitka z agresivno, povsod prodirajočo televizijo začela spreminjati v poraz. Za pripravo dobre fotoreportaže jim ni bilo žal ne sredstev ne časa. Celi štabi ljudi so pred odhoden toreporterja na snemanje delali pri raZ" vanju snovi, pripravi terena, iskanju taktnih oseb ... Ko je fotoreporter ods? pot, je s sabo nosil poleg vse fotofP opreme tudi skorajda enciklopedično nje o tem, kar bo snemal. Nobene o* bilo tudi, kadar je šlo za posnetke, zahtevali predelavo ali celo izdela® sebne fotografske opreme. Vsele mogoče, samo da so bili P°sne*j portaža čim boljši in čim ekskluzivne^ To je bilo veličastno, a žal la^ obdobje v zgodovini fotoreportersW‘* dor televizije je bil hiter in neustavljiv-tla s svetlo utripajočim ekranom ja P poleg postelje najbolj nepogre8® opreme vsakega stanovanja. Povs°a zočih tv-ekip z linki, satelitskimi P°® mi in prenosi dogajanj v živo ni prehiteti noben, še tako sodobnoffl Ijen časopis. Tekma s televizijo je bila zguli tem pa je skorajda popolnoma". največji vir denarja, reklame. Ogla8| so se obrnili tja, kjer je bil večji krt' nih potrošnikov, brez njihovega d®n ni bilo več velikih in dragih projektov| ilustrirane revije, nekoč bleščečem novinarstva in gojišče najboljšega'0, nalizma, so ugašale druga za drug° „ Zaton teh velikanov pa ni pomeh konca revialnega tiska in fotorep^ Nekoč v senci in zaničevan, potem« raj bolj iskan in prodoren se je ra^ rumeni tisk. Nenasitno hlastanje P0^ nah, vse hujša dirka skozi življenja^ in stiske vseh vrst, nevoščljivost J ščljivost, pomankanje časa, volje i", za poglobljeno branje ter neneM bardiranje z novicami z vseh stfj samo najbolj šokantni dogodki j I i t v ii n r c š n $ o ti d b do zavesti bralca, so povzro61 razcvet bulvarskega tiska. Bombastične novice, snice, izmišljotine, razgali611 življenja, osebne drame velikih ih ji, vsa ta iskana snov za obstojrulTI .p/ je rodila novo zvrst fotografa'^? Poimenovani po filmskem k6 JWmK , ig fe|3rijar 1999 59 Bili so zvezde in njihovim zahtevam so se uklanjali tudi uredniki revij in časopisov. Noben od njih si ni upal niti pomisliti, da bi odrezal del Bressonove slike. grafi-fjem P'mu Sladko življenje, ti foto-li - prežj°repor,eri' b' jih težko poimenova-eno Sa ln zasledujejo slavne osebe z družbi |^j° Z®'i°' slikati jih v položaju ali snete^ 16 čimbolj spotakljiva. Le tak po-9ni| nakia/^di' Pozornost bralcev, dvi-®njičk6u Oin’ najvažnejše, odvezal mo-^iriasf/^ni^ov- Denar in samo denarje SebnoSf *' foto9rati spoštujejo. Za-Se ^Javli 6’ P°s,®dice, ki jih lahko prine-®°lj ko Seena sHka, vse to ni pomembno. S|°Seba izmika njihovim objek-vljene trQfSi l°v in večja je vrednost ulo-^^zni n616' ^nan'so Primeri, ko so po-v®č na dr aparazzi prežali tudi po teden in v črtižhi ?Vssu za en sam posnetek žrtve ^Zobzirg ’ ?° Poroga lahko pripelje tak sr^n ov’v katerem so uporabljena $°hovpa a’ od bitrih motorjev, motornih 16 Pokazal v^ 'eta' 'n helikopterjev, se skega avq VfS6j svoji žalostni luči Predlan-Parazzov VS a’ k° sta, preganjana od pa-Sa ^iana in PrOrne^n' nesreči umrla prince-Ksrennjen ljubimec Dodi. ,VsakodneLS° ostali tudi fotoreporterji, ki °b velik° Z VSo Prodanostjo, včasih ■° svoje de!10 °sebnem tveganju opra-lri.Sp°Padih ° kateri v številnih vojnah ^Pih in ura;6^3 SVeta’ ^^giv navidezno težav in $n|b domač'h okoljih. Nemir-r>atudi^ velikih dni Pom.3 °St' polno življenje dana-6 izpovedi J,nemato možnosti za oseb-^“zfotoan^ ?mUr' ki hodi P° svetu ne tc®s°Pi in ampak tudi z odprtim dopisi kih n dokler bodo obstajali b°lsj ,udi obal°d°te izpovedi objavljali, b°S,aPovs^ em 'zgubila svojega pomena. K sreči so ostali tudi fotoreporterji, ki vsakodnevno z vso predanostjo, včasih tudi ob velikem osebnem tveganju opravljajo svoje delo. Nekateri v številnih vojnah in spopadih tega sveta, drugi v navidezno mirnih in urejenih domačih okoljih. Nemirno, težav in protislovij, majhnih in velikih dram pa tudi radosti polno življenje današnjih dni ponuja nemalo možnosti za osebne izpovedi vsakomur, ki hodi po svetu ne samo z fotoaparatom, ampak tudi z odprtim očesom in srcem. Foto.: JURIJ ZAUNEKER Foto.: JUDAH PASSAOW Foto.: LADO KLAR 60 18. februar 1999, MANJ ZNANI DROBCI IZ MOZAIKA POMURSKEGA GOSPODARSKI Vzpon in propadle Pomursko gospodarstvo se je v zadnjem polstoletnem razvoju srečevalo s številnimi vzponi in padci. Rojevala so se nova podjetja, se združevala, uvajala nove programe, se razvijala, stagnirala in tudi umirala. Ta najbolj severovzhodna slovenska pokrajina je v vsej svoji zgodovini v razvoju vselej zaostajala za drugimi območji. Vedno je bila na obrobju, zato ji država nikoli ni posvečala pretirane skrbi, samo pridnost tukajšnjih ljudi pa je bila premalo za pospešen razvoj. Posledica takšnega odnosa je, da se po vseh kazalcih gospodarske uspešnosti in razvitosti Pomurje tudi zdaj med vsemi slovenskimi pokrajinami uvršča na zadnje mesto, razkorak med njim in preostalo Slovenijo pa se še povečuje. Marjana Šinko iz Rogašovec Nečakinja, našemljena v klovna Med listanjem starih Vestnikov smo našli izvod Vestnika z dne 18. februarja 1988. leta. Na prvi strani je namreč moja nečakinja, tedaj desetletna Valerija Sukič iz Miklavža na Dravskem polju. V predpustnem času 1988. leta je bila na obisku pri nas in se našemila v klovna ter šla skupaj s sorodniki -vrstniki v Dolnje Slaveče, kjer je bilo tisto leto borovo gostuvanje. Seveda nihče ni slutil, dajo bodo fotografirali in dali celo na prvo stran. Potem ko smo jo v četrtek, ko je izšel Vestnik, prepoznali, smo bili vsi skupaj veseli, čeprav za to, da je bila na naslovnici, ni dobila kakega materialnega nadomestila. Vesnik pa smo seveda shranili. Z razvojem pomurskega gospodarstva je rasel in se razvijal tudi naš časopis. Bil je kronist svojega časa, saj je sproti beležil vse, kar se je v pokrajini ob Muri dogajalo. V teh petdesetih letih se je nabralo toliko napisanega, da bi bilo za več sto debelih knjig. Vsega ni mogoče strniti vtem zapisu, zato naj nanizamo le nekaj drobcev iz bogate zgodovinske preteklosti pomurskega gospodarstva. Med njimi predvsem nekaj takih, ki so morda nepomembni, a so po svoje vendarle zaznamovali svoj čas. Nikakor pa ta zapis ne daje pregleda razvoja gospodarstva v teh petdesetih letih, saj smo namenili v njem več pozornosti nekaterim manj znanim dogajanjem in zanimivostim v prvi polovici tega polstoletnega razvoja. Po drugi svetovni vojni večje industrije v teh krajih ni bilo, iz obrtnih delavnic se je razvilo le nekaj obrtnih obratov. Največ ljudi se je ukvarjalo s kmetijstvom, ki je v prvih povojnih letih ob vsesplošnem pomanjkanju prebivalce le s težavo oskrbovalo s hrano. Uredba o obvezni prodaji pridelkov in živine, ki je bila sprejeta po vojni, je bila v veljavi še v začetku petdesetih let, v ta čas Z otvoritve prvega pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Rekonstrukcija Tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti leta 1960. III pa sodi tudi ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug. Ponekod so kmetje vanje vstopali prostovoljno, marsikje pod prisilo, v glavnem pa se niso obnesle. V letu 1949 takratni Ljudski glas največ piše o delovnih akcijah pri obnovi domovine, o ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug in gradnji zadružnih domov. V tem letu so v Murski Soboti pripravili prvo razstavo lokalne industrije. V osmih dneh si jo je ogledalo več kot 14 tisoč ljudi, v naslednjih letih so prireditev poimenovali Prekmurski teden. Največje okrajno podjetje je bilo takrat Okrajno gradbeno podjetje, ki je imelo ob svoji osnovni dejavnosti še mizarsko, tesarsko in pečarsko delavnico. V slednji so takrat letno izdelali 80 vagonov glinastih plošč za peči, ki so jih prodajali po vsej državi. V Soboti je delovala tudi mestna kleparska delavnica, mestna metlama, v kateri so v tem letu izdelali 117.000 metel, v njej pa so delali še krtače in druge podobne izdelke. Na razstavi sta sodelovala pletilska kolektiva iz Beltinec in Prosenjakovec pa krojači iz soboške mestne krojaške delavnice, mizarji iz mestne mizarske delavnice in čevljarji iz kolektiva Obutev. Svoje izdelke so razstavile okrajne opekarne, republiško podjetje Tovarna perila pa je prikazalo delo na tekočem traku. Zaradi potreb po obnovi domovine se je zlasti močno razvila gradbena dejavnost. Ob soboškem so močna okrajna gradbena podjetja delovala v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. V tistih časih je veljalo prepričanje, da je izkoriščanje mineralne vode poleg ope-karništva in nekaj mlajše naftne industrije edina panoga v Pomurju, ki ima vse naravne možnosti za razvoj. Slatinsko podjetje v Radencih je bilo takrat že med večjimi, vendar ni zmoglo zadovoljevati potreb trga. V vrelcu v Boračevi, ki je najmočnejši, so se objekti rušili in pozimi so ostrešje morali podpirati s tramovi. Razvito je bilo opekarništvo, ob Na gradbišču tekstilne tovarne v Ljutomeru. okrajnih opekarnah pa so delovale v raznih krajih še manjše poljske opekarne. Najmlajša industrija je bila takrat naftna. Nahajališča nafte pri Lendavi so bila znana že pred vojno, črno tekočino, ki so jo zajemali iz zemlje, so uporabljali za kolomaz, kmetje pa so jo v kotlih za žganjekuho destilirali in tako dobivali petrolej za razstvetljavo. Takoj po vojni so na poljih pri Lendavi začeli črpati nafto, lendavska Proizvodnja nafte je bila v letu 1949 že največje tovrstno podjetje v državi pa tudi največje podjetje v Pomurju. Proizvodnja nafte je veliko prispevala k razvoju tega območja. Bila je med prvimi podjetji, ki so začela graditi stanovanja za svoje delavce. Že do leta 1949 je podjetje zgradilo 20 enonadstropnic s kopalnicami in pralnicami ter postavilo tri samske provi-zorije. Poleg stanovanj so delavcem začeli zagotavljati tople malice in jim omogočali poceni oddih v lastnih počitniških domovih. V Lendavi je v tistem času delovala še dež-nikarna. V petdesetih letih je bila posebna skrb namenjena elektrifikaciji podeželja, v kmetijstvu so vse sile usmerjali v doseganje večjih pridelkov, začeli so spodbujati obnovo sadovnjakov, razmišljati pa so začeli tudi o čim višjem ovrednotenju kmetijskih pridelkov. Zanimiva je ideja o gradnji tovarne sladkorja že iz začetka petdesetih let, vendar je pozneje zamrla. Do začetka šestdesetih let je industrija v Pomurju dosegla precejšen razvoj. Ne le v mestih, pač pa tudi na podeželju. Na pobudo turniških čevljarjev so leta 1959 v tem kraju zgradili Tovarno čevljev Planika, ki je že v naslednjem letu zaposlovala 220 delavcev, v Prosenjakovcih pa je Tovarna perila Mura odprla nov obrat Pletilstvo. V njem je delalo v začetku leta 1961 že blizu 100 žensk. V Puconcih teče izdelava opeke in proizvodnja kremenčevega peska, pletilski obrat pa imajo tudi v Beltincih. V ljutomerskem Mizarstvu takrat že dela 40 ljudi in načrtujejo gradnjo novih proizvodnih prostorov v bližini glavnega kolodvora. V Ljutomeru odprejo obrat MTT, opekarni Boreči in Lukavci se združita v eno podjetje, dela pa tudi še ljutomerska opekarna. V usnjarni začnejo z rekonstrukcijo tovarne, v podjetju Žica Ljutomer, ki je bilo ustano niso več organizirali, se pa v zac® stdesetih let začne razvijati sejemski nost v Gornji Radgoni, ki sprva Pr® dosežke domačega gospodarstva, ■ lu pa prerašča v vseslovensko in no prireditev. Prvi pomurski sejei^ kalo leta 1962 več kot 35.000 . cev in zabeležili so več kot 10.0$ t vljeno leta 1952, pa v letu 1959 dela že več kot 100 zaposlenih. V Gornji Radgoni so do začetka šestdesetih let povsem rekonstruirali opekarno, zgradili halo za proizvodnjo penečih se vin in sodobno klet na Kapeli, rekonstruirali in razširili so klavnico ter zgradili slatinski obrat v Boračevi. Avtoremont, ki se je v začetku ukvarjal le s servisno dejavnostjo, širi področja delovanja, v Elradu, ki je nastal leta 1955 iz obrtne delavnice, pa že izdelujejo antene. V soboški Tovarni perila, ki je nastala leta 1946 po združitvi dveh tovarn, odprejo leta 1961 nov obrat modnih oblačil. To je obrat Težka konfekcija, za katerega je največ sredstev prispeval obrat Perilo. Podjetje dobi takrat novo ime: Mura - tovarna oblačil, perila in pletenin, saj se mu je v letu 1959 pridružilo Pletilstvo Prosenjakovci, leta 1961 pa še Kroj. Mura postane tako največji kombinat tekstilne stroke, saj po otvoritvi obrata Perila v maju 1962 zaposluje že 2.000 delavcev. V letu 1960 se v Tovarni mesnih izdelkov lotijo rekonstrukcije tovarne, uspešno posluje Tovarna mlečnega prahu, v Agromerkurju pa se razmere večkrat zaostrujejo. Med pomembnejšimi pomurskimi podjetji v tistem času velja omeniti v Lendavi še Mehaniko, Opekarno, Gradbenik, Elek-tromlin in Klavnico, v Murski Soboti Panonijo, Pomurski tisk, Vrbo, Obrtnik in Rafi-mus ter v Ljutomeru Simentalko in Agrotehniko servis. Prekmurskega tedna, razstave izdelkov prekmurskega gospodarstva, v tistem času dov čez mejo. Pomurci so takrat že razmišljaj) proizvodnih programih in sredi le® imeli pripravljen investicijski Pr°^| steklarno v Beltincih. Izdelovala dvsem steklenice do dveh litro* j saj je tudi v Pomurju po stekleni^ povpraševanje. Največji porab0' ( Slatinsko podjetje Radenci, stekla J tincih pa bi letno izdelala 30 miHi011^ : lenic. V investicijskem programu a0^!' da so za gradnjo vse možnosti okolici Puconec bogata ležišča k^, vega peska, kot energetski vir bljali plin v Gančanih. Vsi izračuni da bi bila proizvodnja rentabilna, ’ pa bi zaposlili 250 delavcev. Za i prišlo do realizacije te zamisli. J Močan razmah industrije inc pt* gospodarstva beležimo v Poh1^^' vse tja do polovice osemdese । djetjase združujejo, preimenuj0! vezujejo s podjetji zunaj razdružujejo. Elrad, Avtooradg0 Varstroj, ELMA, Lek, Platana, vinske opreme, Liv, Beltinka,1 J-Mlekopromet, Murales, Krka, Indopol, Imgrad, Tovarna P0^.1^ me... Tudi v nekaterih vaseh ša podjetja in Mura ustanavlja h zunaj Murske Sobote. . p® Sočasno pa se že težave in priče smo prvim stečaj nih nekoč močnih in trdnih P0^^. več. Ostala so le najboljša mnogih od teh je vprašljiva-djetja propadajo, nova pa ne a 18. februar 1999 61 i PO 25 LETIH SMO SPET KRAMLJALI Z NEKDANJIMI 2 5-LETNI KI o CQ i Njihovih in Vestnikovih 50 let ■|974. leta, ko je Vestnik praznoval 25-letnico, smo 0 iskali nekaj bralcev Vestnika, k|sose narodih 18. februarja 1949, leta, ko je izšla prva številka Ljudskega glasa, ^hodnika Vestnika. Zdaj, 25 et Pozneje, ko je Vestnik star 50 let> smo spet kramljali s Vh'00 nekdani'h 25-letnikov, 1 b°do praznovali te dni (kot tudi Vestnik)-Abrahama. IZ SPOMINA Vestnjk Cek iz Murske Sobote ob fot°9ratija J V katerem je objavljena njenim glavnim tombol-1111 dobitkom. (Foto: N J) tombola ^Povedni*polelJa davnega leta ^^nt^^adobitnica^ko na tradicij0*? podalaiskat sre^° VSaba^°Murino Jensko je °d^ikise'JiJe mu^Z10 Se odfantove ^^Pred^1, 0 domov' tretjo Zaub^J0 sre&o. K °mpami je izrodi sre^’ da Ki mat Vrnil' sem mu Vendarpa ^asfeika prinaša ke mseni ozn^,P°vem' d“ nobene niatp nisem Prehri ‘ak° da & danes bila^-& bi takrat’ ^^J^ hil“ sem Z bi ^hko^an, Z“ iZid in ^ilki sta Z “a drug«če, kot lbSteklasem natredve “Opravi” "^bal^jesmo ZZZn°’ todagleJ njen l)Z^ebaH' ”te ^U^avni dobitek' iL^dntk, komtstia oz. ^biZ^ mikz%teMlpOkoJni&EmU PoOdh'?°°-000din ?!SreČ°' Glavni n« srP-ltku ^dstof e bl'VSeeno m°j’ ZC°’ ^je oZZ J8" davkn za igre maniZZmieP°nadj^ OdZ^dr^Tab Impakto je na Se Z denarJ^ Zn^ s° d Z T V Sebeh^ce. 0 odstotkov od ^narjeZ stisnila fon karsem 41 rebibdvbank P ,ankovcevk sebi ^;da^ ta ^nar e!a Sv« se s fam daje 10 moJe- 'ktsem ga sk^mJ,Oročila in za Želja izpred 25 let se ji je uresničila Jožica Kolar iz Pristave Pred 25 leti, ko je bila stara 25 let, je že bila poročena 18 mesecev z Brankom Kolarjem, rojenim v Gajševcih. Oba sta bila zaposlena v ljutomerski Simentalki. Tedaj nam je tudi razkrila, da sta bila (dotlej) najlepša trenutka v njenem življenju: poroka in vselitev v novo hišo v Pristavi, četudi še ni bila povsem urejena. »Pa srečna mamica bi rada postala,« je dodala. Nekaj dogodkov iz Jožičinih »zadnjih« 25 let: Zakoncema Jožici in Branku sta se rodila dva otroka: Ksenija je absolventka mariborske pedagoške fakultete, in bo vzgojiteljica, Darko je po poklicu mesar. Kolarjevi iz Pristave imajo od 1994. leta mesnopredelovalni obrat, ki zaposluje devet delavcev. Imajo tudi dve prodajalni: v Ljutomeru in Pristavi. V tej prodajalni je po nekaj ur dnevno zaposlena tudi Jožica, ki skrbi še za razvoz mesa in izdelkov, ukvarja pa se tudi z administracijo in računovodstvom. »Zelo na tesnem sem s časom,« nam je razkrila. Tako si le tu in tam utrga čas, da spet prebere kako knjigo, ki jih je sicer nekoč, ko je imela več časa, tako rada prebirala. Tudi »nima časa«, da bi šla z možem kam na daljši dopust. Vzrok je seveda angažiranje v podjetništvu. Pa Abraham? Ga bo praznovala? Bo, toda ne z velikim rompompomom, ampak v družinskem krogu. Graditelj v stečaj, on pa v Avstrijo Jože Henzlin iz Lipovec 1974. leta, ko smo se prvič pogovarjali z njim, je bil zaposlen kot zidar pri beltinskem Graditelju. Bil je že tudi poročen (in seveda je tudi zdaj) s Katico, ki je delala (in še dela) v Muri. Hčerka Simona je bila pred 25 leti stara leto in pol, zdaj pa je seveda stara toliko več. Končala je poklicno tekstilno šolo in je zaposlena v Muri. Kmalu po prvem obisku pri zakoncih Henzlin sta dobila še drugo hčerko - Natalijo - ki je medicinska teh-nica. Pa jubilant Jože Henzlin? Po stečaju beltinskega Graditelja je odšel 1990. leta v Avstrijo in se zaposlil v Gradcu pri manjšem gradbenem podjetju, a v zimskem času »štempla« (ne dela), se pa zato toliko bolj razdaja v obdobju gradbene sezone. Nekoč je delal v Avstriji še ob koncu tedna, včasih tudi ob nedeljah, da je tako zaslužil še več, zdaj, ko pa se bliža 50. rojstnemu dnevu, pa ne več in komaj časa, da se ob koncu tedna vrne domov. Pa ne počivat, saj imajo Henzlinovi vinograd v Strehovskih goricah, kjer je treba seveda tudi delati (ne samo uživati). Včasih pa stopi tudi v vaško (Slavičevo) gostilno, kjer v družbi pokramlja o beltinskih nogometaših in spije kak »špricer«. Ob obisku na njegovem domu smo tudi sami pokusili vinček iz njegovega vinograda. Jože bo uradno praznoval Abrahama verjetno v vaški gostilni, na praznovanje pa bo povabil kakih 40 ljudi. Ni več snaha, ampak gospodarica Dragica Gorkeš iz Berkovskih Prelogov: »Dragica živi na večji kmetiji. Je poročena z Alojzom, ki je šofer pri mednarodni špediciji Avto Kočevje. Dragica, rojena v Bodislavcih, je snaha. Ima poldrugo leto staro hčerko Andrejo in se jih kot edinki veliko posveča. Dragica je okusila svet. Najprej je bila na delu v Avstriji, potem dve leti v Nemčiji. S prihranki bi rada zgradila stanovanjsko poslopje, potem pa bi kazalo še bolj mehanizirati kmetijo,« smo zapisali pred 25 leti, ko je praznovala 25. rojstni dan. Zgovorna Dragica zdaj ni več snah^, ampak »gospodarica«. Vsaj tako smo jo pravkar »krstili«. Mož je že nekaj časa upokojenec, vendar ne lenari, ampak skupaj z ženo vodita kmetijo, ki ima sedem hektarjev lastne zemlje, pet hektarjev pa imajo v najemu. Gorkeševa redita 30 »presečnic« (plemenskih svinj) in letno prodata čez 400 malih pujskov. Imata pa tudi farmo bekonov, kjer je v enem »turnusu« 150 pitancev. Gre za storitveno pitanje za farmo iz Podgrada pri Radgoni. Pa otroci? Že omenjena An dreja je inženirka kmetijstva, vendar dela v zavarovalništvu. Gbrkeševima se je rodil tudi sin Gregor, ki obiskuje drugi letnik poklicne šole kovinarske stroke. Fant rad dela tudi na kmetiji in morda jo bo celo kdaj prevzel in nadaljeval s kmetovanjem oziroma prašičerejo. Dragica je zelo delavna ženska, ki pa tu in tam najde trenutek in gre nabirat gobe ali se sprehodi s psičko Tačko. Poleti se gre včasih kopat v toplice v Moravce pri Mali Nedelji. Tja radi zahajajo tudi njeni nekdanji sovaščani (Bodislavčani). Na morje pa noče, tam letujeta mož Alojz in otroka. »Fešta« ob vstopu v 50. leto bo! To kar si je želel, se je več kot uresničilo Matija Slavic iz Lipovec Pred 25 leti, ko smo se z njim pogovarjali kot s 25-letnikom, je živel s svojo družino v Bogojini. Pozneje so se vrnili v njegov rojstni kraj v Lipovce. Matija je bil tedaj zaposlen kot finomehanik v Beltinki v Beltincih. Ob prvem obisku (pred 25 leti) nam je povedal, »da bi rad spoznal kar največ sveta in tudi strokovno in splošno bi se rad še bolj izobrazil«. Kar 27 let je delal v Beltinki. Povedal nam je, da je »šel skozi vse faze proizvodnje in napredoval v vodstvene službe«, saj je bil vodja vzdrževanja in investicij, obratovodja, nazadnje pa je delal na področju računalniške informatike. 1996. leta pa se mu je uresničila tudi želja, stara 18 let: postal je solastnik in direktor nekdanje velikopolanske Konfekcije, ki je šla v stečaj, zdaj pa posluje kot d. o. o. V PAUL-AN NA. »Menda je bilo 1978. leta, ko sem obiskal nekdanjo velikopolansko tekstilno tovarnico Delozo, ki jo je tedaj vodil Ludvik Hozjan. Navdušil sem se za vodenje manjšega izdelavnega obrata. Seveda je bilo to v času, ko smo imeli družbeno lastnino in seveda tedaj nisem mislil, da bi kdaj postal solastnik take firme. Zdaj sem zelo srečen, da se mi je uresničila ta davna želja. Ne gre mi za denar, ampak predvsem za to, da se lahko preizkusim na poslovnem področju,« nam je povedal zelo umirjeni Matija Slavic - naš sojubilant, čigar žena je zaposlena pri Pomurski banki, starejši sin dela v Solidarnosti in se ukvarja z računalniškim prelomom besedila, mlajši sin pa študira glasbo na pedagoški fakulteti. Kar veliko dela je na poslovnem področju, zato bo prav, da ob Abrahamu vsaj malo izpreže, kot pravimo, in se poveseli s prijatelji. Postal je samostojni podjetnik Jože Ficko iz Murske Sobote Pred 25 leti smo objavili poročno fotografijo Jožeta in Jožice Ficko iz Murske Sobote, čeprav se je le Jože narodil na dan izida prve številke našega lista. Je pa res, da tudi Jožica praznuje rojstni dan in Abrahama, vendar mesec dni pozneje. Tokrat smo fotografirali le Jožeta. Pred 25 leti je bil keramik, zaposlen v beltinski Komuni. Tedaj je imel tudi dveletni zakonski staž, saj sta se z Jožico poročila 1972., imela pa sta (1974. leta) šestmesečnega sinka Bojana, ki se mu je še posebej posvetila mamica, ki - kot smo zapisali - »še nekaj časa ne bo šla v službo«. Fickova sta imela tedaj avto Škoda, načrtovala pa sta gradnjo hiše. Kot bi trenil, je tudi za Jožeta minilo 25 let in pred durmi je praznovanje Abrahama. Vzrokov za poveselitev je kar nekaj: postal je samostojen podjetnik keramik in tudi pečar, ki pa ne dela sam, ampak je pri njem zaposlen tudi Bojan, ki pa si še ni ustvaril družine. Oče in sin polagata razne keramične in druge ploščice, vešča pa sta seveda izdelave lončenih kaminov in tudi nekaj pravih krušnih peči sta že postavila. Medtem sta zakonca Ficko zgradila hišo v Murski Soboti, v četrti gradbeni fazi pa je njuna nova in zelo velika druga hiša, prav tako v Murski Soboti. V Moravcih imata velik vikend, ki je nastal na gruntu domačije staršev, v Andrejcih pa je Fickov vinograde in sadovnjak. Jasno kot beli dan je, da so vsi trije družinski člani močno zaposleni z delom v službah, v prostem času pa v vinogradu oziroma sadovnjaku. Jožetova žena Jožica je zaposlena kot varuhinja v enem od soboških otroškilh vrtcev. Z Jožetom smo kramljali na vikendu v Moravcih, kjer je kuhal žganje. Prijetno opravilo v hladnem zimskem času, ko so gradbinci sicer»na dopustu«. Na vprašanje, ali bo slavil Abrahama, je odvrnil, da bo in da računa, do bo prišlo okrog 45 povabljencev. Praznovali bodo njegovega in bližajočega se ženinega Abrahama ter njegov in ženin god. * Tako Vestnikovi sojubilanti, s katerimi smo se naprej pogovarjali preti 25 leti in spet te dni - malo pred Vestmikovim in njihovim Abrahamom. Odlično se držijo: Jožica Kolar iz Pristave, Jože Henzlin iz Lipovec, Dragica Gorkeš iz Berkovskih Prelogov, Matija Slavic iz Lipovec (in njemu tako ljube Velike Polane) ter Jože Ficko iz Murske Sobote. Dobro pa se drži tudi naš in vaš Vestnik, a tudi spodaj podpisani novinar, ki pa je svojega Abrahama »prešprical«. 62 18. februar 1999, ®ll FR>FATFJ 1999 Ta beseda, ti stavki so vsi kot bili bi zlati, je za kmeta, za reveža, gospoda, novice v državi, zlati pokali, osmrtnice, nesreče in vse, kar mu pripada. Ko četrtek se bliža, se že veselim -ne vem, zakaj si ga tako srčno želim. Nadomešča osamljenost, žalost v tolažbo spremeni in nam naredi vesele in srečne dni. RASTLI SMO Z VESTNIKOM... Ko ga odprem, ne vem, ali naprej ali od zadaj naj začnem, vse me zanima, kar piše v njem. Že 50 let se to godi, da nam življenje mladi in nas z novicami obdari. Ko ga prebiram, pozabim na vse, kar me muči in kaj ne. I/ njem piše tudi več slabih novic, propagande, resnice in včasih še kak vic. On skrbi za nas, tako zvesti mu bodimo mi, če kaj zvemo, mu povejmo, kaj se pri nas godi. Vsi bodo veseli, ki se za njega borijo in v njem vse lepo razporedijo. Tudi mi se počutimo, da Abrahama slavimo, vsi bralci se mu veselimo in vam vsem novinarjem še drugih srečnih 50 let z njim zaželimo. Bodi mu čast in slava, vam vsem pa najlepša hvala Tu na levi je resnica sveta; tvojih šest in moja štiri leta... V sredini pa so leta zrela, ki sva jih oba z veseljem štela. Z leti jaz sem se ohlajal, ti vse lepši si postajal... Desno je tvoj "Abraham"; zmagal si in to priznam! Franc BOBOVEC ISKRENO VAM ČESTITAM ZA VAŠEGA ABRAHAMA! LEPO PRAZNUJTE. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA CELJ* Teodor Horvat iz Turnišča z Vestnikom, ki je izšel ob Titovi smrti. (Foto: NJ) Zabeležena tudi Titova smrt To številko semhranil iz spoštovanja do časov. ki smo jih preživeli. Tudi takrat je namreč obstajala bojazen, da bo naša družba razpadla, tako kot se razsuje družina. Da se to ne bi zgodilo, so nas tudi vojaško ustrahovali. Takrat sem bil v tujini, a ravno v času Titove smrti sem bil doma. Ja, ja, tudi v tujini so častili Tita in že takrat šušljali, da bo Jugoslavija razpadla. Takrat tega nismo verjeli. Naj ponovim še enkrat: država je kot velika družina, in če umre gospodar ...Ja, kaj bi skrivali, Tito je bil vsega spoštovanja vreden človek. Kristina Vertot z izvodom Ljudskega tednika, ki je spregovoril o takratnih gradnjah hiš občinskih velmož. (Foto: JZ) Takratne afere Gospa Kristina seveda ni hotela -saj jo razumemo - da bi napisali imeni takratnega občinskega predsednika in podpredsednika ■ pisalo seje namreč leto 1953, ki sta nekam mimo zakona gradila svoji hiši. To je bila takrat v Socialistični zvezi burna afera, ki so jo naslovili z gromkim naslovom Konec dušitve družbene kritike Naj dodamo, da je to afero prišel reševal sam Miha Marinko in da je prav ona »kriva«, da gospa Kristina hrani naš časnik. vaša zvesta bralka Jolanka Žibrik iz Markišavec V veselje mi je, da vam in vsem sodelavcem in oblikovalcem VESTNIKA lahko čestitam k visokemu jubileju, ki ga praznujete v teh dneh. J Koliko podob življenja je naš in vaš časopis prinesel v domove prebivalcev pokrajine ob M , vsak teden v teh petdesetih letih je nemogoče povedati, gotovo pa so jih radi prebirali, kar v visoki jubilej tudi dokazuje. Ob praznovanju Abrahama vam želim, da bi vam vse spremljajoče prireditve uspele tako, ste si jih zamislili in da bi delali uspešno in v zadovoljstvo bralcev še dolga leta. Čestitam Tvojemu in Vašemu časopisu ob častitljivi obletnici. Vestnik je vemo nastavljal ogledalo temu prostoru v vsaki plasti časa. 'i^ Tudi zdaj slika podobe življenja, včasih sicer s pretirano senzacionalis*1 noto, v celoti pa živahno, privlačno in stvarno. Čestitam celotni ekipi, ker 50 let ni le hipec, je obdobje. Nekateri to zelo dobro vemo. Z dobrimi željami tudi vnaprej, ■ 18. februar 1999 63 JANEZ VOTEK IRMA BENKO LUDVIK KOVAČ NEVENKA EMRI MILAN VINCETIČ GRETA KERČMAR '/ JOŽE GRAJ HORVAT NATAŠA JUHNOV KSENIJA SOMEN MILAN JERŠE JURIJ ZAUNEKER FERI MAUCEC TOMO KOLES AMNA POTOČNIK 5*^ ŠTEFAN SOBOČAN SILVA ZAVAŠNIK A. NANA RITUPER RODEŽ Robertj. KOVAČ j BERNARDA BALAŽIČ PEČEK Poštnina plačana v gotovM Uhaja vsak petek LLJUDSKI ELES P GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSRIH OURR3EV Štev. 1 — Leto L Murska Sobota, 18. februarja 1949 Cena 2 di® Uvodna beseda »Ljudski glas* je končno vendar ft izšel. Tako bo dejal marsikdo, ko dobi v roke to prvo številko našega lokalnega časopisa. Končno zato, ker se je že precej časa govorilo o lokalnem časopisu, bilo ga pa ni od nikoder. Prav zato pa smatra ured-lista za potrebno, ozreti se malo nazaj, na okolnosti, v katerih je prišla na dan prva številka »Ljudskega glasu*. Proti koncu preteklega leta že je bil sprejet sklep, da se bo tiskal naš tednik, kot glasilo Osvobodilne "ron-te štirih obmurskih okrajev, t. j. Lendave, Ljutomera, Radgone in Murske Sobote. Toda — kot že preje' omenjeno — časopisa ni bilo. Ostalo je le pri sklepih. Vzrokov za to iskati na tem mestu ne bi bilo umestno, bile so objektivne težave i* zapreke, ki smo jih pa končno le uspešno premostili in prišli z našim tednikom na površje. Vendar tudi tokrat ne brez težav. Res, skromna /e sicer naša prva žtevilka, skromna Po vsebini in obliki. Vendar pri tetri ne sme ostati m ne bo ostalo. V oč^ bo padlo najprej vsakomur dejstvo, da najdemo v prvi številki »Ljud-tke ga glasu* pretežno vesti in do- i piše iz murskosoboškega okraja in j nekaj iz Dolnje Lendave. Tudi to Ugotovitev bi lahko prišteli med vzroke, ki so tako dolgo ovirali izid lasopisa. Kljub temu, da smo po-, tov no že pred štirimi tedni pozvali k dopisovanju vse okraje, je uredništvo prejelo nekaj dopisov samo iz Dolnje Lendave. Okraja Ljutomer M Radgona pa »e pozivu sploh nista Pogačami bo treba delo naših frontnih organizacij । A Kritična analiza del* naših frontnih organizacij — osnovnih na vasi, mestnih in okrajnih — nas privede do zaključka, da organizacija Osvobodilne Fronte pri nas še vedno ni taka, kot bi sicer morala biti. Če primerjamo naloge Ljudske Fronte, ki jih nakazuje v svojem referatu na V. kongresu KP Jugoslavije tov. Kardelj, z našim delom, storjenim delom doseženimi Mladina murskosoboškega okraja s tekmovanjem pričakuj ■Odzvala. k prvo številko zbrati k soboSkega okraja. »Ljudski glas* bo redno kot tednik, večino gradiva odslej izhajal vsak petek j Murski Soboti. S tem pa nikakor n rečeno, da je to samo mursko-nboški časopis! »Ljudski glas* mora služiti vsestranskemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu dvi-/u in Se ožjemu zbližanju prebivalcev na obeh bregovih Mure, Skratka: »Ljudski glas* ne sme biti časo-& samo Prekmurcev ali samo Štajercev ob severni meji, »Ljudski /las* mora biti resnično, ljudsko /lasilo slovenskega življa ob Muri S to željo in edino s tem namenom /oživa uredništvo lista k sodelovanju in donisovanju vse najširše de-. lovne množice naSih obmurskih pre delov. UREDNIŠTVO uspehi na eni — napakami in pomanjkljivostmi na drugi strani; nikakor ne more biti izgovor morebitna trditev, da so pač okolnosti take, da se ne da drugače delati v njih. Da je OF v naših krajih najslabša v vsej Sloveniji, da še vedno ne igra v naših vaseh tiste vloge, kot bi jo sicer morala, to nikakor ne more biti slučajnost, ampak bo to kvečjemu rezultat preslabega aktivističnega dela po naših osnovnih frontnih organizacijah. Vprašati se je treba, v koliko so naša osnovna frontna vodstva dovolj poučena ta razgledana o nalogah organizacije, o svojem delu med množicami, o vlogi Fronte na poti naše socialistične graditve, pa si bomo na jasnem v marsičem. Prvo, kar je predvsem poglavitno pri nas, je že to, da je organizacija OF pri nas razmeroma zelo šibka, ni dovolj masovna. Drugo, kar pride do izraza predvsem na vasi, pa tudi v mestu, ima Fronta vse premajhno sliko enotne obče ljudske politične organizacije z vodilno vlogo KPJ. OF v naših krajih še vedno ni politična organizacija, ki bi zbrala v. svojem okrilju vse delovne ljudi, jih združevala v zavestni borbi za socialistično izgradnjo domovine in postala kot taka najmočnejši čini tel j za socialistično preobrazbo naših krajev Vzrokov za to bo tu še več. poleg že zgoraj navedenih. Vse premalo smo polagali pažnjo na sama vodstva, izbiri vodstev naših osnovnih frontnih organizacij. Zgovoren dokaz za to nam dajejo primeri posameznih vasi. Kjer so v vaških odborih OF mali delavni ljudi, iz vrst kmečkih množic, tam se razvija v vasi napredno življenje, vas se dviga gospodarsko, politično in kulturno A drugod, kjer imamo v vaških odborih vrinjence, špekulantske raz-dirače, vaške veljake in premožnike. lam delo nikakor ne more steči po pravem tiru To napako bo treba v bodoče popraviti. Stojimo neposred- no pred volitvami odbore osnovnih frontnih organizacn. Pažnja vseh frontovcev pri temiznor* biti v teni, da se stari razgrajači ne bodo ponovno vrinili v vajke odbore — za kar imajo razumljivb še v naprej interese, da bi talfo lahko nadaljevali s svojim škodljivim delovanjem interesom skupnosti. V nove odbore ^OF moramo izbrati najboljše ljudi iz vrst delavnih manjših kmetov, kj so voljni delati ta ustvarjati. To i* bo težko. Kajti takih ljudi, malih iji delavnih, je pri nas veliko, ogro več, kot pa fF. konsre* LMS lahko predstavi starih nergačev, lj značaja in polnih ojo moč vrsta nazadnjaškega strem- Ijenj delu skupnost Ko ne bo v vrstah naših frontšfh organizacij, a še posebej v vodstvih, ljudi takega kova, bomo brez dvoma lahko dvignili tudi število njenih članov ta vse delo organizacije poglobili .in razširili. Le če bo fronta v naših vaseh masovna, če bo prebivalstvo vaši in mesta v svojem delu skupno, enotno, le tedaj bo to delo lahko rodilo uspehe. ,, Nenehno bo treba v bodoče dvigati politično delo med množicami, ' v okviru Fronte utaj ati ljudi k študiju, pojasnjevanju raznih ukrepov ljudske oblasti pri naši socialistični graditvi. Fronta ~i~ kat masa množice — mora biti; vidna v tvaških množičnih delovnih akcijah, v sodelovanju z ljudskimi odbori, mobilizaciji delovne sile! za našo socialistično indnatriin. J' nri- meru danes pri ustanavljanju prostovoljnih frontnih delovnih brigad pomoč zadružništvu, kmečkim in obdelovalnim zadrugam, ekonomijam, v krajevnih frontnih delih, planih; vse to mora biti aktivizacija naših množic za socialistično graditev preko OF in pri tem razvijanje široke množične iniciative. Predvolivni sestanki frontovcev morajo razpravljati o vseh problemih, na njih naj bo zdrava kritika 6. aprila 1949 bo v Ljubljani IV. kongres Ljudske mladine Slovenije. Mladina murskosoboškega okraja se že sedaj pripravlja za kongres s tekmovanjem, ki dobiva vse večji ta širili razmah. Okrajni komite LMS poziva vse mladinske aktive k tekmovanju, po točkah tekmovanja, ki jih napoveduje mladina aktiva Polana ta obenem razpisuje številne nagrade najboljšim aktivom, pionirskim odredom ta posameznikom. Mladinci, Mladinke! Tekmujte v čast . IV. kongresu LMS! Predkongresno tekmovanje naj bo novi, veliki delovni polet slehernega mladinca in mladinke. Predkongresno tekmovanje naj bo izraženo v novih aktivih, novih Slanih, novih delovnih zmagah v tovarnah, Šolah, podjetjih in ustanovah. Mladina tovarn, podjetij, ustanov! Tvoja naloga je velika ta odgovorna! Ostani še vnaprej najvidnejši tvorec velikih del naše petletke, prvoborec v izgradnji naše socialistične domovine. Proizvodne brigade, dvig kvalitete dela, čim več udarnikov ta racionalizatorjev, nenehna borba za dnevno preseganje plana — to naj bo tvoja borba v predkongresnem tekmovanju. Nenehni dvig produkcije, politična ta strokovna izobrazba, obvladanje strojev, procesa produkcije; to naj bo tvoja predpriprava za IV. kongres LMS. Mladina vasi! Ljudsko zadružništvo je socialistične preobrazbe naš« Zato je tvoja dolžnost, da si v vrstah prvoboriteljev ra našega kmetijskega sadndta’’? Aktivno se vključuj v kmeti druge, bodi prva v izvrševanj® družnih nalog! Tvoje jedro j« vo ta trdno, zato ne dopuščaj nih možnosti razdiralnega dd* zadnjaškim, napredku sovražni® mentom, ki se ponajveč skriv*F osebah vaških mogotcev, protiljudskih duhovnikov Itd., izkušajo x vsemi močmi ta mogoče načine ovirati razvoj nejšega in kulturnejšega naše vasi. Tvoja naloga je: se boriti proti takšnim jih razkrinkavati vsak dan, uro ta biti pri tem odločen ta pusti ji v! Vključuj se tudi < novo, socialistično industrijo. daj se pripravljaj ra letošnje ** delovne akcije — za gradnjo strade ta Novega Beograda, d* " tako vse planske naloge tretjef*. ta naše petletke s tvojo p®^ častno, zavestno ta dosledno njene. Vključuj se v izobraš*^ krožke ta tečaje, stalno dvigaj kulturno, politično ta strokovno j nje, kajti tedaj boš kos vsem nalogam, ki stoje pred teboj! V Odrancih se vzga’a strokovni kader za gradbena dela Za vsa obsežna gradbena dela, ki se predvidevajo v Prekmurju v le- tošnjem, tretjem letu petletke. so vsekakor potrebni tudi dobn, strokovni kadri, gradbeni delavci in zidarji. Raznovrstni tečaji se vrše v tonski dobi, med drugimi pa tudi zidarski tečaj v Odrancih Okrajni ljudski odbor v Dolnji Lendavi je dal pobudo za ta tečaj Okrajnemu gradbenemu podjetju. Podjetje je takoj pristopilo k organizaciji tečaja Ze v par dnevih se je na tečaj prijavilo 54 tečajnikov. Vodstvo tečaja je prevzel tov. Jože Jerebic, zidar-udarnik. Ob samem pričetku tečaja so se pojavile razne težave, tako ni bilo na razpolago pripravnih prostorov Tečajniki so sami naredili klopi in mize in jih razmestili v stari šoli, prav tako tudi postelje in si s tem uredili stanovanje v bivših gostilniških prostorih. V začetku so bile pomanjkljivosti tudi vsled neredne pa predavajo gradbeni strokovnjaki iz Lendave. Tudi praktično delo se vrši izmenoma vsak dan na zadružnem domu in zgradbi Krajevnega ljudskega odbora, ki se zida v bližini. Tečaj bo trajal tri mesece. Ob zaključku bodo izpiti, ki bodo dali večje število kvalificiranih zidarjev polkvalificiranih gradbenih delav- Zaželjeno pa je — in to predvsem * strani strokovnih predavateljev — vložiti v tečaj še več pažnje in truda, da se bo tečaj res uspešno končal. Prav tako bi bilo treba posvetiti še več pažnje sami notranji organizaciji tečaja Pohvalo za agilno delo pri organizaciji in tudi samem poteku tečaja pa si zaslužijo tovariši: Jerebic Jože, Kranjc Va-nek, Donko Ivan in Dvoršak Jože preskrbe, vendar pa se je vse z marljivim delom tov. Jerebica šalo. Učni načrt je zelo dobro Ijen. Slovenščino, računstvo, trijo, zgodovino predavajo izbolj- sestav-geome-domači učitelji, ostale strokovne predmete Letošnji mednarodni praznik žena 8. marec pričakujejo vse žene v domovini z borbo za zgraditev socializma »n s povečanim delom za iz-polnitev nalog, ki ':h je postavil ^1 V. kongres KPJ. vsega dela in v obliki delovnih frontnih planov morajo biti sprejeta napotila za nadaljnje delo, ki mora roditi boljše uspehe. Osvobodilna Fronta pod vodstvom KP mora in bo na podlagi bolj sistematičnega, poglobljenega dela postala tudi v naših vaseh mobilizator množic za nove delavne zmage, postala bo resnična šola širokih ljudskih množic za socialistično graditev. Mladina šol! Učenje in pri tem dosega čis> i ših učnih uspehov — to je tvoj*' večja dolžnost! To zahtevata % be ljudstvo in domovina. Zave^ da gleda v tebi Partija resnič«*S izčrpčn vir socialistične inteli^f Zavedaj se tega in oddolži se A zaupanje Partiji! Tvoje najv^jj nenehno stremljenje naj bo: sistematično učenje, k' ti bo vilo kvalitetno znanje! Pri te krepi in podžiga zavest, d« j učiš le zase, temveč za dobrot” ga delovnega ljudstva! V lendavskem okraju deluje osem izobraževalnih iečajev Iz Lendave poročajo: Po začetnih težavah, ki smo jih imeli z organizacijo izobraževalnih tečajev v naših vaseh, smo vendarle dosegli že tudi nekaj uspehov. Doeedaj deluje v dolnjelendavskem okraju vsega osem izobraževalnih tečajev, in sicer v naslednjih vaseh; v Crensovcih, Hotizi, Odrancih, Veliki Polani, Prednji Bistrici, Radmožancih, Gomilici in v Motvarjevcih. Tečaji se vrše trikrat tedensko. Obiskuje jih pa 221 udeležencev. Posebno zanimanje kaže za tečaje mladina. Od skupnega števila obiskovalcev tečajev je 205 mladincev in mladink. Za vse pa je najzanimivejša snov predavanje o zadružništvu in kmetijstvu. Pri organizaciji tečajev so povzročali precejšnje težave nekateri učitelji, ki nikakor niso hoteli razumeti potrebe in težnje ljudstva po teh tečajih. Tak primer dajejo učiteljice v Mostju, ki so vneto obljubile, da bodo na tečaju predavale, ko pa se je zbralo prvi večer tečaja 25 mladincev. pa sploh nobene niti blizu ni bilo. Primer vsestranske pomoči s strani učiteljev pa imamo v vasi Odranci. Tu so se učitelji sami z veseljem ponudili za predavatelje na izobraževalnem tečaju. V Odrancih pose-ča tečaj 53 obiskovalcev. Predava- tej vasi ni bil predviden tečaj, vendar ga pa danes obiskuje 15 vaščanov. Učitelj v Motvarjevcih, ki je sam na šoli, je na lastno pobudo organiziraj tečaj, zavedajoč se, da s tem koristi prebivalstvu vasi. V tečaje se Iz dneva v dan prijavljajo novi obiskovalci, mladinci, frontovci in zadružniki. Nofrtno delo zagotavlja uspehe Frontne organizacije po vsej državi sestavljajo plane dela za letošnje leto. Vzorni plan so sestavili frontovci vasi Klenj v Srbiji. V letošnjem letu bodo dogradili zadružni dom in novo fizkulturno igrišče. Zgradili bodo ozkotirno železnico Zminjak—Mitroviča, na kateri bo 600 frontovcev delalo po deset dni Na zgradbah v vasi bodo člani OF delali 82.000 ur. Zbirali bodo gozdno seme in zdravilne rastline. Vrednost njihovega dela v letošnjem letu no znašala dva in pol milijona dinarjev. Člani OF v okraju Cetinje bodo prispevali pri lokalnih delovnih ur. V okrajb frontovci formirali 10 gad. ki bodo delale po delih 282.000 Ložnica bodo frontnih bn-mesec in pol na raznih gradiliščih. Člani OF Go-stivara bodo letos zgradili progn nja se vrše zelo redno in so nadvse . Skoplje—Gostivar, za katero bodo zanimiva Pohvala za to gre pred- prispevali 207.000 delovnih ur Do- vsem vaškim prosvetnim delavcem | vršili bodo 12 zadružnih domov — 'j ’ • l šest od teh že do 1. maja. Uredili žen. vzgojni pomen imajo ti krožki ■ bodo šest parkov, zgradili nove :n med našim vaškim prebivalstvom. | popravili stare ceste. Posebna front- — učiteljem, ki so uvideli, kako va- Lep primer uspeha daje tudi vas požrtvovalnosti in Lv(7va/uwu ni • na brigada bo delala na hidrocen-Motvarjevci. V | trali Mavrovo. Pionirji! t W Tudi vi imate svoje naloge ’ j za plan! Kot so vztrajni vaši ji tovariši, starši, bratje in se9tf^ svojem delu v tovarnah, । ustanovah, tako bodite vztr»™ požrtvovalni tudi vi pri uče°jJ nabiranju koristnih naukov r» P° še življenje! Zavedajte se, starejši tovariši delajo tud’ jj? in to predvsem za vas, mladost ni bila taka, kot je bila srečna in svetla, dokaži ljubezen do naših herojev marljivo učenje bo najlep^1 vsemu svetu, kako zelo IjuDi^ socialistično domovino in gega Maršala! Pionirji! Dokažite, da ste I vi, svobodni. Titovi pionirji , • Mladina murskosoboškega , Bodi prva povsod! Tvoja sko pojačana delavnost, neneta1 za kulturni in politični matično učenje, delo, študij, nje vseh tvojih zmožnosti v vanju za IV kongres LMS. ta lepši dokaz tvoje ljubezni listične domovine in za izvršenje v»eh velikih petletke! Mladinci, mladinke! Po nov Partije bodite vedno j* vrstah tam, kjer je najbolj kjer je najtežje! To bo najtaP* da zaupate Partiji in da hi vas mogla odtrgati, odo* tako jeklene Komunistične kot je naša in kr.tero vodi , f kuften voditelj, kot je naš && , šal Tito! z Okrajni Murska